v gotovim Leto III. Ltublfana, 18 novembra 1929, IZHAJA vmk ponedeljek ob 4. tjutrmj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani, Ma, ribani In Celju dostavljen m dom mesečna I Din več. » Za inoeemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Liubliani, Knafljeva al 5 telefon U. 3121 3123. 3124. 3721. 3126 UPRAVA V Ljubljani, Preiernova ut 54, telefon U 3122, 3123. 3124, 3/23, 3126 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani, Pre, iernova ul 4. telefon It. 2492. Ste v 46 ružbe za Slovenijo Ustanovitev nove »kmetijske družbe v Liubliani". - Službena sporočila o važnih dogodkih preteklega tedna Ljubljana, 17. nov. Dravski ban g.»inž. Dušan Sernec je v torek 12. t ni. razpustil Kmetijsko družbo za Slovenijo na podlagi zakona o zaščiti države z motivacijo, da je prekoračila svoj, po pravilih ji določeni delokrog in da je postala po svojem ude.istvovanju politično društvo. Z družbo vred so bile razpuščene tudi vse podružnice, ob enem pa imenovan za upravitelja društvene imovine veleposestnik g. Oton Detela. Razpustitve™ dekret je bil predsedniku Kmetijske družbe g. Franu Terčku izročen v četrtek, 14. t. m. Še isti dan je prevzel od bana imenovani upravitelj upravo družbinega premoženja in vodstvo tekočih poslov. Med tem so bila od banske uprave potrjena pravila nove »Kmetijske družbe v Ljubljani« in v soboto se je že vršil občni zbcr, na katerem so bili izvoljeni: predsednik Oton Detla, dva podpredsednika, 12 odbornikov in 3 pre. gledovalci računov. Novi glavni odbor bo le začasen, da izvede novo organizacijo podružnic, nakar se bo vršil redni občni zbor, ki bo izvoli stalni glavni odbor. O vseh teh važnih dogodkih, o razpustu stare Kmetijske družbe, o vzrokih razpusta, o ustanovitvi nove družbe, o njenih nalogah in njeni organizaciji je bilo izdano potom ljubljanske ekspoziture »Avale« obširno uradno poročilo, iz katerega posnemamo: Razpust Kmetijske družbe Ljubljana, 17. novembra. Agenciia »Avala« poroča: Ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec je razpustil dne 12. novembra Kmetijsko družbo za Slovenijo. Razpustitveni dekret po v. II/2 št. 15 se glasi: Glavnemu odboru Kmetijske družbe za Slovenijo, v roke g. predsedniku Tr-čeku Franu v Ljubljani. Na osnovi člena 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929. Služb. Nov. št. 9/IV odločam, da je Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, ki so ji bila potrjena spremenjena pravila poslednjič z odlokom predsedstva poverjeništva za notranje zadeve za Slovenijo z dne 15. junija 1920, št. 5899 postala po svojem udejstvovanju politično društvo in tudi sicer posegja v svojem poslovanju čez področje, določeno ji v pravilih. Zaradi tega društvu »Kmetijska družba za Slovenijo« v Ljubljani ne dovolim več nadaijnega obstoja, marveč ga razpustim. Z društvom vred so razpuščene vse njegove podružnice. Za začasnega upravitelja društvene imovine imenujem g. Otona Detelo, šefa Komisije za agrarne operacije pri komisarju oblastne samouprave in veleposestnika v Preddvoru pri Kranju, ki m>u je hkrati izročiti društveno imovino v varstvo in upravo. Ta odločba je v smislu § 6. zaik. o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra 1929, Služb. Nov. št. 233/XCVI dokončna. Vzroki razpusta izza prevrata sem je Kmetijska družba za Slovenijo, ki je po svojih pravilih društvo za pospeševanje kmetijstva v vsem obsegu in ima namen paziti in vplivati na zakonodajstvo in upravo, kolikor se tiče kmetijstva c, torišče dveh nasprotujočih si političnih struj, bivše Slovenske ljudske strank« Da eni in bivše Samostojne kmetijske stranke na drugi strani. Boji med tema dvema strankama za prvenstvo v glavnem odboru Kmetijske družbe eo se pojavili že 1- 1919. in se stopnjevali do 1. 1023. tako, da je biia tedanja Pokrajinska uprava za Slovenijo nrimorana razpustiti glavni odbor in postaviti za gerenta vladnega komisarja. ki je potem čez nekaj časa izvedel volitve redno društvene uprave. Vendar pa ta upravni akt, ki je bil le v sili tedanjih razmer opravičljiv, ni mogel trajno ustvariti rednega in pravilom ustre-zajočega delovanja Kmetijske družbe. Boji političnih struj so se nadaljevali vsako leto v večjem ali manjšem obsegu, oživeli pa so zlasti ob koncu 1. 1928. Povod za to ie dalo J poslovanje družbe glede nakupa in prodaje gospodarskih potrebščin, i ki bi jih morala družba po § 2. točka 9. svojih pravil posredovati za svoje ude brez dobička. Kmetijska družba pa ^ je krenila s tega jasno ji začrtanega' področja na kup-eijsko polje,* za katero po : ojih pravilih nikakor ni pristojna. Revizija društvenih knjig in računov, ki se je izvršila dne 6. novembra t. L, je dognala, da so dobivali tudi nečlani v velikih množinah kmetijske potrebščine. Med temi je posebno omeniti osrednjo gospodarsko zadrugo »Ekonoma«, ki je dobival vse blago, ne glede na naročeno množino celo ceneje kakor podružnice. Ako se upošteva, da je »Ekonom« gospodarska organizacija, pri kateri so po-glavito udeležene vodilne osebe bivše Samostojne kmetijske stranke, so politični vidiki tega gospodarsko neracijonalnega ravnanja na dlani. Dognano je nadalje, da je Kmetijska družba pri svojem poslovanju dajala prednost trgovcem, ki so bili sicer njeni člani, a niso imeli s kmetijstvom samim nikakih neposrednih stikov. Tem trgovcem je Kmetijska družba dobavljala blago celo po nižjih cenah kakor lastnim podružnicam, tako da so se te pogostoma pritoževale nad konkurenco trgovcev, ki da jih podpira proti lastnim podružnicam glavni odbor. Na drugi strani je dognano, da je Kmetijska družba dobavljala velikanske množine rudninskega superfosfata tuji tvrdki, ki ji je bil sedež daleč od družbinega območja, Id torej niti ni bila njen član. Kmetijska družba je s tem sprevrgla svoj v pravilih ji odkazan prvotni namen, biti občekoristna in najcenejša ter nepridobitna posredovalnica domačemu kmetijstvu, ter začela v popolnem nasprotstvu s svojimi pravili poslovati po trgovsfcih vidikih, da s trgovskim dobičkom pojači svoje finance. To izrazito prekoračenje statutaričnega področja, ki bi že samo po sebi opravičevalo razpust Kmetijske družbe po § 24. društvenega zakona iz 1. 1867., je rodilo v manjšini, ki so jo predstavljali pripadniki bivše Slovenske ljudske stranke, odločen odpor. Ta struja je poudarjala, da je treba napraviti tem nezakonitostim v družbi konec in pričela s pomočjo izven društva stoječih združitev obširno agitacijo, kateri je uspelo po krepko organiziranem načinu prijaviti okrog 2500 novih članov. Dosedanja večina glavnega odbora Kmetijske družbe pa je, zavedajoč se, da gre to organizirano prijavljanje novih članov za tem, da se pri volitvah strmoglavi dosedanje vodstvo glavnega odbora, tudi s svoje strani in to zlasti na bivšem Štajerskem organizirala pristop svojih članov. Na podlagi sklepa večine glavnega odbora z dne 4. maja je bilo poverjeno odločanje o sprejemanju priglašenih članov nekemu direktorju, ki ga družbina pravila ne poznajo. Dočim je ta direktorij člane, ki so se priglasili iz Štajerske, gladko sprejel, se je sprejem vseh 2500 članov, prijavljenih po manjšini, prav tako gladko odbil. Ta pavšalna odklonitev priglašenih kmetovalcev, izvršena vrh tega še po nepristojnem organu, je v oči tem nasprotstvu s temeljnimi nameni družbe, ki je označena kot stanovska organizacija, a tudi s § 4. pravil, ki natančno določa, da sprejema glavni odbor za prave ude neomadeževane osebe, ki S6 » dejansko pečajo s kmetijstvom, bodisi kot lastniki ali kot užitniki posestev, ki je od njih v Sloveniji predpisana zemljarina«. Ako je bil glavni odbor v dvomu, ali so izpolnjeni pri priglašencih vsi pogoji § 4., bi nikakor ne smel že od kraja odkloniti prijavljenih Članov, marveč bi bil moral z vso hitrostjo dognati te pogoje. To mu je bilo tem lažje, ker se je pri tem lahko posluževal svojih podružnic. Da je bil glavni odbor dolžan sprejemati priglašene ude, ako so imeli vse pogoje § 4., je razvidno zlasti iz dejstva, da se je baš v tem pogledu prejšnje besedilo § 4. pravil 2. odstavek, vrsta 4—5 na občnem zboru Kmetijske družbe dne 20. maja 1920 spremenilo tako, da se mora pasus »sme sprejemati« odslej, glasiti »sprejema«, kar pomeni avtoritativno navodilo, da se priglašeni člani, ako izpolnijo pogoje, morajo sprejeti. Iz tega je jasno razvidno, da za odklonitev omenjenih 25(30 članov niso bili odločilni stvarni razlogi, ampak da se je odklonitev izvršila pod vidikom, da se ohrani dosedaj vladajoči strankarski struji v društvu za vsako ceno nadalino vodstvo. ZoipeT odlkfaniiltev diražbetraih atamcuv so le-t!i, kafloor tudi šfeviiltoe podinožnice, praviloma vUo-žilK, priltažlbe na občni zbor. Dasi pa je glaivnri odlbor Kimettiflslke dirmabe te pritožbe prejel, veh-dar jiilh nI postavil na dnevni red občnega zbora. Zaradi tega protistatotaričnega postopanja In ker glavnj odbor tudi mnogim delegatom podružnic nj pravočasno dostavil poverihric, zlasti vsem ornim, M so frh izvolite podružnice na osnovi šfeviHa ma novo priija vajenih ollamov, le dtošfio na občnem zboru Kmetijske družbe, ikii se je vršil dtoe 5. sejrtemlbra t. 1., do naj-buraetjSSh prizorov ia se je že štafk nepopoM dnevni ml tega občn»ga zbora issvršffl pocnaogfc- fjivo in samo formalno, ker se izvajanja predsednica irn poročevalcev zaradii močnega brašča sploh niso raz-umeda. Tudi glede voliltev samcih se osporava njih veljavnost, ker so se vršite ob splošnem nemiru n nered.u in se niso mogle zaradii tega dovolj kontrolirati. Raz p a!,'j ene strankarske strasti se tudi po občnem zboru miso poitesle vn poskusi bivšega velikega župana ljubljanske o-blastli, poravnati spore, so ostali brezuspešni. Po vsem tem jc razvidno, da jc postala Kmetijska družba torišče političnih bojev razpuščenih strank in da se baš v tej prevažni kmetijsko-gospodarski organizaciji zagrizeno vzdržujejo, njej sami v občutno škodo, poCitičnt boji, ki b: morali po zakon« z dne 6. januarja 1929 že davno prenehati. Kmetijska dnužba za Slovenijo je postala iz často gospodarskega društva politično društvo. Kot tako pa trirna več pravice do obstoja. Izvršitev predloga, ki ga je podala manjšinska struja v svoji pritožbi zoper vršile v občnega zbora dne 5. septembra t. 1. io ki gre za razpustom glavnega odbora in postavitvijo oblastvenega komisarja, pa ni bila. kakor kaže stečem primer iz 1. 