Štev. Z56. o Liubljani, g sredo, dne 8. novembra 1905. Leto mm. Velja po pošti: ti celo leto naprej K 26-— ti pol leta „ „ 13'— ti četrt leta „ „ 6-50 ti en mesec „ „ 2"20 V upravništvu: a celo leto naprej K 20'-ti pol leta i 10- (i ietrt leta „ „ S'— H en mesec ,, ?? V70 Za polllj. na dom 20 IN sna mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 m m): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust. Izhaja tfsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo i* " Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez __ dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — S.- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Mene mumije... Šveglov stari oče je bil pač boljši od svojega vnuka. Vnuk poštenega gerjanskega deda, ki se je v Aleksandriji naučil dostojnosti v skrbi za groš, in ki je čez noč moral pustiti službo sekčnega načelnika, je včeraj nastopil v debati za splošno in enako volivno pravic«. Samo, kako? Slo se je za glasovanje o Hribarjevem predlogu, ki zahteva v zvezi z uveljavljenjem splošne in enake volivne pravice za državni zbor tudi jamstvo za svobodo pri volitvah, in sicer zlasti »Kanzelparagraf*, kakor je povedal Hribarjev drug dr. Tavčar. Sveglju so se jele cediti strupene sline po ti lepi priložnosti, ko bi mogel s svojimi baroni pokazati, kako sovražijo cerkev. Aato je predlagal, naj se glasuje ločeno. Pozivu za splošno in enako volivno pravico seveda ne morejo pritrdrti Svegel in njegovi, pač so v svoji ustavi zvesti svobodomiselnosti za kan-zelparagraf. A blamiral se je. Strast njegova je bila večja kot poznanje poslovnega reda. Z bu-kvicami v roki mu je dr. Susteršič pojasnil, da je od njega predlagana ločitev, ko se gre za en sam predlog, nedopustna Pogorel je in, dasi ga je srbelo staro truplo, moral je obsedeti, ko sta se dvignili obe slovenski stranki za nujnost Hribarjevega predloga. Tako odurnih prizorov je še malo doživela naša zbornica! Vse staro hinavstvo je padlo. Svegel je s svojimi tovariši pokaztl, da ne zasluži ne on, ne njegova stranka najmanjše obzirnosti več. Tem ljudem je treba po kranjski pokazati, kar zaslužijo. Zadnji hlapec v deželi mora zvedeti, kakšnega duha je tista desetorica, ki zastopa v deželnem zboru kranjske veleposestvo. Naši liberalci take sramotno vendar niso še nastopili. S studom smo že dozdaj imenovali ime sleven skega odpadnika. Odslej se temu studu pri družuje stud nad vso njegovo stranko. Naj ji bo povedano, da se bo naše ljudstvo znalo ravnati po tem! Splošna stavka avstrijskih železničarjev pred pragom. Veliki svet pretresajoči najnovejši dogodki povzročajo, da se javnost ne bavi z velevažnim pojavom pasivnega odpora železničarjev tako, kakor je važen ta pojav. Naši železničarji imajo jako mnogo velevažnih zahtev, na katere se predobra železniška ravnateljstva ne ozirajo. O železničarjih se mora reči, da stoje z eno nogo v službi, z drugo pa v — kriminalu. Njihovi predpisi so v naši komodni Avstriji tako zastareli, kakor je zastarela avstrijska ustava in zato se vrši redna služba na način, ki ni ravno v soglasju s predpisi, ki jih pa poznajo prav dobro predstojniki le takrat, kadar se gre za disciplinarno postopanje, drugače pa ne, ker vedo, da zastane ves premet, ako bivse ravnalo po starih plesnjivih paragrafih. Železničarji so dozdaj mirno trpeli in se zado voljili z raznimi lepimi obljubami najvišjih svojih predstojnikov. Na kakšen odpor, kakor so ga že vprizarjali njihovi stanovski tovariši v Italiji, na Ogrskem in zadnji čas v Rusiji, ni mislil nihče. A ravno splošna stavka železničarjev v Rusiji je povzročila, da so pričeli strogo po predpisih izvrševati službo češki železničarji. Velike zamude vlakov je bila posledica. Gibanje se je pa razširilo. Po najnovejših poročilih zahtevajo železničarji poleg 20% 'zboljšanja svojih plač tudi splošno volivno pravico. Včeraj se bila na Dunaju med železničarskimi odposlanci in dvornim svetnikom Pascherjem pogajanja. Pascher je obljubil 10 do 20% izbeljšanje plač in krajevne draginjske doklsde, zaup- niki praških železničarjev so skrili; da ji ne zadovoljijo Pascherjeve obljube irij sklenili nadaljevati pasivni odpor.' "tfe čeških velikih industrijskih podjetij imajo zdaj znatno škedo, ker zastaja blago. Gibanje ni več omejeno le na Češko. Včeraj so sklenili pasivni odpor premikači v Lincu in