Četrt stoletja
Gospodarskega
razstavišča
Izteklo se je 25 let odkar novo Gospodar-sko razstavišče v Ljubljani nadaljuje 500-letno tradicijo prirejanja trgovskih srečanj, sejmov in razstav v našem mestu.
Zaradi ugodnega geografskega položaja je Ljubljana namreč že leta 1479 dobila »posebne pravice in privilegije« glede zašči-te trgovcev in razstavljalcev ter kupcev, ki so tu lahko svobodno trgovali. Posebej znani in uspešni so bili tudi ljubljanski sejmi »Ilirskih vin« od lela 1811 dalje in obrtniški seimi profesionalna ustanova »Ljubljanski velese-jem« kot družba ZOZ in že istega leta so sprejeli prve razstavljalce in obiskovalce »mednarodnega vzorčnega sejma«, prvega te vrste na Balkanu. Leta 1921 je »Ljub-ljanski velesejem« med ustanovitelji in ute-meljitelji mednarodne unije sejmov (UFI).
Član te organizacije je tudi današnje Gospo-darsko razstavišče. Vse do leta 1941 so se na »velesejmu« vrstili najrazličnejši sejmi, raz-stave, prireditve, ki so povezovale Ljubljano s svetom in pospeševale blagovno menjavo.
Na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice so 20. marca 1954 zno-va ustanovili profesionalno organizacijo za prirejanje sejmov in razstav, ki zdaj slavi 25 letnico. Do danes je Gospodarsko razstavi-šče pridobilo že velike organizacijske in strokovne ter poslovne izkušnje. Do sedaj so organizirali že 216 specializiranih sejmov in razstav. Od tega 103 mednarodne, 53 jugoslovanskih z mednarodno udeležbo, 35 jugoslovanskih in 25 sejmov lokalnega in regionalnega pomena. Na 216 sejmih in raz-stavah je sodelovalo nad 42.000 razstavljal-cev iz 56 držav, pri čemer moramo upošte-vati, da so prirejali le ožje specializirane sejme.
Poleg navedenih sejmov in razstav so bile v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani še številne enkratne, priložnostno, strokovne, poslovne in poučno-informativne razstave, največkrat povezane s kongresi, konferencami, simpoziji, predavanji in po-dobnimi srečanji, ki so jih organizirale do-mače in tuje gospodarske, strokovne ali družbene institucije ob aktivni pomoči Go-spodarskega razstavišča.
imajo tam že 45.000 kvadratnih metrov ure-jenega skupnega razstavnega prostora. Osrednja prireditev »Mednarodni kmetij-sko-živilski sejem« je letos že imel nad 600 razstavljalcev.
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani pro-storsko ni velik sejem. Trenutno ima 15.000 kvadratnih metrov zaprtega razstavnega prostora. V naslednjih letih naj bi ga pove-čal do 30.000 kvadratnih metrov in do 20.000 kvadratnih metrov odprtega prosto-ra, kjer naj bi svoje mesto našla tudi parkiri-šča, ki jih tFenutno skorajda ni in spremlja-joči gostinski objekti. Pri tem jih tare tudi vprašanje denarja. Nekaj sredstev so že združili z delovnimi organizacijami, ki so stalni razstavljalci. Nujna pa bi bila organizi-rana akcija na mestnem in republiškem ni-voju.
Že 1980 leta pa bo na razpolago dodatnih 4000 kvadratnih metrov in nov center za strokovna, poslovna in druga srečanja. Med načrti je tudi hotelski objekt sicer odprtega tipa, ki pa naj bi služil predvsem udeležen-cem prireditev na GR. Doslej se namreč vse prerado dogaja, da le ti ne najdejo sobe v Ljubljani.
I. BREČIČ