1923, brez koristi, ker bi se oa prihodnjem občnem zbonu strankarska na-sprots&va mogoče še bolj razvnela. Ker ob sedanjih razmerah društvo ni mogoče dovesti do delovanja, ki b) ustrezalo pogojem njegovega pravnega obstoja, in ker je vsled političnih vplivov in bojev v nJem izprevrglo svoj prvotni statutarični namen, ga je bilo treba razpustiti. Ban: inž. Sernec s. r. Ustanovitev nove Kmetijske družbe Ljubljana, 17. novembra. Agencija A vala poroča: Ustanovni občni zbor Kmetijske družbe v Ljubljani je včerai, v soboto, dne 16. novembra 1929 izvolil 15 odbornikov in 3 pregledovalce računov, ki so se pozneje na odborov i seji konstituirali takole: predsednik: Detela Oton, veleposestnik v Preddvoru; (Nadaljevanje na 2. strani.) alska katastrofa v Mariboru Strahovita nezgoda mladega mariborskega odvetnika dr. Ivana Šestana in pilota Miiilerja - Usoden padec z letalom na streho - Upati je, da bosta ponesrečena letalca ostala pri življenja Maribor, 17. nov. V Ljubljani in Mariboru je tvonmica letaj Raafo - Katzensil-eim iz Kassla v Nemčiji priredila pretekle tedne dva zefo uspela letalska mitinga. Smeli piloti. kd so si na mah osvojili simpatije oibeh mest, pa so ostal po miitiiragu v Mariboru še naprej z namenom, da prirejajo še nadalje propagandne polete im popularizirajo proizvode svoje fcvonmice po vsej državi. Inž. Kmopr, zastopnik tvoirnice, se je odločili, da s svojimi! aparati preziimd v Mariboru in si je tudi izbrali Maribor za sedež po-dtnuižinčce za Jugoslavijo. S pomočjo mariborskega Aerclkliulba je nameraval prirediti že prihodnjo pomlad v Mariboru pilotski tečaj in mu je uspelo pridobiti za to vrsto rednih letalcev. Mariborski AerokJub se je lotil resno zgraditve provizoričnega hangarja na Tez-nu m so funkcionarji že teden dni mar-llivo zbirali gradbeni materijah Številna načrti aigilne organizacije mariborskega Aerokluiba, čigar duša je bil mladi odvetnik dr. Ivo Šestan, bi se morali že v kratkem uresničiti. Tragična usoda pa je hotela drugače. Krasno nedeljsko jesensiko jutro je pozdravilo Maribor. Dan je bil taiko osvežujoč in vabljiv, da so se tudi mariborski piloti odločili za kiraitelk polet. Večina funkcij onarjev Aerokliulba je popoldne odšla na letališče na Teznu, kjer sta pred 2. uro startaii dve letali. Eno le odletelo naravnost v Nemčijo, drugo pa je spremljalo prvo letalo in je bilo namenjeno v Središče ob Dravi, 'kjer je hotel tajnik Aeroikliulba odvetnik dr. Šestan obiskaiti svoje znance in starše, o čemer je tudi obvestil svoje rojake. Dvosedežno šolsko letalo »Schwaiibe D 974« 120 HP, motor Die-tnich, je vodil pilot Hans Miiller in krenil v pozidtrav svojemu tovarišu, ki je odUetel proti severu v Nemčijo, čez Maribor. Nad mestom sta se obe letali ločili in pilot Miiller je nameraval odpluti naravnost proti Središču ob Dravi Straši trna avijaitika sta hotela zadovoljiti mariborske meščane, ki so ju z zavistjo opazovali. V višini 400 m sita se obrnila v lopingu iin figuro ponovila drugič, tretjiiič. Med tem se je višina znatno znižala in je letalo letelo nad Glavnim trgom Ob levem bregu Drave. Ker Pa je solnce vzelo pilotu tre- nutno vid, je zaradi večje varnosti pognal letalo kvišku, a ga je pri tem preveč zravnal. Letalo se je nagnilo nenadoma na levo in zdrsnilo nato navpično proti tlom. V poslednjem trenutku je pilot Hans Miiller letalo hotel zopet zravnati. kar nru je tudi uspelo, toda stroj za pristajanje je zadel ob streho starinske hiše poleg znane trgovine Miloša OSeta v Židovski ulici, zdrsnil po koničasti strehi, prerezal opeko na dvoje ter z močnim truščem treščil na sklad granitnih kock na novem Glavnem trgu, ki so pripravljene za tlakovanje. Strašen pok se je razle-gdl naokrog im množica ljudi je mahoma pohitela na kraj nesreče, kjer se je letalo stisnilo kakor harmonika, zdrobilo v kup pločevine ter zatrpalo v razvalinah oba letalca, kj se niti nista mogla geniti. V trenutku je prispelo moštvo rešilne postaje, oddelek stražnikov, gojenci podoficirske šole pa so zadrževali strašni naval radovednih množic, ki so hitele oid vseh strani mesta. Prvega so potegnili izpod razvalin ■pfiloita Hamsa Miiilerja, ki ni bil tako zatrpan z železjem, kaikor njegov sopotnik, mariborski odvetnik dr. Šestan, •M je sedel spredaj. Pogled na oba ranjenca je bil strašen. Obema ie kri zalila obraz in sta utegnila kriliti samo z rokami, kajti obema so se pri padcu zlomile noge po enkrat in celo večkrat Odvetnik dr. Šestan je krvavel tudi iz obeh očes. Nahnučnejše je bilo dejstvo, da sta bila oba ponesrečenca kljub težkim poškodbam še vedno pri zavesti in sta vpraševala zase in za poškodbe. Z rešilnima avtomobiloma so ju takoi prepeljali v bolnico, nato pa so gasilci odstranili tudi razvaline aparata, ki niso v ničemer spominjale na letalo. Motor, krila in trup, vse razen krmila na repu, je bilo zdrobljeno in zmečkano kakor papir. Zvečer smo dobili iz bolnice o stanju obeh ponesrečencev naslednje poročilo: Odvetnik dr. Ivo Šestao bo bržkone izgubil levo nogo in desno oko. Vsaika trditev pa bi bila pretiramjenta, kajti zdravniki so za enkrat ranjenca samo prevezah im pripravili vse za operacijo, ki bo bržlkone izvršena jutri. Pilot Hans Miiller ima zlomljeni v glež-mjih obe nogi im bo tudi najbrže potreb- na amputacija. Močno ima tudi ranjeno desno stran čela, vendar je odpornejši in je ves čas pri zavesrta, dočim je odvetnik dr. Šestao izguba zavest kmalu, ko so ga pripeljali v splošno bolnico. Zdiravmaiki pa se nadejajo, da bosrta oba ponesrečenca osrtafa pri življenju. Vest o strašni nesreči, ki je tirjate. dve mladi žrtvi z neverjetno tiagSco napredujoče letalske tehnStoe, bliskovito nagSico razširila po vsem mestu in vzbudila povsod prav mučen vtis in mnogo sočustvovanja. Vse popoldne so množice občinstva hodile ogledovat kraj nesTeče na Glavnem trgu in usodno streho, po kateri je letalo, ki je že šitirinajst dni pred tem sfažilo ravnatelju Raabu na mitingn kot prvovrstno akrobatsko letalo in s svojimi preciznimi erodSnantfčnimi lastnostmi zadavilo tisoče gledalcev, zdrsnilo na sklad granitnih kock na novem Glavnem trgtu. Natančnega razloga nesreče še ni mogoče ugotoviti. Usodna je bila bržkone prevelika nižina, v katero ie zašel piot po treh lnpkigih in pa solnce, ki mu je v odločilnem trenutku za hitp odvzelo možnost opazovanja in tudi orijentacije. Pilot Haas Miiller velja v Nemčiji za zeio dobrega piiota in hna poleg pilotske diplome tudi diplomo za umetno letanje. O nesreči je mariborski Aero-klub takoj obvestil komando zrako-plovstva v Petrovaradinu, osrednjo upravo Aeroklulha »Naša kria« v Beogradu in fcvomieo letal v Nemčiji, v Središče pa je Aeroklub posfal avtomobil po mater ponesrečenega odvetnika dr. Šestana. Oba bolnika je tekom popoldneva obiskal tudž predsednik mariborskega Aerokikifha, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek. • Mladi odfvetoik dr. Ivo Šestao je iz vrto ugJedlne srediSce ohrte&L Star je 34 let. Študiraj je gkmoazriijo v Mariboru, med svetovno vojno pa se je odiKooval na štaitejanslld fronti, kjer mu je za hraboost bita podeleaa ztaAa faolama. Ob razsula armade je prevzel poveljstvo nad cedjjskim S7. pešpofflaotn, M ga je v popotoieoi redu pripekal domov. Univerzo je študiral v Zagrebu, nakar je vršil odvetniško prakso pri mariborskem odvtT-mkn podžupanu dir. Lipolda. Letos se je osamosvojil. Nje®o«vio udejsifivovanje v športu je splošno znano, enako traffi ffljegova brezprirnerna hrabnost. Iskreno želimo, da bi dr. Ivo Šestan okreval. I Nova angleška podanika v m Moskvi Laodsay Evey Agencija Reuter poroča uradn ;. (' i britanska vlada imenovala r- -Washingtonu dosedanjega stalnega podtaj-nika v vnanjem m.nv-gleškega poslanika v Berlinu sir Ronalda Lindsaya, ki bo prevzel svoje posle po nevera letu, ko bo odisfropil sedanji poslanik pri ameriški vladi sir Esme Howard. Istočasno je določila britanska vlad« ro< vega poslanika v Moskvi v osebi sira Esmo* na Evega, ki je bil nedavno imenovan r\ poslanika v Riu de Janeiro, ki pa še ni odpotoval v Južno Ameriko. Moskva, 17. novembra. Za novega sovjetskega poslanika v Londbnu po "-'* ; diplomatskih odnošajev med obema drža« jo bfl imapemm Gregorij Sokoinikov. »PONEDELJEK« št. 46 2 Ponedeljek, 1«. Xi. 1929. General Živkovič o Jugoslaviji Zanim&v razgovor nemškega novinarja s predsednikom vlade Deutsche Allgemeine Zeltung« objavlja naslednji doDis svojega urednika Maksa Fischeria iz Beograda: Rano zjutraj me je Dosetij tainik predsednika vlade in mi sporočil, da me hoče general Peter Živkovič sprejeti cb 10. do* poldne istesa dne. — »V imenu božjem, bodite točni, mi je rekel moj srbski priia-ieli. General vam ne bo pustil antišambri-rati. istotako vas ne bo pustil niti minute čakati. Hvala Bogu nam Nemcem točnost ne dela nobenih težav. Nekoliko minut pred 10. uro sem stopil v novo zgradbo predsedništva vlade. Uvedli so me v zelo skromno toda okusno opremleno čakalnico okrašeno edino dvema staromodnima akvareloma. Ura na zidu hodnika je bila 10. V tem trenutku me ie pozval general Živkovič. Odvedli so me skozi pisarno tajnika do močno vatira-nih vrat. ki sem iih sam odprl. Nad ozko. toda dolgo pisalno mizo ie sedel sklonjen nad papirji človek 50 let. Na sebi je imel navadno generalsko uniformo, ki ie bila okrašena edino z najvišjimi jusroslov. odlikovani]'. General se ie dvignil ter me odvedel v kot sobe kier ie stala okrogla mizica z nekolikimi klubskimi fotelji. — Sedite in za ime božje ne zahtevale od mene nobeni.i razgovorov, kakor delajo to radi vaši novinarski tovariši. Jaz načeloma ne dajem razgovorov. Nisem politik. ki l u^i teoretične izjave, temveč vojak. ki skuša .doseči, da bodo zapovedi kralja dobro in hitro izvršene. Začudil sem se. V tem glasu, v teh be-sedai sem našel nekaj čisto pruskega. Ali ie bila to samo kretn a? Ne. vsekakor ne! Ta