Solnogradu. Jutri se pa prične najbrže že tudi na Dunaju. „Hlas Naroda" poroča, da so tudi praški strojevodje sklenili pričeti s pasivnim odporom. Železniško ministrstvo se posvetuje, ali je pasivni odpor stavka ali ne. Železničarji so trdno prepričani, da jim ne morejo do živega, ker se ravnajo strogo po predpisih. Kako se razvije to gibanje, ne vemo. A v naših časih, ko tako hitro živimo ne trdimo preveč, ako sodimo, da se prav lahko razširi sedanja še omejena ob-strukcija železničarjev i na druge proge. Odobstrukcije pa do splošne stavke železničarjev je pa le en korak, kakor uče izkušnje v Italiji. Poklicane oblasti naj izpolnijo zahteve železničar-jev, dokler je še čas in ne nastane splošni vihar. Nemiri v Pragi. Rektor češkega vseuč lišča je naznanil, da je zavod zaprt. V »Kraljevih Vinohradih" so priredili v ponedeljek češki radikalci shod. Po shodu se napravili barikado, na kateri je govorila neka ženska, nakar so barikado zažgali. Vojaštvo je prepodilo demonstrante Na Krakovski cesti so obmetavali v ponedeljek policiste s kamni. Včeraj je umrl dijak Hroch, ki je bil s strelom iz revolverja zadet v glavo. Dr. Srb je izdal oklic na praško prebivalstvo, naj preneha z nemiri. Oklic so podpisali zastopniki raznih strank. Socijalna demokracija je naznanila, da namerava povzročiti splošno stavkovvsej dr-žaviin naj se zato opuste nadaljnje demonstracije. Ponoči od 6 do 7. so bili manjši nemiri. Ranjenih je bi 1 o več o seb Po polnoči so podrli demonstranti več telefonskih drogov. V praškem predmestju Bubna je bila včeraj popoldne ob 1 večja demonstracija. Ob 1 popoldne je množica razbijala okna. Demonstranti so se utaborili v nekem skladišču, iz katerega so metali kamne na došle policiste in orožnike. Padla sta tudi dva strela iz revolverjev. Orožniki so dvakrat ustrelili, a ranjennibil izmed demonstrantov nihče. Ranjena sta pa bilaenorož-nik in en policist. Končno se je posrečile dragoncem razgnati demonstrante. Včeraj popoldne je bilo mirno. Cehi nabirajo za žrtve nemirov, odpovedujejo tudi vse slavnosti. Zaprli se zaradi nemirov že približno 400 oseb. Pri aretiranih so dobili orožje in kamne. Policija je sama kaznovala 60 demonstrantov z zaporom do 7 dnij. V Prago je došlo iz Lin ca 400, iz Soln ograda 300, iz Freistadta 90 in Steyra en lovski bataljon. Za odhod v Prago sta pa pripravljena v Olo-mucu 18 in 93 pešpolk, v Inomo-stu pa cesarski lovci in pešci. Češke ustavne zahteve. »Narodni listy" so priobčili včeraj uvodnik, v katerem zahtevajo, naj vlada oktroira novi volivni red, kakor je oktroiral svoj volivni red leta 1861. Schmerling. Le na ta način je mogoče popraviti 44 let staro krivico. V češki deželni zbor je došlo včeraj odposlaništvo čeških radikalcev. Izročili so vsem načelnikom čeških strank resoluciji, v kateri zahtevajo splošno volivno pravico in češko državno pravo. Češka, Moravska in Slezija se morajo združiti v ustavno kraljestvo. Za splošno volivno pravico. V ponedeljek so se vršile Itudi v B u -djevicah, Libercah in Lvovu demonstracije, kjer se je vršil krvav boj s policijo. VPlznu so razbili d e -monstrantje okna na stanovanju poslanca Schreinerja. Ulice je zastražilo vojaštvo. V K 1 a d n e m so poskušali izgredniki zažgati več poslopij. Poizkušali so tudi gašenje preprečiti. V Klad-ne so poslali tri bataljone pehote. Zasedanje deželnih zborov. V nižjeavstrijskem dež. zboru je vprašal Schneider, če so bili glede nedeljskih demonstracij na Dunaju kaki dogovori med vlado in dunajskim so-cialno-demokraškim strankarskim vodstvom. Vkoroškem d eže 1 ne m zbo ru je včeraj vprašal dež. predsednika poslanec Dreyhorst, če ve, da pišejo nekateri duhovniki imena v krstnih, mrtvaških in poročnih listih brez vednosti in dovoljenja strank v novi slovenščini. V t i r o, 1 s k e m deželnem zboru so razpravljali poročilo ustavnega odseka o izpremembi tirolskega deželnega reda. Včeškem deželnem zboru je odgovarjal namestnik na interpelacijo Pacaka o zadnjih nemirih. Dijaški nemiri na Dunaju. Včeraj dopoldne ob četrt na 12. uri so prišli pred tehniko nemški burši. Ker je zaprl vratar vrata, so nekaj časa „bumlali" pred tehniko in končno s silo vdrli v tehniko Policisti in tehniški sluge tega niso mogli preprečiti Med burši in Slovani ter judi se je pričel pretep. Ob tej priliki je bil ranjen neki tehnik. Nemški k u 1 -turenosci so pretepli tudi nekaj dijakov, ki se niso hoteli odkriti, ko so hrulili nemški nacienalci „DieWacht a m R h e i n Ogrska vlada proti sto-licam. Zaradi odpora stolic jih namerava vlada razpustiti in imenovati vladne komisarje, ki bodo izvrševali posle stolic. Proti Turčiji nameravajo velev asti odpeslati brodovje, ker Turčija na nikak način noče uvesti finančnih reform v Makedoniji. Velevlasti so se že sporazumele o skupnem vojaškem nastopu. „Times" pišejo, da je dokončala preiskovalna komisija o napadu na sultana pre iskavo. Napad so povzročili Armenci, ki so nameravali povzročiti v Carigradu take nemire, da bi bile morale velevlasti delati mir. V Solunu je bil umorjen na cesti ravnatelj grškega gimnazija Velikov. Španski kralj Alfonz na Moravskem. Dne 15. t. m. dospe krali Alfonz na Moravske. V Selovici, rojstnem kraju svoje kraljevske matere Kristine, ostane kot gest nadvojvode Friderika en dan, da se ondi udeleži velikega lova. Nemiri in upori v Rusiji. „Voss. Ztg " opisuje položaj v Rusiji sledeče: Položaj je vsak dan slabši. Vojaštvo nastopa osobito proti inteligenci in proti judom, ne nastopa pa proti preganjavcem judov. Vojaštvo in policija sta v mnogih krajih mirno gledali, ko je morila množica najvišje uradnike zemstev. V Moskvi pleni stanovanja liberalcev neki Kocevan. Častniki nagovarjajo na javnih trgih ljud stvo, naj se oboroži, ker jim hoče proti judom pomagati tudi vojaštvo. Preganjanje judov. V R i g i preganjajo jude, podirajo jim hiše in plenijo judovska stanovanja in prodajalnice Delavci so sklenili na shodu stavkati, dokler car ne da popolnega comiloščenia. Voziti so začele ladje. V mo- skovskem predmestju mesta Rige se je vršil med Rusi in judi boj. Ubitih je bile dvanajst, ranjenih pa mnogo oseb. Zlasti preganjajo jude v Moskvi. Na javni cesti so pretepli neko judinjo, njenega judovskega spremljevalca pa ubili. Napadli so tudi nekega judovskega dijaka, ki se je peljal v kočiji. Raztrgali so ga v kosce. Nekega judovskega dijaka so vrgli v vodo, a ker je še živel, so metali nanj toliko časa kamne, da je utonil. Judovski morilci se hvalijo, da dobe nagrado za vsakega umorjenega in pretepenega juda. Pred Kijevem je ustavila množica odeški vlak. Umorili se 12 judovskih potnikov in mnogo jih ranili. V nekem moskovskem predmestju so streljali judje na kazake, ki so takoj pričeli na jude streljati. Ubitih in ranjenih je bilo veli k o oseb. Ismajla gori. Mesto Ismajla v Besara-biji gori. Uničenih je več cest. Vojaštvo in policija nočeta gasiti in požarna bramba pomaga še zažigati. Dešlojevmesto nekaj dragoncev, ki so streljali na izgredaike in ubili 42, ranili pa 114 oseb. Proglasili so obse d n o stanje. Rumunska vlada je odredila obširne varnostne odredbe. Rusko Poljsko. Varšavski generalni gubernator je prepovedal izprevode in shode po milim nebom, proti katerim namerava nastopiti s silo. V K a 1 i š u je bila večja demonstracija za popolno avtonomijo Poljske s samostojnim dež. zborom v Varšavi. V Varšavi so navalili dijaki na kazaško vojašdico. V boju za vojašnico so ustrelili kazaki veliko dijakov, a ranjenih je bilo tudi mnogo kazakov. Car se povrne v Peterburg. Car je sklenil, da se povrne v Peterburg. V Peterburg pride prihodnji petek. Vstaja na Kavkazu. Iz B a t u m a poročajo: Na mnogih krajih je poškodovan železniški tir in železniški mostovi. VGurskem so bili krvavi boji z vojaštvom. Na nekem shodu so sklenili, da se prične splošna stavka. Tudi na Transkavkazu je položaj obupen. Vse ceste so polne vojaških čet, ki morajo korakati peš, ker so razdrte železniške proge in ra z s tre-ljeni mostovi. Razdrte so tudi brzojavne proge, tako da je Ge-orgija popolnoma osamljena. Bombe. V osurgetskem okrožju so ubili z bombami okrožnega načelnika, mirovnega sodnika in njegovo ženo ter veliko kazakov. Gorki 'se povrne v Peterburg. Vsled pomiloščenja bo smel stanovati v Peterburgu. Deželni zbor hrnnjshi. (Seja dne 7. novembra.) Hribar zopet govori. Hribar pravi, da je pričakoval (po svojih izzivanjih) da se bode debata drugače za-vršila, nego se je danes, ko sta se vendar našli dve slovenski stranki ob enem predlogu. Govorilo se je proti sumničenjem, a tudi dr. Susteršič je sumničil, ker je dejal, da smo vložili svoj predlog samo iz taktičnih ozirov. (Dr. Sust ršič: Iz Tavčarjevega govora sem to sklepal.) Dr. Tavčar