604
Dr. Anton  Medved: Rim,  središče lepih" umetnosti).
vzidali marmorno ploščo, na kateri še danes stojita besedi: „Fons olei", pod tema pa vrstice:
Hinc oleum fluxit, cum Christus Virgine luxit; Nascitur hinc oleum, Deus ut de Virgine: utroque Oleo sacrata  est Roma,  terrarum  caput.1)
To je bila prva javna cerkev v Rimu, morda tudi prva v Evropi.
Konstantin, ki je krščanstvo obdaril s slo-bodo, podelil mu je tudi več krasnih, dragocenih cerkev. Njegov nasprotnik, Maksencij, je bil začel leta 307. zidati na glavnem rimskem trgu velikansko poslopje, v katerem naj bi bile
sodne razprave. Ko se je hrabri Konstantin polastil Rima, odloČil je to, že skoraj dovršeno poslopje, v cerkveno rabo. Leta 315. je je blagoslovil Silvester I. To je bila slavna Konstan-tinova bazilika. Sedaj leži v razvalinah, orjaški oboki še sedaj visoko kipe nad stari Rim; vse kaže, kako ogromna in krasna je bila nekdaj največja bazilika starega veka. Po obliki — znotraj in zunaj — se je naslanjala tesno na rimsko-poganski zlog, kakor pozneje vse bazilike. Mnogo jih je postavil Konstantin sam. Zgodovina mu laskave hvale ne sme odreči, da je med  drugim i s tem  neutrudno  pospe-
Notranjščina Koloseja.
seval sv. vero. Ob njegovem Času so kristijani posebno častili Marijo in one svetnike, katere našteva znani distihon:
Paulus, Virgo, Petrus, Laurentius atque Ioannes, Hi patriarchatus nomen in Urbe tenent.
Vsakega ime je hotel navdušeni Konstantin proslaviti s posebno cerkvijo.
V severnem rimskem predmestju so imeli cesarji velika posestva bivših senatorjev Late-ranov. Konstantin je skoraj vsa podaril papežu Silvestru, zraven pa je sezidal v najčistejšem zlogu baziliko sv. Janeza K. (S. Giovanni in La-
l) To je : Od tod je teklo olje, Kristus je svetil z Devico. Od tod se je rodilo olje, kakor Kristus iz Device: z obojnim oljem je posvečena Roma, glava sveta.
terano). Neizmerno bogato jo je okrasil; najboljšim umetnikom iz Rima, Ravene, Aten in Aleksandri je je izročil dela; zlata in dragih ka-menov jim je dal v razkošni obilici na razpolago. Ko je bila bazilika dovršena, prihiteli so narodi od vseh vetrov občudovat to prekrasno delo. „ Zlata bazilika" je bilo iz poČetka njeno ime; ni bilo divnejšega svetišča od nje. Vse druge cerkve so se kot ponižne hčerke v skromnosti klanjale tej svoji ponosni materi, katero je svet s spoštovanjem zval „omnium Urbis et Orbis   ecclesiarum   mater."
A samo jedna bazilika ni zadostovala Kon-stantinovi gorečnosti. Krog celega Rima je hotel oviti sijajen venec bliščečih bazilik.  — Na vati-