ustaljen človek s široko slovansko glavo in živahnimi očmi ie bil vsekakor naraven človek. General ie nadaljeval: Sprejel sem vas. da pridete na razgovor, ker sem z zanimanjem čital nekai vaših izjav, ki ste jih dali skopskemu dopisnika »Politike«. Ali ste često potovali po Južni Srbiji? — Že četrtič sem potoval po Jugoslaviii, v Južni Srbiji sem bil dvakrat. Dalmacijo in Bosno pa poznam še izpred svetovne vojne. — Kdai ste bili prvič v Južni Srbiji? — Pred štirimi leti. — In ste našli tam napredek od tega časa? — Na vsak način, vi ste v onem času imeli mnogo nesposobnih uradnikov, danes pa imate tamkaj uradniško elito. Nezaupanje naroda proti vaši državni upravi se polagoma izgublja. Skrivajoč doslei svoje turške zlatnike, pričenja seljak investirati svoje imetie v produktivne svrhe. kupuie poljedelske stroje, gradi moderne hiše ln splošno se stopniema spaja v gospodarski organizem vse države. — Dobro, mi je odgovoril general na kratko. Njegov glas je nato postal manj rezek in ooln toplote, ko me ie vprašal: — Ali poznate Tetovo? Bil sem dvakrat v tem slikovitem kraiu. ne daleč od albanske meje. General ie nato o tem kraju obširneje govoril in mi do-tem dejal: — Ali veste, zakaj se pred vsem zani- mam za ta kraj? To ie rojstni krai mole matere. — Potem vas morem napol imenovati Makedonca. — Ako vam priia. da me tako imenujete ... Zatem sem nadalieval: — Prišel sem v Beograd v zgodovinskem trenutku. — Vi mislite zaradi nove ureditve uprave? — Da. '— Da. to ie dogodetk dalekosežnih posledic in še kako! Da se do tega pride, ie bil eden glavnih smotrov tega režima. Ali ne mislite, da ie bil režim potreben, da bi prišlo v državo ndvo odrešujoče delo. ki ga ie strankarska borba doslei onemogočala? — Nihče ni o tem bolj prepričan od mene. V Italiji. Španiji in na Portugalskem sem imel priliko videti, kako se tam diktatura zadeva odgovornosti in kako ie odrešilna za narodno stvar v parlamentarno nezrelih državah. Ali za tako široko preureditev celokupne uprave ne boste naleteli na ogromne praktične težave? — V nobenem primeru, ie odgovoril general. Moia naigiavneiša naloga obstoji prav v tem. da pazim, da bo nova ureditev države hitro, brez trenja in zadovoliuioče izvedena v smislu kraljeve politike. V tem je baš smisel sedanjega režima in nieeove realne smeri. — In kako dolgo bo traial ta interim? General se ie nekoliko nasmennil na to vprašanje, ki je bilo eno najneorimemejših izmed vseh. ki sem jih postavil v razgovoru. Toda potem se ie general povsem zresnil in dejal: — Tega niti sam ne morem vedeti, to je odvisno od tempa, v katerem se bodo realizirali politični ideali Ni. Veličanstva kralja. Cim bo Nj. Vel. krali uvidel. da ie izvršena zgodovinska misija sedanjega režima. bo ta vlada, časovno politično potrebna odstopila s svoiega mesta. Da obrnem razgovor v novo smer sem postavil vprašania: — Ali vas smem. ekscelenca. vprašati za mnenje o Nemčiji? — Oh. dragi moj. zakaj hočete za vsako ceno od mene razgovor? Vi morete no svobodni volji oceniti vrednost najinega razgovora, toda upoštevajte pri tem, da politične deklamaciie niso moja lastnost. Kaj nai vam izjavim o tem vprašanju? Ali niste dobili na svojem potovanju izkušnje, da pri nas ni niti sledu naciionalne animoznosti proti Nemcem in da poznamo ter cenimo solidne sposobnosti Nemcev? Ali vas niso spre;eli s polno prisrčnostjo, kadarkoli ste prišli k nam? Jaz sem čimdare bolj preverjen o razvoju duševnih in gospodarskih zvez med našima dvema narodoma. Prav zato mi je ljubo, da ie v Nemčiji toliko uvidevnih liudi. Sprejel sem ta poklon za povod, da ne kratim več časa generalu. Bilo ie že pol 11. Vsakor ie že prišel drug posetnik. ki ni smel čakati. General mi ie ponudil roko: — Pridite čimprej zopet v Jugoslavijo, vi nam boste vsekakor vedno zvest prijatelj. -o- Intenzivno delo mednarodne diplomacije Januarsko zasedanje sveta Društva narodov v Ženevi. — Francija pristala na angleški poziv ter se udeleži londonske konference. Pariz. 17. novembra. Diplomacija pripravlja tri konference, od katerih bosta vsaj dve dalt odločitve največje važnosti za svetovno politični razvoj. Za dve teh konferenc ie datum že določen, in sicer za zasedanje sveta Društva narodov. k| bo imel svoja posvetovanja od 20. do 30. januarja v Ženevi ln za razorožitveno konferenco na morju, ki se bo Po sporazumu med udeleženimi vladami sestala 21. januarja v Londonu. Ker se bodo na londonski konferenci po dosedanjih dispozicijah zbrali ooleg zunanjih ministrov tudi ministrski predsedniki udeleženih držav, obstoil v Ženevi bojazen, da bo pri tem trpelo delo v Ženevi. Generalni tajnik Društva narodov sir Erik Drummond ie ukrenil vse. kar ie bilo potrebno, da bi dosegel v Londonu od-goditev konference. Pri tem pa ie kakor se zdi naletel na odpor. Svet Društva narodov mora potemtakem svoie zasedanie preložiti na prciinji rok ali oa odreči sc pirostnosti promenentnih osebnosti. Del francoskih listov zahteva odgoditev druge haaške konference dokler ne bo odločen nemški plebiscit. Računaio. da bo haaška konferenca trajala naimani tri tedne. Pariz, 17. novembra. Vlada ie danes sprejela poziv Anglije, da se udeleži londonske konference za pomorsko razorožitev. ki se prične 21. januarja. Bolgarske demonstracije proti reparacijam Sofija, 17. novembra. Za jutri se pri- j pravljajo velike manifestacije proti repara-cijskim plačilom in sklepu pariške konfe- j renče, da se poveča reparacijeka kvota za r Bolgarijo. Zaprte bodo vse trgovine in to- i varne, med manifestacijami pa bodo tudi avtomobili in tramvaj ustavili ves promet za 15 minut. Protestna zborovanja se bodo vršila po vsej državi. Madžarska iredenta Budimpešta, 17. novembra. Na deseto obletnico vkorakanja narodne armade pod vodstvom Horthyja v Budimpešto, so se vršile po vsej državi velike svečanosti. V Budimpešta je priredila Zveza madžarskih žena demonstracijo, pri kateri je nastopilo na tribuni 33 dam najodličnejše družbe v žalnih oblekah, ka eo predstavljale 33 bivših madžarskih komitatov. Madžarska noče plačevati reparacij Pariz, 17. novembra. »Petit Parisieni poroča, da bo francoska vlada v želji, da napravi konec težavam v pogledu vzhodnih reparacij, stavila predlog na drugi haaški konferenci vsem ostalim zainteresiranim vladam glede dveh sistemov ukrepov, po katerih naj bi se stri odpor Bolgarije in Madžarske. Ta dva sistema sta različna zato, ker Madžarska ne kaže prav ni kake dobre volje za ureditev tega vprašanja, medtem ko je videti, da bi bila Bolgarija pripravljena za pogajanja. (AA.) Razpust Kmetijske družbe za Slovenijo (Nadaljevanje poročila s prve strani.) - _ ■ a ■ ■ I ijcuo no. v-™"*/ Odgovor sobranja na prestolni govor Bombni atentat v Carigradu Jutri se prične v sobranju debata o prestolnem govoru — Bolgarski narod pozdravlfa kraljevo raknjatrvo za ohranitev miru Sofija, 17. novembra. Parlamentarni oufbor za izgotovitev odgovora na pre^ sftolni govor je končal delo m sestavil odgovor, v katerem pravi: Vaše Veličanstvo! Narodni poslanci z zadovoljstvom ugotavljajo, da je Bolgarija v dobrem razmerju z vsemi državami. Narod je prežet z želijo po miru in oduševijeno pozdravlja kraljevo jnacijativo za zagotovitev trajnega miru med državami. Take inicijative povečujejo v njem vero v pravilno rešitev stvari, ki jih pričakuje v imenu pravice in miru. Dalje omenja odgovor, ki je zelo kratek, načrte zakonov, omenjene v prestolni besedi, in sklene z besedami: »Živel car, živela Bolgarija!« Opozicija je že določila govornike, ki bodo sodelovali pri debati o odgovoru na presitolni govor. V imenu demokratov bo govoril Malinov, v imenu zem-ljoradnikov Gičev iin Markov, v imenu socijalistov Pastuhov in v imenu Iibe-ralov Petrov in Smflov. Debata se bo začela v torek 19. novembra. (AA) -o- Krvava volilna nedelja v Nemčiji Včeraj so se vršile v Nemčiji deželne, okrožne in občinske vo-Btve — RezuHtaiti bodo znani še le danes — Krvavi spopadi v Berimiu Berlin, 17. novembra. Današnje volitve so se vršile skoro nemoteno. Samo v nekaterih krajih je prišlo 6. novembra so bfli ti listi 64 krat zaplenjeni. Siguren nastop doma in v družbi govori prof. O. Šest. — Opozarjamo občinstvo, da se vrši drevi II. večer ob V? 19. uri v dvorani Delavske zbornice, vhod Miklošičeva cesta, pritličje. — Prispevek za razsvetljavo in kurjavo Din 3.—. — T. K. D. Carigrad, 17. novembra. Neznane osebe, razdeljene na več krajih po bližnjih hri- j bih. so vrgle večjo število bomb na Cari- 1 grad ter poškodovale dosti poslopij. Po izvršenem činu 90 skušale pobegniti z ladjo, vendar pa jih je zajel obalni patrolni parnik. Zakaj so izvršili atentate, še ni znano. Zaplenjen vojni materijal Atene, 17. novembra. Oblastva ©o zaplenila v vasi Haramanke pri trgovcih Inosu Avrameleju in P. Evgenidesu veliko količino vojnega materijala v vrednosti enega milijona drahem (750.000 Din). Omenjena trgovca sta kupovala ta materijal, ki sestoji po večini iz neeksplodiranih topovskih in ločnih granat na nekdanji solunski fronti. Sreča je, da ni pri odkupu in prednosu tega materijala, ki tehta okoli poldrugi milijon ton, prišlo do eksplozij in da ni bilo človeških žrtev. Vlada je ta materijal zaplenila zato, ker ga smatra za svojo last. (AA.) Nove aretacije v Bolgariji Sofija, 17. novembra. Ker policija sodi, da je našel Uzunov varstvo pri nekih ljudeh, ki ga skrivajo, je aretirala nekaj j oseb v bližini Berkovca. (AA.) Sofija, 17. novembra. »Zarjat objavlja pismo Obova, ki ga je poslal preko Tumova in v katerem izjavlja, da se nikoli ni bavi I ; z organizacijo terorističnih .napadov in da : emigracija nima nič skupnega z Uzunovim. (AA.) Varšavski župan v Sofiji Sofija, 17. novembra. Kralj Boris je sprejel v avdijenci predsednika varšav. občine j Stanjevskega, (ki je gost sofijske občine. StanjevBkega je sprejel tudi predsednik vlade Ljapčev. Miijnkov obišče Sofijo Sofija. 