je le dejal, da je sedaj prišel čas, ko se tudi mi moremo zavzeti za splošno in enako volivno pravico. Edino ta razlog bi še moral na nas delovati, da pridejo Slovani v večino. Žurnalistika nam lahko kaj očita, tudi vam, a tega ne more nihče vsem skupaj očitati, da bi kedaj zatajili svoj narod, da bi ne imeli dobrih namenov. Ce se je kaj očitalo, se je očitalo iz taktičnih razlogov V resno debato pa to ne spada! — Meni se ne mere očitati, da bi ne bil za zdravo jugoslovansko, slovansko politiko, a treba je vprašati, kedaj je ta čas. Saj so bile že leta 1891. in druga leta od mene in Tavčarja v deželnem zboru izzvane že velike slovanske debate, a pomagano ni bilo s tem nič. Res, hipni mo-ralični vpliv imajo take debate, to pritrdim dr. Susteršiču, a bolje bo to v državnem zboru Odgovarja Luckmanu : Vsak organizem se spreminja in tak drž. ustroj, kot je pri nas, se ne bo megel vzdržati. Kaj je bolj naravnega, nego da želimo priti s Hrvati skupaj pod avstrijskim žezlom? To ni nič pretiavstrijskega. b tem se strinjam z dr. Susteršičem. Nato Hribar odgovarja na govore naših poslancev posebno glede volivne svobode. Proti načelom ni bilo nobenega ugovora in za nujnost obeh predlogov, našega in vašega, bomo lahko skupaj glasovali Kreka smo zadnjič radi poslušali, a mnogi izmed nas niso razumeli filozofičnih hipotez. O vol. pravici ni mnoge govoril ! Najbolj ga je umel menda posl. Demšar, ki se mu je opetovano zasmehljal, češ, „ta je pa kunšten" ; drugi poslanci od tega niso umeli veliko. (Slabo izpričevalo zanje ! Dr. Susteršič : „Piščalka I") Krek je želel, naj bi se posamezni slučaji ne generalizirali, škof pa imej sodbo. To je kaj komodno. V dveh škofijah, kjer prebivajo Slovenci imamo manjšino, imamo škofa, ki slovenski ne zna, drugi zna par slovenskih stavkov. Ali naj taki škofje odločajo? Tako, kakor ste na stopali proti Heinu, tako nastopajte tudi proti nezdravim razmeram v cerkvi. Jaz nisem generalizoval, vsaj je vsled pastirskega pisma izpostavljalo se Najsvetejše, pred katerim se je molilo za srečen izid volitev. (Ferjacčič: Pustite najsvetejše ! Susteršič: Hvala Bogu, Ferjančič se je oglasil! Smeh.) Jaz priznavam, duhovnik imej pravico de agitacije, a v gotovih mejah. Duhovnik naj se brani zunaj cerkve. V Knežaku je kaplan po obsodbi dejal besede: „BIagor preganjanim, ker njih je nebeško kraljestvo." (Š u -s t e r š i č : Ali to ne spada v cerkev ?) Slučaj ko se je to zgodilo! Ta kaplan je preludiral dr. Kreku v sumničenju sodnika. Nikdar naj ne bi sodišče stopilo s pristra-nostjo z visokega piedestala. (Susteršič: Sodniki imajo to v roki. Nečuveno se je obnašal predsednik sodnega dvora. To je dokazano črno na belem! Ferjančič kriči. Susteršič: Nadsvetnik ekstra statum Nikar ne branite, kar se ne da braniti! Hribar: Jaz moram tega izvrstnega sodnika, ki je predsedoval, braniti. Susteršič: „Tu je bil pristranski!' Hribar: Same eno osebo, ki je občevala s pričami, je odpravil iz dvorane, bila je ta oseba same toliko časa pri obravnavi, dokler so se zaslišavale priče. (Susteršič: To je sumničenje od vaše strani.) Stan sodniku zabranjuje storiti kaj napačnega. ( s> u -s t e r š i č : Ali je bilo to vse?) Deželni glavar zvoni in opozarja, naj govornik govori k stvari. Hribar: Če z menoj razpravlja, moram odgovarjati. Krek je dejal, da se pri nas veliko čita; nikjer toliko, kot pri nas, razven na Leškem. Toda zakaj se preganja »Slovenski Narod" ? Upam, da bodo pri izpovedi dovoljevali či.tati .Slov. Narod" O zvezi z Nemci pravi, da ve, kake posledice je imela zveza katoliško-narodne stranke z Nemci. (Dr. Žtnik: Nobenih Naj gospodje poved6, kaj vedo. Klici. V narodnih ozirih ni bilo nikdar zveze.) Glede poslanca Luckmanna pravi govornik, da ni proti temu, da bi Nemci imeli zastopstvo. Nemci so prinašali kulturo v znamenje s u-ženjstva, a mi imamo svojo kulturo. Zaslugo za kulturo ima tisti, ki je dovzeten kulturo sprejeti. Naj se torej molči o nemški kulturi in tudi o nemškem drž. jeziku, ki je pri nas sedaj nemogoč. Kdor drugače trdi, je prespal dogodke zadnjega časa. Kdor ima potrebo, se bo nemščine naučil, nikdar pa nemščina ne bo potrebna za ves narod. Posl. Arko je dejal, da duhovščina ne želi gospodstva, češ, da bi sicer več duhovnikov tu sedelo. Tu sede kandidatje, ki so jih hoteli duhovniki. Pri Malenškovem pogrebu je bilo