17- novembri. Ta teden pričakujejo v Sofiji Miljukova, ki bo imel dve predavanji. (AA.) Velike poneverbe v Bolgariji Sofija, 17. novembra. Zaradi mnogošte- j vilnih poneverb državnega denarja je pra- ; vosodni minister predložil sobranju pred- j log, po katerem morajo vse 06ebe, ki so obtožene poneverbe, ostati toliko časa v zaporu, dokler ni izrečena razsodba. Nova klavnica v Sofiji Sofija, 17. novembra. Pristojna oblastva so odobrila načrt za zgraditev nove klavnice v Sofiji. Proračun za klavnico, ki jo začno graditi poleti, znaša 84 milijonov levov (35 in pol milijona Din). (AA.) ; Angleško - argentinska carinska politika i Pariz, 17. novembra. »Havas« poroča iz Buenos Airesa, da je vlada sklenila s 1. januarjem 1930 znižati za 50% carino na umetno svilo, ki jo uvaža iz Anglije in Irske. V nadomestilo za to bo Anglija popolnoma ukinila carino na sadje, meso in maslo, ki ga uvaža iz Argentine. (AA) 1 podpredsednika: Lenarčič Josip, veleposestnik na Verdu in Hauptman Peter, župnik v Dobrovi pri Ljubljani; odborniki: Bruljc Fran, posestnik in župan, Smihelj-Stopiče; Jan Jakob, posestnik. Podhom; Kersnik Anton, gra-ščak na Brdu; Levstik Miloš, posestnik na Bregu pri Celju; Piber Janez, župnik v Šenčurju; Robfč Srečko, posestnik v Limbušu; Rus Ivan, posestnik v Grosupljem; Steblo v »k Martin, posestnik Rečica ob Paki: Š tre hi Janez, posestnik. Kaplja vas; Šušteršič Josip, posestnik v Seničici; Vesenjak Franc, posestnik v Moškanjcdlh; mž. Zidanšek Josip, kmetijske referent v Maribou; računski pregledniki: Jenko Josip, posestnik. Vodice; Rajh Jakob, posestnik, Ljutomer; Zabret Ivan, posestnik, Bobovk pri Kranju. Ban o svojih ukrepih Na ustarootvroem občnem zboru Kmetijske dnuž-be v LjnJbOatuj je imel predsednik Oton Deteta na bana dravske banovftrae naslednji nagovor: Visoko spoštovani, velemožrii gospod ban! BlagovotKn site r&zpaaatft.i Kmetijsko družbo za Slovenijo teir men« postaviti za začasnega upira-vitela vsega drušbvemeiga premoženja. Vsi, k} nami je dobrobit Kmetijske dražbe m kmetiisfce-ga stanu pri srou, smo z velfen zadoščenjem po®dna/vi:E Vaš odločen koraik glede ra^ipiustMive, a biK smo si svesfri. da sme ta provizorii rad5 važnost i družbe tira jati le malo dni. I-zrefoaano Vam nartopfejšo zahvalo, da ste s hitro rc&t-oi'h društvenih ptraatlih izredno važen in •koristen namen. Osnovana na načelu samopomoči kimetskega stairou bi morala biti v daniih razmerah stanovsko zastopstvo našega kmeta, ki naj bi 'imel po določčlih družibinih pravil v njej nesebičnega posredovalca za nakrto svo-Jih gosipodairslkih potrebščin in za prodajo svojih pridelkov. Vse to bi morala dnužiba vršiti za svoie člane in samo za člane. Voditelji so pa ta lepa pravila izprevrgli in zapeljali dražbo v vrtinec pol-štionih strasti na eni strani, na drugi strani so pa napravi® iz nie veliko trgovsko podjetje, ki miu je edini cilj — čim večji dobiček. Odlclk oblasti je sedaj radiikalmo presekal to nevzdTŽirso sitanje. Stara družba je prenehala, ker ni bilo upanja, da bi jo Kilo mogoče spraviti na pravo pot. Oblast je pa takoi potrdila pravila nove »Kmetijske družbe«, ki je prevzela pozabljene naloge stare Kmetijske družbe in iih bo tudi skrbno in nepristranska vršila. Nova družba ie za korak bTže želiiam kimetskega stanu s tem, da je že po Svojih pravilih začetek prepotrebne kmetijske zbornice. Na čel« svoflh pravil poudarja, da hoče »postati, kadar bi bilo v okviru zakonov aH uiredlb to mogoče a K potrelhn«, strokovni zaston kmetovalcev v obliki kmetijske zbomrce«. To označuje tudi § 25. pra vik ka pravi da »izvršuje družba svojo nalogo kot posvetovalni organ zakonodaje in uprave potom posebnih strokovnih odsekov, katerih vsak obstojn iz 7 članov in sicer prv i iz malih, drugih i z srednjih in tretji iz velikih kmetov. V te odseke vcijo in so lahko voljeni tudi izredni člani družbe. Važne so tuidi določbe glede volitev pri podnuiziruicah in v glavni odlbor družbe. Uvaia se proporc, kj je bil v veljavi pri občinskih volitvah. S tem je zadovoljeno vsem dobrohoteČim. ki hočejo iz resnične IjaJbezni do našega kmetijstva dati svoje znanje in izJouš-nje družbi na razpolago. Odpravljene so dalje neenake pravice članstva. P : volitvi glavnega odbora, ki bo štel 15 odbonnčkov, bodo po svojfih delegatih vsi člani na enalk način sodelovali Ustanovni občni zbor nove »Kmetijske druižbe« se je že izvršil. Novi glavni odbor je izvoljen in konstituiran. Plrtijel bo takoj za delo in izvedel organizacijo družbe po podružnicah. Ko tbo vse to delo izvršeno — in odlbor se >bo potnird'i'1, da vzpostavi čimprej vse prejtšinije podružnice — se bo vršil redni občni zbor Kmetijske družbe, kj si bo izvolil stalni glavni odbor. Premoženje prejšnje Kmetijske družbe ie oblast prisodila novi Kmetijski družbi ki ga bo postavila izključno v prospeh našega kmetijstva. Skupščina Narodne odbrane Beograd, 17. novembra. Danes se je vršil redni občni zbor Narodne odbrane, ki so se ga udeležili delegati vseh ndenih organizacij v državi. Za predsednika je bil soglasno izvoijen general v p. Ljubomir Milijč, za podpredsednike pa Edo Markovič, Ilija Djukanovič, dr. Vekoslav Kukovec, dT. Bogumil Voš-njak, Nikola Stojanovič, za tajnika Spa-soje Piletič in Dragoslav Paligorič. Izvolitev predsednika je bdla sprejeta z živahnimi ovacijami. S skupščine sta bila odposlana pozdrava kralju in predsedniku vlade. Pogajanja v Sofiji Sofija, 17. novembra. Člani jugoslo-vensko-bolgarske komisije za ureditev obmejnih vprašanj so danes izjavili zastopnikom tiska, da so se pogajanja pričela v prijateljskem duhu in z obojestransko dobro voljo. Danes se pogajanja niso vršila, pač pa so napravili delegati izlet v okolico. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri ob 10. dopoldne. Beograd, 17. novembra. Naša delegacija na jugoslovensko-bolgarski konferenci je snoči prisostvovala predstavi »Traviate«. Jutri bo bolgarska delegacija izdelala svoje pojmovanje o vprašanju dvoilastniških posesti. (AA). Minister za kmetijstvo agronomom Zagreb. 17. novembra. O nriliki današnje skupščine združenja diakov agronomije ie uosetila posebna delecaciia ministra za kmetijstvo, dr. Franareša. ki se ie mudil v poslopju fakultete. Minister dr. Franeeš le obljubil deleeaciii svojo Domoč in sodelo-van;e ter izrazil veselie. ker se diiaki aero-nomi baviio z vt>rašan!i svoie strokovne izobrazbe ter nrinravliaio za svoie bodoče c'elo med narodom. Deleeaciia ie izročil?, ministru orošnio za materi elno nodooro v svrho omoEOčen:a znanstvene ekskurzije v inozemstvo in nabave strokovnih kniig. Imenovanja v banski službi Ljubljana, 17. novembra. AA. Z ukazom z dne 13. novembra t. 1. so bili imenovani: za banskeza svetnika v kr. banski uDravi vrbaske banovine v Banialuki v 4/1 Maks W r i s c h e r. županiiski svefnik mariborske županiie: za banskeza svetnika kr. banske uorave dunavske banovine v Novem Sadu v 5/1 dr. Franc Hrašovec. žunanijski svetnik mariborske žiinaniie: za tajnika v kr. banski uoravi savske banovine v Zaerebu v 6'I Vladimir Suša. tajnik mariborske žuuanije. Domači motorji za letala Beograd, 17. novembra. Včeraj so bile končane preizkušnje motorjev za letala, ki so bili izdelani v naši tvornici v Rakovici. Dva motoria sta bila izbrana z žrebom. Prvi ie obratoval 113. druei na 150 ur neprestano. Delala sta 10 ur več. kakor ie bilo določeno. Na podlasi teza uspeha :e tvornica oo pogodbi z državo dobila premijo 200.000 DV Motorja sta tipa »Jupiter«. _ Romunski konzulat v Batolju Bukarešta. 17. novembra. Listi poročajo. da je jugoslovanska vlada pristala na osnovanje romunskeea konzulata v Bito-lju. kjer ie bil že v času turškeza zosood-stva. Blagoslovitev katolčške cerkve v Beogradu Beograd, 17. novembra. Danes je nadškof Rodič blazoslovil tukajšnjo novo katoliško cerkev. Cerkev ie zgrajena na Čukarici ter posvečena sv. Cirilu in Metodu. Obred ie izvršil nadškof Rodič ob asistenci mnogoštevilne duhovščine. Dom dijakinj v Beogradu Beograd. 17. novembra. Danes ie bil tu svečano otvorjen dom di.iakini. Za dom je občina odstopila zzrr.dbo, v kateri ie bilo pre* treovsko sodišče. Otvoritev doma se ie izvršila ob prisotnosti princeze Olge. univerzitetnih orofesorev in mnogoštevilnega odličnega občinstva. V domu bodo dobivale dijakinje za zmerno ceno stanovanje in hrano. »PONEDELJEK« St. 46 3 Pboadefcfc, 18. XI. 1929. Ujpest zmagovalec v tekmovanju za srednjeevropski pokal Svoboda zmaga v tekmi za pokal Delavske zbornice — Hud poraz celfske reprezentance — Ilirija v Mariboru ni ugaijailia — V Zagrebu so odigrali šele II. kolo prvenstva — Prijateljsko srečanje hazenskih družin Hiraije in Atene. Ujpest: Slavija 2:2 (0 :1) Praga, 17. novembra. Danes ee je vršila pred 25.000 gledalci finalna tekma med Uj-pestom in Slavijo za srednjeevropski pokal. Z ozirom na izid prve tekme med obema kluboma, pri kateri je Ujpest zmagal s 5:1, izgledi Slavije niso bili baš najboljši. Pražani bi morali zmagati z diferenco 5 golov, da bi jim pripadel srednjeevropski' pokal. Ujpest ob začetku tekmovanja gotovo ni veljal za moštvo, ki si bo priborilo to trofejo. V teku tekmovanja pa je pokazalo lepe zmožnosti, ki jih je kronalo z današnjo neodločeno igro in zmago v tej konkurenci. Moštvi sta nastopili v naslednjih po6ta- Ujpest: Acht—Kovago, Fogl III—Borsa-nyi, Kvasz, Wilhelm—Stroek, Auer, Me-szaros, Spi te, Szabo. Slavija: Planicka—Zenisek, Novak—Vo-dicka. Pleticka, Cipera—Junek, Joska, Svoboda, Puc, Kratochvil. 1 Slavija je bila skoraj skozi vso igro v J premoči ter predvedla izvrstno igro. šele proti koncu ee je posrečilo Ujpestu izenačiti. V 22. minuti diktirano enajstmetrov-kov proti Ujpestu obrani vratar Acht. V 30. minuti zabije Junek prvi gol pa Slavijo. V drugem polčasu diktirano enajstmetrovko proti Ujpestu izpremeni Svoboda v drugi gol. Slavija je vedno v premoči. Šele proti koncu se znajde Ujpest ter izenači v 40. in 42. minuti po Szabu in Auerju. Zelo mirno in objektivno je Sodil dunajski sodnik Braun. Svoboda : Graiika 4:2 (3:1) V borbi za pokal Delavske zbornice se je včeraj na igrišču Primorje srečalo dvoje popolnoma enakovrednih moštev. Svoboda si je priborila zmago le z večjo odločnostjo, pri čemer je imela tudi nekoliko sreče. Moštvo Svobode je predvedlo hitro, kom-binatorno povoljno igro. Svojo zmago ima zahvaliti v veliki meri tudi mehki igri Grafike, katere napad je v odločilnih tre-notkih odpovedal. Grafika razpolaga e homogenim moštvom, ki pa na trde napade še ni navajeno. V tem pogledu bo treba Grafiki še precej igrati z boljšimi klubi. Smolo je imela Grafika tudi v tem, da si je prvi gol zabila sama, kar je na moštvo precej vplivalo. Tekmo, ki je potekla mirno in prijateljsko, je korektno vodil g. Kuret, M težkega dela ni imel. ŽSK Hermes : reprezentanca Celje 6:0 (5:0) Hermes je upravičil svoj dobri sloves z visoko zmago nad Celjani. V prvem polčasu je bdi v absolutni premoči ter je znal izkoristiti vsako napako nasprotnika. Predvedel je lepo igro, ki je obetala, da bo poraz Celjanov naravnost katastrofalen. S hitrim in odločnim startom je onemogočil Celjanom vsako akcijo. Celjani so se nekoliko znašli šele v drugem polčasu. V njihovem moštvu je bilo opaziti nekaj dobrih igračev, ki pa niso mogli prinesti v moštvo potrebne skupnosti. Dočim so bili v prvem polčasu potisnjeni v defenzivo, so v drugem polčasu izr vedli nekaj lepih napadov, častnega gola pa niso mogli doseči. Tekmo je precej ležerno vodil g. Mahkovec. Publike okoli 500. Hdfa : Rapid 2:1 (1:1) Maribor, 17. novembra Moštvo jesenskega prvaka Ljubljane pri današnji tekmi v Mariboru ni mudilo pričakovane igre. Ili- rija je sicer zmagala, čeprav ni predvedla igre, ki bi opravičevala zmago. Rapid je bil enakovreden protivnik, zlasti v prvem polčasu. V drugem polčasu je Ilirija sicer v tehničnem pogledu prevladovala, ni pa mogla preiti obrambne vrste Rapida. Sodil je g. Nemec. Zvižsal je sicer energično, toda čestokrat napačno. Ilirija : Slovan Napovedana tekma kombiniranih moštev Ilirije in Slovana se zaradi obolelosti nekaterih igračev Slovana ni vršila. Ostale nogometne tekme Beograd: BSK : Jugoslavija 2:1 (2:1). Tekma je potekla precej burno. Po en igrač Jugoslavije in BSK sta hila izključena. Zagreb: Gradjanski : Croatia 8:0 (5:0), Hašk : Concordija 2:1 (2:0), Viktorija : Sparta 2:0 (2:0), Sokol : Železničarji 2:1 (1:1). Praga: Viktorija Žižkov : CAFK 5:1 (1:1), Bohemians : Kosife 3:3 (2:2), Ce-chie Karlin : Meteor VIII 2:2 (0:2). Toplice: Teplitzer FC : Nuselski 11:1. Bratislava: FC Bratislava : Waoker (Dunaj) 2:1 (2:1). Dunaj: Admira : Sportklub 6:2 (1:0). Austria : Hertha 6:2 (3:1). Vienna : Ni-holson 2:0 (1:0). Prijateljska: Sparta (Praga) : Rapid 5:3 (5:1). Budimpešta: Hungaria : j>33« 5:1 (3:1), Nemzeti : Somogy 1:0 (1:0). Segedin: Bastva : Ferencvaros 3:0 (1:0). Miškolc: III. okraj : Attila 2:0 (0:0). Debrecin: Kispest : Bocskas 1:0 (1:0). Fiirth: FTC Fiirth : Verein fur Bewe-gunesspiele 1:0. Niirnberg: Sportvereinigung Fiirth : ASV Niirnberg 2:1. Berlin: Hertha : Sudstern 3:0 Tenni6 Borussia : Weissensee 4:2. Draždane: DFC (Praga) : Gute Muts 2:2 (2:1). Sofija: Tekme za prvenstvo so se končale s tema rezultatoma: Sportklub je zmagal nad AS 23 s 3:1, Slavija je premagala Šipko z istim rezultatom. Slavija ostane prvak jesenske sezone. Hazena Atena : Ilirija 6:4 (3:0) Včeraj se ie vršila na igrišču Iliri e prijateljska kazenska tekma med družinama Atene in Ilirije. Končala ie s pičlo, toda zasluženo zmago rutiniraneiših igralk Atene ki ima izborno moč v srednii naoadal-ki mladi Mirtičevi. ki ie zabila vse/i šest golov. Uga'ala ie tudi vratarica Kaiserieva. dočim ie bil nien vis a vis Kezelova zelo nesiffurna in se ima lliriia z?t svoi ooraz v nemali meri zahvaliti niei. Kliub zmasri se opaža ori Ateni. da ni v treningu. dočim je poslala Ilirija v borbo mlade, a trenirane igralke. Tekma ie potekla v zelo fair stilu. Sodi) je dobro in obiektivno e. Schneller. »Ponedeljkov" humor SK Slovan (težko atletična sekci'-^ Sestanek vseh članov se vrši v četrtek ob 20. uri v restavraciji L!oyd. Naprošajo se tudi vsi. ki se namerava;o na novo oriia-viti, da 6e sestanka udeleže. SK Slovan. Prihodnja plesna vaia v torek ob 20. uri pri Jerne:u na sv. Petra cesti. JNAD Jadran. Pozivamo vse tovariše, da se sigurno udeleže občnega zbora našega društva nocoi ob 20. v društveni čital niei. — Odbor. Druga ljubljanska »Martinova nedelja" Ljubljana, 17. novembra. »Danes je pa Martinova!« so se že takoj zjutraj spomnili Ljubljančani. Bilo jih je mnogo, ki so pomartinovali že nedeljski predvečer na raznih prireditvah. Prireditev v znamenju Martina ni manjkalo. V Mestnem domu so se zbrali sinoči prijatelji pevskega društva »Slavec« in se mastili ob kosih rojenih gosk. Seveda se je tudi poplesalo in porajalo pozno v noč ob zvokih poskočne godbe in lepem petju. Goska pa je prišla na mizo tudi v raznih gostilnicah. Čedne živalice so Ljubljančani za to priliko pridno »šopali«, da so pred žalostnim koncem izgledale pač vse drugačne, kakor pa jih je oddal podjetni Bosanec. Po otkoffiri Sobotni dan je obljubljal prekrasno nedeljo. Nastopil je nenadoma občuten mraz, ki pa je žal odjenjal že do večera in se je ponoči vreme zopet skisalo. Jutro je bilo oblačno kakor navadno, vendar deževalo ni. »Hoj, kam pa danes?« so se pomenkovali Ljubljančani. »Blata povsod na kupe, ne katže iti daleč,« so menili zvečine. Itn res niso šli. Bilo je sicer nekaj tucatov vnetih izletnikov, ki so jo mahnili na Sv. Katarino. Šmarno goro in slične hribe. Žal jim ni bilo, kajti po-loldne so se oblaki naenkrat razpodili, posijalo je solnce in od povsod z vrhov se je nudil vsakomur prekrasen razgled po dolini in širni okolici. V mestu, v Zvezdi se je vršil dopoldne nastopil je občutljivejši mraz in takrat je doma navadno najorijetnejše Na policiji so imeli danes navzlic Martinovi blažen mir. Dan je minul splošno brez vsakih posebnih dogodkov — o senzaciji ne duha ne sluha. Celo po predmestnih gostilnah, kjer razboriti pivci včasih radi potipajo okrog sebe, so se držali dostojno. Dopoldne okrog 11. se je pripetila pod železniškim mostom na Kette - Murnovi cesti huda nesreča. Ob imenovani uri je korakala po omenjeni cesti, idoč po opravkih, 691etna železničarjeva vdova Marija Merlak, stanujoča v Zeleni jami v Zvezni ulici. Baš. ko je že starejša ženska stopila s hodnika na cesto, je privozil za njo neki vojaški voznik in, jo. predno se je mogla ogniti, podrl na tla. Voz je pelual čez njo. Uboga reva je obležala na cesti z zlomljeno roko, z velikimi ranami po životu ter praskami na glavi. Poleg tega je zadobila težke notranje poškodbe. Ponesrečenko so prenesli pasanti do mitnice, pozneje pa jo je odpeljal rešilni avto v bolnico. Neprevidni voznik se bo moral seveda zagovarjati. Na Dolerajski cesti pri Pokavcu so neki zlikovci — najbrž osebni sovražniki — pred hišo lastniku ubili tele, odnesli pa samo glavo in nekaj delov ubitega živinčeta. Glavno so pustili na mestu, kar še bolj dokazuje, da nočnim zlikovcem ni šlo za korist ali utešenje gladu. V gostilniškem pretepu v Logu pri Vrhniki je dobil Jakob S. s steklenico Po glavi. Krvavel je močno, ko pa so ga pripeljali v bolnišnico, se je še vedno krepko obnašal ter je hudo zmerjal svoje sopivce. Prej se promenadni koncert vojaške godbe, ki je je pa govorilo, da je izgubil 3 litre krvi, ko Privabi! obilo občinstva. Povečini je bilo vse 1 »h normalen Mm^o- n,f„«? oboroženo z dežniki, kar pa se zaenkrat slučajno ni obneslo. Napolnile so se seveda tudi kavarne, a se enako hitro izpraznile, kajti zunaj je pričelo vabiti spet enkrat vedro n?bo. Največ zabave se ie nudilo vsakomur tam na Posavju in splošno v okolici, kje; so se mastili gostilniški gostje z vsemi dobrotami, ki jih premore dobra kuhinja in enaka klet. Naval na avtobuse in vlake je bi? velikanski Pešhoje se je vsakdo branil, kajti ni kazalo prikazati se na cesto, s katere se je moralo odskočiti kar hitro — če ne —! Najmanj, kar ie človek odnesel, je bilo to, da so ga mimo dirjajoči avtobusi in avti oškropili z blatom do vrh glave. Zvečer so se izletniki vračali kaj kmalu domov, kajti jih ima normalen človek največ sedem. Pristopajte k »Vodnikovi družbi" Prepovedano slovstvo Redarstveni predsednik je letos prepovedal igrati v Parizu dramatsko delo Les Ddsaxes de P^rls. ki preveč diši po freu-dizmu. Enako je te dni neka ljubljanska knjigarna dala pod ključ neko mlado publikacijo. češ, da ne ustreza nravstvu. Ce pomislimo, da Cankarjevo »Erotiko« danes isti tiskajo, ki so jo nekoč sežigali... Nehote se spomniš onih starih besed: Adora quod incendisti... — Kako se vam zdi ta go6lač? — Spominja mc na Beethovna. — Beethoven vendar ni zna! igrati na gosli! — Saj tudi ta ne zna! Prva ateistična univerza se je otvorila v Ljeningradu z velikanskim slavjem. Nazvano po Stjepanovu Skvorcovu, ateističnem prvoborcu na Ruskem, ce je vseučilišče odprlo na obletnico njegove smrti s 300 slušatelji, vmes 47 ženskimi. V uvodnem nagovoru je prof. Tan Bogoraz, član ruske znanstvene akademdje, izjavil, da je treba začeti neizprosen boj zoper religijo baš sedaj, ko skuša Cerkev v Rusiji zopet priti do nekdanje moči Minister in moda Aristid Briand ie svoi živi dan preziral eleganco v obleki. Ljubi Drenrostost. niegovi Drotivniki pravijo- nemarščino. Kadar govori, ga ie sama živahnost in kretnja, kadar počiva, postane brezbrižen, raztresen. skoro bi de:al: orestaški. Pesnikinla M de Noail!es. ki ga ie nekoč srečala v ministrstvu na Hodniku, ie strmela s svoii-rrd kratkovidnimi očmi vani in kliknila: »Če ni kak vlomilec, e to minister!« Toda ta preprosti mož ume vlad2ti: tudi če vam nič ne privoli, zna vzbuditi dojem. kakor da ie napravil veliko žrtev za vas. Neki tuji minister v Ženevi je de'al. nrimeriaie ga s Poincarčjem: G. Poincarč ie: »Ne. ker ...«, g. Briand pa: »d4. čeprav .. .< Denarja, denarja! Dva gospoda se menita o svo:ih ženah. »Moja žena hoče venomer denarja. Sto dinar ev. dve sto dinarjev, tri sto dinarjev ... Takim zahtevam ni ne konca ne kraia ...« »Čemu oa ga potrebuje?« »Kai jaz vem? iSai ii ga ne dajem.« Pritilikavski avto. Mlada dvojica gre v miniaturnem samo-drču na svatbeno notovan e. »Kai oa te bilo zdai to«, pozveduje sladka ženka. »tako je bilo tema?« — »Pst. ljubica! Pro-rretnemu redarju sva smuknila med nogami. ker ie tako razkoračen stal.