res ljudstvo, a škofa ni bile. Ce se je kaj netaktnega v kakem društvu zgodilo proti kakemu duhovniku, se ne more stranka odgovorno delati za to. pameten človek pa take opazke prezre Zakaj ni bilo pod škofom Pogačarjem tako, kakor je danes? Odgovarja dr. Schweitzerju, ki je v svojem govoru tudi trdil da je narodno napredna stranka pretiagrarična in pravi, da je med prebivalstvom naših mest mnogo kmetov. Jaz nisem rekel, da je n a -rodno-napredna stranka bila za splošno in enako volivno pravico, ampak da je v stranki bilo mož, ki so se za to zavzemali. Odgovarjam še dr. Š u s t e r š i č u. (Tavčar: Pusti! Bo zopet odgovarjal. Krek in Šusteršič bodeta še govorila.) Hribar: Imata pač stvarne popiavke. Meščanstvo je vedno vezalo narod. Glede socialnih demokratov, pravi govornik, se je kateliškonarodna stranka zaračunala. Kot katoliški politik se bo dr. Susteršič pač vedno oziral na želje hierarhije. (Susteršič: Se jih nič ne sliši. Slišal sem same eno željo, naj obstrukcijo pustimo, pa sem rekel, da ne.) Hribar: To je bila popolnoma pametna želja. (Susteršič: No, sedaj pa imamo! Pa je nisem poslušal! Kaj vse Hribar hvali!) Velika jugoslovanska država se ne bo ustvarila tu, ne v državnem zboru, ampak e po izrednih dogodkih. O pogodbi nemško-slovenske zveze pravi, da velja za šest let, da odpošlje narodnenapr. stranka v deželni odbor enega člana nemškega veleposestva in enega v deželni šolski svet, da se da podpora obema gledališčema, sicer pa imamo proste roke, in to je zadnja točka. Ali ste vi imeli pred desetimi leti take pogoje? (Dr. Suster šič: Mi sploh nismo imeli nobenih pogojev z Nemci ) Susteršič ne dovoli dela v deželnem ?boru, potem neha modus vivendi. Konča: Volitve morajo biti take, da noben s tem ne be imel privilegijev. Duhovskemu stanu se pa mora za-braniti nastopati proti volivni svobodi. Deželni predsednik odgovarja dr. Susteršiču. Deželni predsednik se vzdigne. Poslanci se zbero okolu njega. Deželni predsednik kratko izjavi, da ugovarja dr. Susteršičevim nrpadom na sodnike. Dr. Susteršič: Res je pa le bilo ! Deželni glavar pravi, da mora varovati ugled sodnije in da naj se sodnija ne vlači v debato. Vmešavanja v volitve. Deželni glavar izjavlja, da se deželni odbor ni vmešaval v volitve. Dr. Susteršič: Neki višji deželni uradnik je to storil gotovo po naročilu kakega višjega deželnega uradnika. ' Dr. Tavčar: Jaz nisem nikomur ničesar rekel! Barbo in Luckmann. Barbo „popravlja", da kat. narodna stranka ni izključna zastopnica kmečkih koristi in da veleposestvo narodno napredne stranke nič ne ovira pri delovanju za kmečke koristi. (O tem pa nihče nič ne ve!) Končno pravi, da se je obstrukcija v drž. zboru začela takrat, ko je prišla v drž. zbor peta kurija, Pravi, da mora vse „Verdrehunge" zavračati. On je dejal, da bodo glasovali veleposestniki za drugi del Hribarjevega predloga, ker hočejo veleposestniki svobodne volitve, pri katerih mera volivec sam pisati glasovnico. Nato ja še nekaj »stvarno" popravljal Luckmann. Znamenita izjava katoliško-na-rodnih poslancev. Poslanec P o v š e z ozirom na besede posl. Hribarja, da so katoliško-narodni poslanci pokazali liberalcem pot, kako se je treba zvezati z Nemci, izjavlja v imenu svojih tovarišev prejšnje dobe, katerih nekaterih ni več tu, in v imenu sedanjih svojih kolegov, da ni resnična trditev na-rodno-naprednih poslancev, da bi bili kedaj katoliško-narodni poslanci po pogodbi politično zvezani z Nemci v tej zbornici. Ko se je sprožila misel j naj se koalicija z Nemci ustvari za deželni zbor, so katoliško-narodni poslanci to misel zavrnili. Iste pogoje katere imajo narodno-napredni poslanci tako glede dežel, šolskega sveta so Nemci stavili tudi nam, a mi smo tt odklonili. Ce so od slučaja do slučaja v gospodarskih stvareh skupaj glasovali, je bilo to dotičnim gospodarskim zadevam edino le v hasek, a v političnih vprašanjih se to ni nikdar godilo. Glede pouličnih napisov je stal govornik vedno na stališču, da naj bodo v Ljubljani vedno samoslovenski poulični napisi, dokler druga mesta, v katerih prebivajo Slovenci, ne dajo Slovencem, kar jim gre. Zatorej mora vsako tozadevno trditev odločno zavračati. Za pričo naj je tu voditelj veleposestva iz preteklih let, ki lahko potrdi, d a med obema kluboma ni obstajala nobena pisana pogodba. Tudi ko se je kat narodnim poslancem stavila ponudba, kakor pozneje nar. napredni I stranki glede dež. odbora in dež šol. sveta, > smo to ponudbo odklonili. Deželni predsednik Sohwarz odgovarja na interpelaoijo o sorski zadevi. Visoka zbornica! Na interpelacijo, ki jo je g. poslanec dr. T a v č a r in tovariši v 2. seji o brez dvoma vsega obžalovanja vrednih dogodkih v Sori vložil, mi je čast sledeče odgovoriti: Vodja okr. glavarstva ljubljanskega g. deželnorladni svetnik pl. C r o n je dobil od strani županstva v Medvodah, pa tudi od žandarmerijske postaje tako v^burljiva poročila o morebitnih izgredih med strankami, da se ni mogel odtegniti svoji dolžnosti in odgovornosti in je šel z orožniki sam na ice mesta. Da je bila situacija na vsak način kritična, to priznavajo častiti gospodje interpelantje sami s tem, da pravijo, dase bode ljudstvo hudo razburilo, vedelo se je naprej. Priznavam, da ni bila v našem slučaju naloga politične oblasti prizadevati se za izvršitev knezoškofijskega erdinariata ukaza; dozdelo se je po okr. glavarju težavno ostati brezdelen gledalec, ravno z ozirom na to, da je bil občni mir v nevarnosti. Potem pride v poštev, da zaprta hiša je bila šolska hiša, v katero mora biti vstop okrajnemu glavarju vsekako prost. Te pravice se je hotel okr. glavar poslužiti, ker je bil mnenja, da — ako more razgovarjati se z g. župnikom Berce-tom — da bi ta mogel pomiriti ljudstvo. Končno take trmoglavnosti ranjenca ni bilo niti pričakovati. Častiti gospodje soglašajo gotovo z menoj, da morajo organi poklicani za vzdrževanje občnega reda in miru, ako enkrat v akcijo stopijo, varovati avtoriteto eblastij in posebno lastne avtoriteto in varnost. Razume se samoobsebi, da tudi državni organi morajo pri svojem uradnem postopanju držati se onih mej, katere jim predpisujejo zakoni, in bodite uverjeni, častiti gospodje, da bodem jaz vsakemu prelomu teh mej resne in vedno v okom prišel. Z druge strani pa moram povdarjati, da je v prvem interesu prebivalstva samega, ako se pri takih prilikah odredbam oblasti, posebno pa tudi orežništva, pokori in se tem uredbam ne ustavlja. Saj je vsakemu državljanu prosto, postavnim potom oziroma potom pritožbe iskati pomoči zoper vsako naredbo, po kateri se mu po njegovem mnenju krivici godi. Vsakdo, kateri prebi valstvu to pojasni in razloži, se bode hvalevredno strinjal s pravim interesom našega ljudstva in na ta način se lahko prepreči marsikatera obžalovanja vredna nesreča posameznih. Tudi v tem oziru, častiti gospodje, smo gotovo edini. Okr. glavarju se očita, da je nerodno in netaktno postopal; nasproti temu moram omeniti, da je dr. C r o n vsled lastne, meni popolnoma verjetne izjave na vsak način opetovano izkušal, ljudstvo pomiriti in da je izrečno povdarjal, naj se župljani v dosego njih namenov potom pritožbe obračajo na cerkveno oziroma višjo politično oblast V interpelaciji se govori dalje opetovano o posebni krutosti, s katero so žan-darji baje postopali. V dokaz temu se izrečno navede — sicer z dostavkom — „Č3 so dotična poročila resnična" — da se je ranjenec metal po tleh, da se je silil z udarci kopita, da je moral peš hoditi, da se za rano nikdo ni brigal, da se je ponudba ranjenca z vozom odpeljati na surov način odklanjala in da se je ponoči odtiral v Skefjo Loko k sodišču. Te trditve se vsled poizvedb ne strinjajo z dejstvi. YTsled poročila, ki ga je poveljnik žandarmerijskega oddelka 1 v Ljubljani predložil, niso žandarji Luštreka po tleh metali in ga tudi niso z udarci kopita silili, da je moral peš hoditi, ranjenec se je tudi takoj za silo obvezal in potem dopoldne z vozom v Skofjo Loko odpeljal. Da pomirim gospode popolnoma glede postopanja žandarmerije, usejam si doslovno prečitati dotične odstavke izvirnih uradnih poročil. Navaja poročila dobesedno. Nikakor pa ne morem pritrditi trditvi, da je okrajni glavar zakrivil, da je vSori kri tekla. Temu — kakor rečeno — vsega obžalovanja vrednemu dejstvu, j e bila samo posebna trmoglav-nost Ivana Lustreka vzrok, kateri se je orožnikom tako ustavljal, da so morali po detičnih predpisih z orožjem postopati. Končno sem v položaju zagotoviti, da ranjenec ni v nevarnosti in da bode bržkone kmalu okreval. Idrijska občina. Dekan Arko je predložil prošnje mestne občine v Idriji za redno letno podporo za vzdrževanje mestne višje realke. Splošna in enaka volivna pravica v