« Usodno. Janko, učenček: Jaz nisem bi! nikdar in nikoli prvi... Stanko: Pri meni ie drueače. v naši družini sem iaz prvorojenec. Previdnost Ko ie rusko topništvo bruhalo v Galjciii med avstrijske vrste ie Ribničan vstal in proti sovražni strani obrnjen zaklical: »Hej. nikar sem ne streliatie. tukai so 1'udje!« Ljubljanska opera V torek se poje melodijozna Joh. Straus-sa opereta »Beneška noč«. Sodelujejo ga. Poličeva, ga. Balatkova, Peček, Povhe, Si-mončič, Rus, Sekula in dr. Dirigent g. Nef* fat, režiser g. Povhe. V sredo se poje Foersterja »Gorenjski slavček« Nastopijo* ga. Ribičeva, ga Po» povič-Adlešičeva, gdč. Spanova ter gg. Go-stič, Grba, Rumpelj, Mohorič, Janko i. dr. Dirigent ravnatelj Polič, režiser g. profesor Šest. V petek se prvič ponovi velika opera R. \Vagnerja »Valkira«. Sodelujejo ga. Thier-ry, gdč. Majdičeva, ga Štagljer ter gg. Mar-čec, Primožič. Križaj, dalje ga. Poličeva. gdič. Jermanova, ga. Ribičeva, gdč. Spano* va, gdč. Ramšakova, Strniša, Gerlovič. Dirigent ravnatelj Polič. Režiser g. Krivecki. Smrtna kosa Včeraj je ugrabila smrt gospo Kanolino D o b i d a in jutri jo bodo ob 10. položili k zadnjemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu Pokojni blag spomin, žalujoči rod* bini pa iskreno sožalje. Strašne žrtve zločinskega vala Porast kriminalitete na čečboslovaškeaik Grozen umor uradnice Grujbarjeve - Spekulativna morala - Zločinski posB babice Nove - Senzacijonalna razkritja (Izvirno poročilo »Pooedeijku«.) zločinske babice Nove H. — Praga, 16. nov. Mnogo bolj kakor enolične vesti o pogajanjih za sestavo vlade razburjajo osi. javno mnenje strahoviti primeri zverinskih zločinov vseb vrst, ki jim zadnje mesece skoraj nI konca ne kraia. Podoba je. kakor da ne gre več samo za posamezne izjeme in izrodke, ampak da nas je žalil umazani val zfočiustva. Mnogo teh zločinov slika senzacij željni tisk obširno in jih nekako poveličuje, med tem ko nekaterim n-e onnj-sireio nffcakega pomena, dasi sodne obravnave kasneje dokažejo prav nasprotno. Dva poslednja primera sta gotovo vrhunec pokvarjenosti. Umor uradnice Grujbarjeve v pisarni neke lesne trgovine ln črni posli zločinske babice Nove z novorojenčki. Grufbarjeva je bila deklica, ki si je s pridnostjo in z vestnim delom stekla toliko zaupanja, da ie vodila skoraj samostojno veliko, trgovino z drvmi. V soboto popoldne, ko je ostalo osobje prosto, je bila kot vestna uradnica v pisarni za primer kakega naročila. V pisarno je prišel nameščenec tvrdfke. ki pozna prilike pri tvrdki in potolkel nesrečno dekle s kladivom tako kruto kakor se ne ubf)a nit) žival. Po umoru je vrgel truplo v VHavo pobral denar iz blagajne In se mirne duše vozli po Pragi v avtomobilu s prostitutkami . . . Človeka se poloti giloboko usmiljenje nad žrtvijo in javnost upravičeno kriči po pravični kazni za ta grozovit zločin. Vendar tisk že v naprej brez povoda io brez potrebe poudarja možnost ljubezenskih motftov krutega umora, kakor da bi to na dejanskem stanju lahko kaj izipremenilo! Naposled pa pride moralist - špekulant ki zbere vso umazanost svojih konkurentov v uvodnik pod nasflovom »Virgo intaota« in ob pogrebu, ki se ga udeleže tisoči žen^k napravi s svojim li-. stom dobro kupčijo, človek ne ve. kaj je bolj obsodbe vredno: Prejšnje poveličevanje umora ali ta lov za dobičkom ob pogrebu žrtve Drug še žalostnejšj primer so temni posli s Smichova. kakršnih bi se ne mogla izmisliti najbujnejša domišljija pisatelja, ki do dna pozna nesrečno čud posameznih degenerirancev. Babica Nova je ustanovila trgovino na nesreči človeške družbe in to tako spretno, da se je posluževala v svoje namene gese! humanosti in socijalne skrbi, kar ima danes najvišjo ceno. Objavljala je oglase, ki so imeli značaj liudomilosti. služili pa so samo za mamilo mladim, neporočenim materam. Za drag denar so nesrečnice hodile rodit v institut gospe Nove, ki Jim je zajamčil popolno tajnost in tudi v naprej skrbel za novorojena bitia. Matere pa so se morale odpovedati detetu. Deca je potem izginila s sveta, ali pa iih ie Nova prodala takim ženskam, ki so hotele varati svoja može s kupljenim materinstvom. V obeh primerih je imela Nova v rokah svoje klijentke in jih je neusmiljeno izsesavala. Organizirala pa je posel na ta način, da so njene pomočrvice s tremi tujima otroci izsiljevale denar iz svojih ijtu-bavnikov, češ da gire za njihovo dete. Dobiček so si te pokvarjenke delile z vodtntelrioo podjetja Novo. Kakor se zidaj izve, so nekatere žrtve opetovano naznanile oblastvu nečedno »socijalno« akcijo zverske babice, al| poKciia je iz nerazumljenih razlogov vise podobne ovadbe metala redno v koš. Podjetje ie bilo tako temeljito premišljeno, da ie Imelo podružnice, pribežališča in zastopnice po vsej državi St&frii oglasi so vabiti vedno nove žrtve v pest vampirju. Nova ie imela baje obsežno klijenteto v samostanih na Slovaškem, če-sar redkobesedna uradna obiava ne zanika. Okoli 40 otrok je 'Po dosedanjih ugotovitvah šlo ptreko te gnusne poslovalnice in na žalost jih je med temi le par takih, ki so jih vzeJe za svoje poštene ženske brez lastne dtece. Babica Nova te vrste poslov m ljiulhila. ker niso donašali dobička. Javnost stoji presenečena pred to piropalostjo, ki dokazuje, koMko gnilobe je v dinuižibi celo v današnji dobi, ko se toKfco poudaria socijaJnost, hiunranosrt in kadtaitrvnost Mutci govore.. Čudeži zdravniške vede Praga ie prvo mesto v nasledstvenih državah, ki je dobilo fonijatrični oddelek za nosni in ušesni kliniki. V tem oddelku se proučuje in zdravi govor, njegov razvoi, pogreške m bolezni. Sef oddelka je profesor dr. Miloslav Seemann. Ta oddelek ie z naučnega in socijalnega stališča neizmerno važen, zlasti še zato, ker v današnjih časih ljudje z defektom v nosu, ljudje, ki govore skozi nos, mutci. gluhi in gluhonemi zelo lahko podležejo v življenjski borbi, ki Je vedno ostrejša. Mišljenje da je za govor jezik absolutno potreben, je popolnoma napačno. Zelo dobro se govori tudi brez iezDta. V teku enega leta se more odpraviti vsaka govorica skozi nos. Slišali smo govoriti petindvajsetletno damo. ki je od rojstva govorila skozi nos. Po operaciji na tei kliniki govori popolnoma normalno. Prav tako je fonijatrija rešitev za mutce. Ozdravijo se tudi pogreške v govoru, ki so nastale Po kapi in sličnih boleznih. Nadalje obstoia posebna metoda, po kateri je more glas tako urediti, da vobče ne more spoznati izpremembe. Prav tako se more ozdraviti izguba glasu vsled živčnega pretresa. Na kliniki leži dama, ki je pred petimi leti pri tramvajski nesreči izgubiš, glas. Danes je popolnoma zdrava in govori normalno. Fonijatrija vrača ljudem govor tudi v težkih primerih, ko mora zdravnik operirati bolnika, troečega n» raku v erlu »Umetniška afera« v Pragi Praški listi poročajo o svojevrstnem slučaju. ki se je dogodil te dni v PragL Češki kipar Foit je izdelal iz temno sivega granita doprsni kip znane češke dramske umetnice Ane Sedlačkove. Kip je bil razstavljen v neki trgovini umetnin. Po nekaj dneh pa se ie dogodila v izložbenem oknu velika sprememba. Oprsje kipa je bilo naenkrat oblečeno v črno svilo. Zgodilo se je hale na zahtevo zakonskega Para Sedlačkov. Gospa Sedlačkova izjavija, da je bila med modeliranjem oblečena in da je kipar oprsje njenega kipa svojevoljno napravil golo. Kipar sam pa trdi. da je izdelal kip no naravi Praško občrnstwo se silno zanima, kaj je tukai po sredL_ Darujte za Jugoslovensko matico Nevidna tekmovalka — Ali nimaš nobene slike svoje žene? je vprašala Ida, položila roko na Julijevo ramo in ponavljala: Pokaži mi jo, prosim te, pokaži! Nejevoljen in obotavljajoč se je odprl odvetnik dr. Julij Kresin listnico, vzel iz nje fotografijo v obliki dopisnice in jo izročil Idi, ki je nenadoma obledela ob pogledu na sliko. S tresočo roko je držala dolgo pred seboj fotografijo skoraj neresnične, nadzem-sko tepe ženske. Molče mu je vrnila sliko. Razdvojeno čustvo se je borilo v njej: ponos, da si je v boju s to žensko, svojo nevidno tekmovalko, izvoje-vala Julijevo ljubezen — istočasno pa jo je mučila pekoča bojazen, da bi mogel Julij lepega dne primerjati obe in se vrniti k svoji ženi. Kajti v primeru primerjanja, bi bila zmagovalka njegova žena. — Hočem videti tvojo ženo in .se seznaniti ž njo! je izrazila impulzivno svojo željo. Julij je z nasmehom odklonii njeno željo: — Nemogoče, draga. Veruj mi, da je bolje tako. Najino prijateljstvo naj ostane diskretno kakor do sedaj. Tudi ne želim spraviti svoje žene v neugoden in kompromitujoč položaj. Tega ni zaslužila. Ida je vedela, da bi bilo zaman siliti še naprej v Julija, toda sklenila je. da hoče na vsak način spoznati svojo neznano tekmovalko iz obličja v obličje. Čez par tednov ji je prišel na pomoč nepričakovan slučaj. Dr. Julij Kresin je poslal v časopis oglas, da želi zamenjati svoje stanovanje z večjim. Ida se je takoj odločila, da poj de za časa Julijevih uradnih ur v njegovo stanovanje in se tam pod krinko stanovanjskega interesenta seznanil z njegovo ženo. , Drugo jutro se je odpeljala tja. Ko je bila na kratko povedala, čemu je prišla, jo je služkinja priglasila. Med parminutnim čakanjem se je ie polastil čuden občutek, ji stiskal grlo in jo mučil: deloma hipno nezadovoljstvo z njeno neodkritosrčno igro za Julije-vim hrbtom, deloma strah pred raz-krinkanjenu radovednost . . . ljubosumnost. Vrata so se odprla ... in že je stala pred plemenitim obrazom stare dame s srebrno sivimi lasmi. Ida je bila tako iznenadena, da je skoraj pozabila, čemu je prišla: — Oprostite, ali bi mogla govoriti v stanovanjski zadevi z ženo dr. Julija Kresina? — Z ženo dr. Kresina? Stara dama ie začudeno gledala na obiskovalko. -- Žene dr. Kresina ni. Moj sin je samec. Toda jaz vam morem podati vse potrebne informacije glede stanovanja. Ida je v veliki zadregi izustila nekaj opazk in se naglo poslovila. Ni vede- la .. . ali sanja ... ali bdi. Kaj naj bi pomenila komedija, ki jo igra Julij pred njo? In kaj neki zasleduje? . . . — Zakaj si rekel, da si oženjen? je slonela na njem in mu gledala v oči, da razbere iz njih pravi odgovor. Julij je ostal miren. — Priznavam, da je nekaj neobičajnega izdajati se za moža, dokler je kdo srečen in svoboden samec. Ce-šče se zgodi nasprotno, da se poročeni izdajajo za samice. Zakaj sem storil to? Vidiš, če bi še tako ljubil žensko, vendar bi moral imeti svoje proste večere. Večina žensk tega ne more razumeti. Tudi ti bi tega ne razumela ter bi mi očitala, da se ob prostih večerih zabavam na svoio roko . . . Zato sem si izmislil ženo in ti si dobrohotno smatrala kot popolnoma um-ljivo, da preživim iz družinskih ozirov kak večer s svojo ženo . . . — Zakaj si mi pa pokazal tako lepo žensko, ko sem želela videti fotografijo? — Ali naj bi ti bil pokazal grdo? Ne, ne, draga! Tako si stopila v konkurenco z nevidno tekmovalko, čije lepota in dražest te je vzpodbujala k večji ljubezni Trudila si se, da me prikleneš nase bolj nego ideal na sliki. — Dobro, toda kdo je potem tista lepa ženska, ki si mi io pokazal? Julij se je nasmehnil: — Če že absolutno hočeš vedeti — reklama novega čistilnega sredstva za zobe. H. S. »PONEDELJEK« št. 46 4 PlooedeUek, 16. XI. 1939.. Ervln T. Woodhall: Žalosten konec vohnnke Mate Hari Nova razkritja o najjopasnejši vohunki svetovne vojne in ie s svojim plesom napravila tako močan utis na glc-dalce, da so bili premagani. Njeno ime je šlo naslednjega dne od ust do ust. Listi so poročali podrobnosti iz njenega živi.'en ja: da je bila rojena v Jaffna-patamu na nabrež.u Malabarsa v Indij i, da i c bila njena mati plesalka v kandasawms škem templju ter je umrla, ko je prišla Mata Hari na svet; da so indijski svečeniki krstili deklico na ime Mata Hari. kar oomc- Mata Hari, lepotica .plesalka itn vonunka je danes že legendaren pojav. Med vsemi ženskami, ki so se bavile z vohunstvom, je dosegla Mata Hari naižalostnejšo slavo. Ko je stala pred vojnim ^sodiščem, je iz-javii predsednik obravnave, da so zavezniki zaradi njenih vohunskih ovadb izgub!» najmanj 70.000 mož. Za njih življenja ie odgovarna Mata Hari. Med tistimi redkimi Angleži, ki so bili natančno poučeni o življenju in delu Mate Hari, s«m bil tudi iaz. Imel sem priliko srečati, videti in spoznati vohunko osebno. Nekega meglenega februarskega večera 1917 se ie imela doDolniti niena usoda. Sigurno je, da Mata Hari nikoli ni računala s tako žalostnim koncem. Tistega večera, ki je bil zadnji večer njene svobode, sem jo videl na lyonskem kolodvoru v Parizu, kamor me je poslala angleška tajna služba. Obhodil sem postajo v spremstvu detektiva pariške policije. Obstala sva končno pri vhodu in kraml:a-fa, ko sva zaznala v obnašanju potnikov nenadno izpromembo: med dvema železniškima uradnikoma je prinajala po pločniku elegantna dama, vitkega života in srednie-▼elike postave. Oblečena je bila v težko kežuhovino. Od glave do peta je bila v Črnem. Za njo je stopala sobarica in s kov-čegi obloženi nosačj prtljage. »Kdo je ta ženska?« sem vprašal tovari- ■ »Pst«, mi je rekel kolega, »to je Mata Hari«. Presenečen sem se ozrl po ženski, zakaj Mata Hari je bila že tedaj na glasu, da vohuni za naše sovražnike. Angleški detektivi so imeli o nji že zbrane podatke in so razpolagali tudi že s potrebnimi instrukci-jami. »Zdaj bo konec njene svobode«, je rekel čez nekaj časa tovariš detektiv. »Tega pač ne ve in se ne zaveda, a mreža okrog n;e je že zadrgnjena. Njeda aretacija je !e še vprašanje kratkih ur.« S toliko večjim zanimanjem sem zdaj motril to žensko. To ie tedaj bila slovita Mata Hari! Poteze njenega obraza so izdajale nekakšno neobičajno magijo, ki se ii ni dalo upirati. Od nje je izhajal čar. kj ga ni mogoče popisati. Nikoli prej nisem sre- čal takšne ženske. Nosila .ie jnainen klobuk ki je metal rahlo senco čez nien obraz. Ovratnik iz kožuhovine je bil težak in širok ter je rase! iz ozadja kakor posoda z rožami. Obraz so ji obdajali temni lasje. V obraz je bila nenavadno bleda, dasi je bila polt njenih lic nežna in mila kakor dih cefirja. Najini pogledi so se trenutkoma srečali. Takrat sem videl dvoje čudovitih črnin oči, čijih sijai so še močneje podčr-tavale dolge črne oL. v i. V teh očeh je tičala skrivnost, za katero ie vedela samo Mata Hari. Iz policijskega akta sem vedel, da je že prekoračila 40. leto, toda njene poteze in njene kretnje so bile take. da ne bi ji človek prisodil.nad 25 let. Njen na^op je napravljal utis zelo energične j;n očarljive ženske. Šla je tik mene. za nio pa ie šla njena sobarica. Poklicali sta avto in Mata Harj je stopila vanj. Tako se je začela drama. Deset ur pozneje je aretiral Mato Hari kar v postePi tedanji komisar pariške policije za vohunstvo, g. Priolet. In čez šest mesecev so jo postavili pred vojno sodišče pariškega guvernementa. Obravnava se je vršila za zaprtimi vrati. Vojaki z nasajenimi bajoneti so stražili vhode. Kliub ognjevitemi? govoru njenega advokata je bila Mata Hari obsojena na smrt. Eksekuciia se ie imela izvršiti naslednje jutro. Kazen jo je doletela zjutraj 15. oktobra 1917 Mojstrska vohunka je prebila to najtežjo vseh skušenj svojega življenja z veliko hrabrostjo in ne da bi klonila. Na zadnji potj je prosila za dovoljenje, da napiše par pisem. Dobila ga je in je napisala troje pisem, zadnjih v svojem življenju, ne da bi se ji tresle roke. Ko je stala pred ekseku-cijsko četo, je odklonila, da bi ji zavezali oči. Tudj je niso privezali za kol, kakor je v Franciji običajno pri vojaškin ustrelitvah Počili so streli — Mata Hari je bila mrtva. ★ Iz spisov, ki se tičejo njenega življenja naj opozorim na nekatere stvari, ki morda še niso splošno znane. Mata Hari je postala slavna dve leti pred izbruhom svetovne vojne. 1. 1912. Tedaj ie nastopila na nekem pariškem plesišču MATA HARI ni toliko, kakor »Oko jutra« in da jc bila Mata Hari posvečena bogu Šivi ter ie plesala obredne plese. Njen najboljši ples je bil »Legenda o princesi in magičnem cvetu« in ie odkriva! ne le mačjo okretnost in vsestransko šibkost plesalke .ampak tudi vse eksotične čare ženskega telesa. Vsekakor oa je bila Mata Hari popolna plesalka, ena največjih kar jih je kdaj živelo. Pariz ie osvojila mahoma. Nobena druga svečenica plesa ni dosegla toliko uspehov kakor Mata Hari. Povsod so jo želeli videti, povsod so se opajali z njeno umetnosto. Nastopala je v na večjih pariških gledališčih, ki so bila nabita do zadnjega prostorčka, prirejala pa je tudi večere za pariško aristokracijo, nastopala je poleg tega na Dunaju, v Berlinu, na carskem dvoru v Petrogradu in v drugih evropskin mestih. Imela je vsega v izobilju — denarja, draguljev in drugega razkošja. Kakor pa je bila velika plesalka in umetnica, tako je bfia tudi velika kurtiza-na. Ce ie že v svojem 40. letu lahko tako očarala moškega kakor sem občutil na Iy- onskem kolodvoru, kako privlačna je mo« rala biti šele v svojih mladih dneh! Vse ji je ležalo ori nogah — bankirji in iiidustrij-ci, člani visoke aristokracije, kraljevi prii»-ci, ministri in vojskovodje svetovnega imena in pomena. Ljubezen ji je bila umetnost in znanost hkrati. Študirala in poznala jb pač ljubezenska opojila, čarno moč amuletov in druge .ljubezenske skrivnosti Daline-ga Vzhoda. A navzlic vsemu temu ni bila Mata Hari hči indijske plesalke, še manj seveda plesalka v brahmanskem svetišču boga Šive. V polici skin spisih stoii natančno zabeleženo, da je bila Mata Hari rodom Nizozemka. Osemnajst let staTa se je omožila z nekim nizozemskim častnikom in je z njim odpotovala na njegovo službeno mesto v Nizozemsko Indijo. Zakon oa ie bil od kraia zelo nesrečen. Mož se je vdajal pijači in je čez nekaj časa ostavil ženo in otroka. Mladi materi, ki je bila brez gmotnih sredstev, ni preostalo nič drugega nego to, da se oprime nečesa realnega, donosnega — in tako sc je z veliko vztrajnosti posvetila plesu. Njena umetniška nadarjenost in lepota sta ii kmalu odprli pot na strme višine življenja — pozneje pa je s teh višin padla v najgloblje prepade. V začetku svetovne vojne je bila Mata Hari znana kot vohunka v nemški ta;ni špiionaži. Do danes pa je ostalo nepojasnjeno, čemu se je vdala tej obrti. Pred krat kim se je docela pojavilo naziranje, da Mata Hari vobče ui bila vohunka. A sodišče, ki io je sodilo in obsodilo, je vendar moralo imeti neke dokaze za smrtno obsodbo. Bog ve. kai jo ie gnalo v spletke in skušnjavo, da se je igračkala z usodo tiso-čev jn tisočev nedolžnih ljudi. Morda ne bo nikoli jasno, zakaj se je podala v labirint politike m ta:nega vohunstva. Ali je počenjala to iz gole nečimernosti? Iz potrebe po denarju tega gotovo ni delala, zakaj imela je vsega na prebitek — in če bi bila kaj potrebovala, je zadostovalo, da je ge-nila z mezincem, saj so bile med njenimi l ubimci najvplivnejše osebe na evropskem kontinentu. Služila pa je svojim mojstrom z nedvomnim uspehom. Tega ji je pribavliala njena duhovitost prav tako kakor njena lepota. Noč in dan je bila postavljena pred probleme, ki jih je reševala z lahkoto, naravnostjo in razumljivostjo samo ob sebi. Vrtala je po vonškin skrivnostih in iih izvrtala ter izvabljala vojaške tajne najvplivnejšim častnikom antantinih vojska. Celo leto časa se je njena sled izgubila. Ko pa se je leto nagibalo k zatonu — evo jo zopet v Parizu! Toda to Dot ni prišla tia kot Mata Hari, ampak kot dama velikega sveta in se je uvedla v najodličnejšo družbo. Kratko pred tistim dogodkom so jo izsledili detektivi v Italiji, kjer so agenti slišali, da govori perfektno nemško. To je potrdilo sum, ki ga je vzbudila že v Parizu, sum. da je vohunka. Od tega časa dalje so ji bilj detektivi neprestano za petami. A zopet se ji je posrečilo, da je izginila zasledovalcem izpred oči. Šele 1. 