ustavnem odseku. O glasovanju v včerajšnji seji smo že včeraj poročali. Nujnost dr. Su-steršičevega in Hribarjevega predloga je sprejeta in se bo sedaj s tema predlogoma ; bavil ustavni odsek. Veleposestniki so si z vsemi silami po Sch\veglju prizadevali, da bi se pri glasovanju e nujnosti Hribarjevega predloga glasovalo v dveh delih, a to je preprečil dr. S u -s t e r š i č , ki jim je z opravilnikom v roki dokazal, da je to nedopustno. Tako so veleposestniki obsedeli. (Seja dne 8. novembra.) Deželni glavar otvori ob pol 11. uri sejo. Zapisnikar po stari navadi bere danes I zopet zapisnik nemški, ker je včeraj bral zapisnik slovenski. Katoliško - narodni poslanci za pravice slovenskega jezika. Dr. Susteršič pravi, da so nemški zapisniki v sejah zbornice izraz velike ku-lance, ki jo je uporabljala zbornica napram nemški stranki v tej zbornici. Slovenci pa nimajo povoda delati Nemcem v tej zbornici takih koplimentov (Krek: Prav nobenega!) in ni povoda za nemški zapisnik. — Nemška stranka se je upirala razširjenju volivne pravice in v koroškem in štajerskem deželnem zboru se delajo izključno le nemški dežel-nozberski zapisniki. Dokler je ondi tako, mora tudi deželni zbor kranjski s stališča zdrave retorzijske politike enako postopati. Ne glede na vse te momente je bil en dan zapisnik slovenski, drugi dan nemški. To je neopravičeno. Ce bi hoteli kaj koncedi-rati, bi morali zapisniki biti v razmerju s številom Nemcev v deželi. Tako bi moral k večjemu vsaki 20. zapisnik biti nemški. Predlaga v imenu kat. narodne stranke: Zapisnik dnnašnje seje se ne odobri, ampak popravi takoj tako, da se sestavi v slovenskem jeziku. (Odobravanje.) S c h w e g e 1 izjavi, da so bili nemški zapisniki stara navada. (Krek: Kaj nas to briga ?) Vse naj se izvrši sporazumno. (Dr. Susteršič: Ne potrebujemo nič več sporazumov z vami. Z včerajšnjim dnem smo končali.) Schwegel govori o enakopravnosti v dež. zboru, ki je doslej veljala tu. Schwe-gel grozi s konsekvencami. (Susteršič: Ali bodete obstruirali ?) Treba je ozir imeti na nemški jezik. (Susteršič: Kaj pa na Štajerskem? Na Koroškem?) Zveza z Nemci. Hribar pravi, da bi predlog moral priti v odsek in se naj torej izroči ustavnemu odseku. Dr. Susteršič pravi z ozirom na Schwegla, da je /„stara navada" bila tudi nam znana, da pa teh navad ne moremo dalje trpeti. Tega so krivi Schwegljevi pristaši, odnosno Nemci v štajerskem in koroškem dež. zboru. Z ozirom na Hribarja pravi, da bi bilo pošteno, če bi Hribar kar povedal, da so liberalci zvezani z Nemci in da za to no čejo glasovati za naš predlog. Naš predlog ni nujen, ampak je predlog k zapisniku po poslovnem redu § 12. Naprednjaki, od vas je danes odvisno, ali bomo imeli odslej tu vedno slovenske zapisnike! Hribar se zavaruje proti očitanju, da radi tega ne morejo slov. liberalci glasovati za predlog, ker so zvezani z Nemci. V narodnem oziru smo prosti. Principijelno smo za predlog. Ugovarja, da bi po § 12. posl. reda, ki govori o popravi zapisnika, bil Šusteršičev predlog poprava zapisnika (Susteršič: Je !) Hribar pravi, da naj Susteršič spremeni svoj predlog v nujni predlog, potem bodo slov. naprednjaki glasovali za nujnost. Dr. Krek brani jasno izražene besede § 12. Dr. Susteršičeva zahteva je upravičena, da se zapisnik popravi v slovenščino. Nemški zapisniki so v protislovju z navodom za deželni odbor. Če morajo zapisniki dež. odbora biti taki, da jih vsak tu razume, tem večja nesmisel so nemški zapisniki v dež. zboru. Zedinimo se torej in glasujmo za dr. Šusteršičev predlog. Z ozirom na Sch\vegla pravi, da je kaka edinost z nemškimi veleposestniki ali kaka zveza z njimi od nas popolnoma izključena. Z Nemci bi se radi posvetovali. Hribar: Ne dvomite, da isto kar Vi pri tem čutimo tudi mi. AI i, gospoda moja, o tej zadevi je treba še kaj posvetovanj. (Aha!) Stavlja Šusteršičev predlog kot nujni predlog in predlaga, da se ta nujni predlog odstopi upravnemu odseku v posvetovanje. Dr. S u s t e r š i č: Ce bi se zapisnik še v kakem drugem jeziku čital, bi tudi morali skleniti popravek zapisnika. Pouči Hribarja, da se mora nujni predlog vložiti pismeno in mora biti primerno podpiran ter bi prišel na vrsto sedaj šele po drugih predlogih. Potem pride stvar v upravni odsek in kedaj bi mogli potem sklepati v meritu, ne ve nihče. Tako bi moral imeti gospoda