1916. so jo v Parizu zopet spoznali agenti. Tedai so io postavili pod najstrožje nadzorstvo. A čeprav so pazili na njene stopinje noč in dan, je trajalo dolgo, preden so bila zbrana njena krivična dela in je bila potrjena sodba, da vohuni za sovražnike antantinih držav. Zato so jo poklicali na policijo in ji svetovali, naj se umakne iz Fran cije v Nizozemsko. Seveda ni poslušala. Trdila je, da je nedolžna in da io dolže po krivem. Ni pa bila hkrati tako uvidevna iu pametna, da bi zamolčala svoio obrt. Ponudila je špijonažno službo francoskemu glavnemu stanu. Predlagala je, naj bi se ji poverilo zbiranje vesti v nemškem glav* nem stanu v Stenavu. Tam se je hotela sestati z nemškim prestolonaslednikom, o katerem je trdila, da ji je vdan prijatelj. Baš s tem pa se jc izdala in je potrdila suni, da se res bari z vohun sko obrtjo. Kmalu nato so Nemci prijeli in ustrelili nekega vohuna, ki je vohunil za Francijo. Vohun je poznal Mato HaTi v Parizu. Bilo je izven dvoma, vabili na Špansko, kjer je delovala nemška šoijonaža v Madridu. Tam so jo zasačili pri pogovarjanju v sporazumnih izrazih med Madridom in Berlinom. Iz Madri* d!a se je Mata Hari vrnila v Pariz, kjer jo je čakal ček za 15.000 pezet. Denarja pa ni nikoli dvignila. Policija jo je prestregla, postavila pred izredno sodišče, ki jo je obsodilo na smrt. Tako je končala vohun* ka, ki si je naprtila odgovornost za življenja tisočev in tisočev nedolžnih mož ter je mešala štrene zaveznikom z uslugami, ki jih je napravljala Nemcem. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 ifCdor hoče da se mu pošlje po pošti naslov aH icatco drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj pritoži v »namleah a sicer ne bo prejel odgovora t * CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Učenca ■ločnega, zdravega, 6 pri-aneitn« šoteko izobraz.bo, v trgovino z mešanim blagom, sprejme takoj Anton Cadež, Sloveajgradec. 41567 Mizarskega vajenca sprejme Vidmar, Zg. Šiška štev. 2. 41581 Krojaškega vajenca sprejme modni atelje Andrej Znidar. Reber 11. — 41580 Kliučav. pomočnika mladega sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 41622 Modni atelje Hity d. i o. z.. Kongresni trg 13 »prejme učenke za fino ferojastvo 41630 Učenko ki i m.-i veselje šivati gornje riel-e Jevljev. sprejme Pavlic Lojze. Hrenova ulica 4. -41645 Postrežnico iščem za dopoldanske ure. Na«0v v oglatem oddelku »Jutra«. 41650 Več mizarjev prvovrstnih sprejme tovarna pohištva A. Amann v Tržiču. 41357 Deklico čez dan za pomoč v kuhinji i š Č e gostilna »Zlatorog« 41482 Žagarja za venecijanko, izurjenega, treznega in poštenega sprejme taikoj Franc Ankerst, Brezje, Gorenjsko. 41394 Služkinjo veščo nemškega jezika in samostojne vzgoje, kar je pogoj, sprejmem takoj k 2 otrokoma v Ljubljani. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod »Nastopim takoj«. 41698 Več prešivalk volnenih izdelkov sprejmem za stalno. Naslov v oglas, oldelku »Jutra«. 41751 Elektromonter dobi takoj nameščenje. —. Pomene ponudbe pod šifro i »Samostojen elektromonter« ' na oglasni oddelek »Jwtra« 41737 Šivilja za obleke in perilo išče mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41616 Službo išče mehanik specialist za šivalne in specialne stroje vseh sistemov Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zmožnost 100«. 41608 Kot gospodinja ali hišnica grem k samostojnemu gospodu v Ljubljani Plačam event. polovico najemnine. Ponudbe pod »Moč« na podružnico »Jutra« v Celju. 41367 Štedilnik velik, dobro ohranjen naprodaj. Gerbec, VI. mestna hiša za Bežigradom. 41519 Vajenca Učenko po«*eno in zdravo, 7. dobrimi spričevala sprejme v trgovino mešanega blaga I. M. Rebec v Litiji. 41458 Prodajalko dobro verziraac v špeceriji sprejmem. Ponudbe na ogl. oitd-elr-k »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 70«. 41670 Trg. pomočnik marljiv in vesten, s prvovrstnimi referencami, ki je vojaščine prost, dobi služIlo v večji trgovini mešanega blaga v trgu v Savinjski dolini. Po možnosti »a j bo vešč tudi piodaju usnja. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na »Po-Itm predal 208«. Vajenca t* krojaško obrt, pridnega ln poštenega vzame takoj Ignac Drcbež, kroj. mojster v Rožni dolini. Cesta JX/43. 37219 v trgovino mešanega blaga sprejme J. Klemenčič v Kamniku. 41715 Mizarja za pohištvo sprejme mizarstvo na Glineah. gostilna »Amerika«. 41730 Trg. pomočnik Eipec. stroke, vešč nemščine, želi mesto v večji trgovini kot skladiščnik. Ponudbe pod šifro »Vesten in marljiv« na oglasni oddelek »Jutra« 41541 Gospodična e tremi razredi meščanske šole. išče primerno službe. Naslov: Kramer Mara, Maribor. Plinarniška c. 29. 41550 Učenka s popolno meščansko šolo bi se rada izučila pri takem zobozdravniku adi tehniku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41560 Budilke po 60 Din. Triletno jamstvo. Ivan PaViž, Ljubljana. Pred škofije 15. 40276 Zaboje vsakovrstne, porabne predam. Nas'ev v oglasnem oddelku »Jutra«. 41720 Štedilnik (Tjschherd) dobro ohranjen nainrodaj na Dunajski cesti 99.' 41741 Opremljena soba lepa, z 1 ali 2 posteljama, v sredi mesta, se odda. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 41582 Soba s posebnim vhodom, električno razsvetljavo in 2 posteljami z vso oskrbo ali brez, se takoj odda Emonska cesta St. 10. — 41578 Opremljeno sobo lepo, s strogo separiranim vhodom in električno razsvetljavo, komfortno, v centru mesta odlam e 1. decembrom t. 1. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41620 Otroka sprejmem na rejo Istotam (na deželi) oddam tudi prazno sobo Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečen« 41229 Harmonika trivrstna, skoraj nova, 6e proda po ugodn; ceni. Poizve se v Rožni dolini, cesta VII, št. 20, pri Ljubljani. 41601 Gostilno z mesnico, kiavnico in ledenico, vse z inventarjem, edina v lepem prometnem trgu ob železnici, pri farni cerkvi — z velikim gospodarskim poslopjem in posestvom, takoj proda zaradi družinskih razmer za ceno 150.000 Din Slavko TerEe, Celje, Prešernova ulica 24. 41571 Gostilno dobro obiskano, » velikim hlevom za konje, 10 oralov zemljišča, pri Mariboru takoj poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41275 Separirano sobo oddam s 1. decembrom 2 uradnikoma ali uradnicama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41704 Dve prazni sobi s pritiklinami oddam takoj za 800 Din mesečno Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41705 Sobo v sredini mesta, prazno ali opremljeno, zračno in separirano takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutira«. 41727 Prazno sobo s separatnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41624 Prazno sobo (30 m!) elegantno, za pi- j samo ali stanovanje, z veliko kletjo (za skladišče) takoj oddam v Gorupovi ulici 18. 41217 Opremljeno sobo oddam takoi solidnemu gospodu na Mirju Groharjeva ulica št. 15. 41522 Majhno sobico takoj poceni oddam v Židovski ulici 6 41680 Prazno sobo oddam s 1. decembrom gospodu. Naslov v ogla?, oddelku »Jutra«. 41691 Opremljeno sobo separirano takoj odda.m, na Gosposvetski cesti št. 12/1. 41686 Gramofon z več ploščami poceni proda Ivanka Jerala. Trnovski pristan 14. 41490 Pianino skoro nov, modern, s krasnim glasom proda Dobrajc, Maribor. Frančiškanska 21. 41449 Lokal primeren za mlekarno, iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlekarna«. 41653 Lokal na prometnem kraju oddam v najem proti odškodnini 6000 Din. MeseSna najemnina 200 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 41634 Opremljeno stanovanje dveh sob takoj oddam v Rožni dolini, cesta št II/7. 41626 Stanovanje stirisobno, kopalnico in pritiklinami oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 40521 Stanovanje 2 6ob, verande, kuhinje in pritiklin, elektr.. vodovod, parket, o d d a m 6 1. dec. v Rožni dolini, cesta X/23 (pod Streliščem). 41688 Dve stanovanji dvosobno in enosobno oddamo 1. decembra v hiši »Stan in Dom' aa Tržaški cesti 28. Poizve sc istotam. 41655 Stanovanje sobe, kuhinje, jedil, shrambe, event z uporabo vrta takoj oddam na Dreniko-vem vrhu. 41665 Lokal obstoječ iz 2 prostorov, prirejen za brivnico. oddamo v hiši Stan in Dom na Tržaški cesti 26. — Toizve se istotam 41654 tj m * Stanovanje 4 sob, kuhinje, kopalnice, velike predsobe, plin, pri-tikline, oddam za 1 februar 1930. Ponudbe pod »Februar 1930« na oglasni oddelek »Jutra«. 41517 Sobo in kuhinjo s pritiklinami, za 2—3 osebi takoj odda Klanšček, Kodeljevo. Klunova št. 7. 41605 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddam s 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41411 Stanovanje sob, kuhinje in pritiklin talkoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41420 Dijaka sprejmem v vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41579 Dijaka sprejmem v popolno oskrbo Naeiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41658 V brezplačno rejo 6e odda 3 mesece 6tar, zdrav otrok, moškega spola, ki mu je mati nedavno umrla na davici. Oče otroka ne more oskrbovati, ker je preprost delavec in mora skrbeti za 3 starejše otroke. Pojasnila daje no-tarsika pisarna v Kozjem. Cenjenim damam in gospodom nanziiianjain, da sem svoj modni salon za izdelavo oblačil za dame in gospode preselil na Jurčičev trg 2, I. nadstropje. Vsa dela se izvršujejo po najnovejši modi in pod mojim lastnim nadzorstvom Za cenjena naročila se priporoča TEODOR KUNC Ljubljana, Jurčičev trg št. 2, I. nadstr. Premog drva koks JURIJA", Ljubljana, Dunajska c. 46 Telefon 28—20 Parcelo kupim Ponudbe s točno navedbo kraja, velikosti in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Periferija« 41689 Založba »Loč« v LjuMani, _poč trni predaj V.__ Ivan Podržaj mmtin dfafok JJtoman Din 20.—, oriz. ves. Dšm 30.—. ■■■■■■Ml Martin Brbek je socijalni in duševni revček, nezakonski otrok ... Njegov oče je vaški župnik. Ena najbolj skritih ljubezenskih dram naše vasi... Brbek, revček, ki se težko bori s svojo usodo, je začrtan plastično in živo, da ga čitatelj ne pozabi ... Književnik Božidar Borko (Jutro) V isti založhi je izšla krnite a Dr. Jože Rus Napoleon ob Soči Din 6.—. krasno vez. Din 15.— Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani fn Mariboru. Naša predraga mama, gospa Karolina Dobida nas je. vdana v Boga, v nedeMjo dne 17. novembra 1929 za vedno zapustila Pogreb bo v torek, 19. novembra 1929 ob 10. uri dopoldne iz mrtvašnice v Hiralnici Sv. Jožefa. Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 17. novembra 1929. Josip, Kari, Mary, otroci; Dr. Rado SliligoJ, zet; Živa Sfiligoj, vnukinja. Izdaja za konzocij «Jutra» Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.