poslanca Hribarja nasumu, da hoče to zadevo z a v 1 e č i. Sploh pa je Hribarjev predlog v nasprotju z opravilnikom, naš pa je v soglasju z opravilnikom. In menim, da ima deželni glavar dolžnost, dati mej predlog na glasovanje. Seveda velja to za to sejo, če se to še ponovi, pa zopet to sklenemo, dokler ne bodo zapisniki slovenski. Če imajo na Koroškem in Štajerskem samo nemške zapisnike, kjer je vendar tretjina Slovencev, pa bi tu ne smeli kaj takega zahtevati, ko zastopamo 95 odstotkov prebivalstva! (Viharno odobravanje.) Schwegljeva jadikovanja. S c h w e g e 1 pravi, naj si poslanci premislijo, apelira na enakopravnost in stare navade. (Krek: Protestiramo proti apelu od te strani! Nekateri slovenski liberalni poslanci hodijo z Nemci ven na hodnik) Vi hočete Nemce izstradatil (Susteršič: Vele-pusestvo! Ali nimate nobenega Nemca, da bi govoril v vašem imenu? Renegata imate za te! Krek: Oče njegov se obrača v grobu!) Največja nehvaležnost bi bila, če sprejmete ta predlog. (Krohot ta galeriji. Klic>:„Zveza poka!) Susteršič kliče: Ven z volivno pravico! Klici: Živila volivna pravica! Schwe-gel: Ne kršite zadnjo »Eintracht*. Susteršič: „Kanzelparagraf! Stari Jakobinar!" Schvegel kriči silno razburjen: Za posledice bodete odgovorni Vi pred svojo vestjo! Sustersič: Bomo in pred ljudstvom! Hribar v formelnem oziru govori: Res je, da moj predlog ne more biti danes v razpravi kot nujni predlog. Prav ima dr. Susteršič. Pisati ga nisem mogel ker je dr. Susteršičev predlog prišel tako nepričakovano. Izjavljam torej, da bomo glasovali za dr. Susteršičev predlog. (Burno odobravanje pri kat -narodnih poslancih in na galeriji.) Krek predlaga glasovanje po imenih. Deželni glavar: Kako naj se zapisnik popravi? Hribar: Bistvo zapisnika je tudi v nemščini lahko pravo. Susteršič: Moj predlog se jasno glasi: Zapisnik se naj ne odobri in popravi v slovenščino. Susteršič: Po imenih glasujmo! Tavčar: Obstrukcijski predlog. Klici: Davno je bilo že tega treba. Samoslovenski zapisnik sprejet. Ko dež. glavar glasuje z .da"! se čujejo „ŽivioB klici, ko glasuje Tavčar ,da!", je vse tiho. Posebna žalost zavlada na n.mških klopeh. Poleg kat.-narodnih poslancev so vsi navzoči slov. liberalni poslanci glasovali z „ d a ". Nemci glasujejo z žalostnim „Nein!" Posebno hudo reče „Nein" baron S c h w e-g e 1. Susteršičev predlog je sprejet z 20 „da", 9 „ne". Deželni zbor kranjski i m a t o r e j s a m o s 1 o v e n s k i zapis n i k. Za to se naj Nemci zahvalijo svojim tovarišem v štajerskem in koroškem dež. zboru, ki ne dopuste slovenskih zapisnikov! Dr. Susteršič: Čujem, da ima zapisnikar že pripravljen slovenski zapisnik, naj ga takoj prečita! Ko zapisnikar čjta slov. zapisnik, se z galerije oglase „Živio" klici. Katoliško narodni poslanci ploskajo. Nemški poslanci gredo ven. Klic: Adijo, pa zdrava ostani. Klici: Obstruirajo. Smeh. .Klubovo sejo bodo imeli." Volilna reforma. — Ustavni odsek. — Prekinjena seja. Dr. Susteršič: Včeraj je zbornica sprejela nujnost predlogov o volilni reformi. Ustavni odsek je sicer že izvoljen, a do danes še ni konstituiran, dasi je bil že lani izvoljen. Vpraša deželnega glavarja, kako je to, da še ni konstituiran? Je li voljan, da se takoj konstituira, in če je voljan, da se ta nujna stvar nujno reši. Deželni glavar: Bom priliko dal, da se odsek takoj konstituira in seje bodo tako urejene, da bo odsek imel priliko delati in izvršiti svojo važno nalogo. Odloči, da se ustavni odsek takoj konstituira, ter zato prekine sejo. Zopet otvorena seja. — Konstituirani ustavni odsek. — Nemci se kujajo. Med zborničnim odmorom, ki je trajal pol ure, so imeli veleposestniki klubovo sejo. Dež. glavar v 5 min. pred 12. uro zopet otvori sejo ter naznani konstituiranje ustavnega odseka: Predsednik: dekan Mihael A r k o , podpredsednik: dr. pl. Scheeppl. Tavčar: Schoeppl še član odseka ni. Susteršič: N a č e 1 n i k je izvoljen, prvega podnačelnika pa bo že odsek še izvolil. Dež. glavar naznani, da je seja ustavnega odseka jutri ob 9. uri dopoldne. K temu pripominjamo: Dr.Tavčarje v odseku predlagal dr. Schoeppla za podpredsednika, ki pa še član ni sdsekov. Torej se bode podpredsednik volil jutri v odseku. Nemcev ni v zbornici, samo S c h w e-g e 1 stoji v zbornici; včasih prideta k njemu Barbo in Lichtenberg, potem pa izginejo vsi trije. Pozneje je nekaj nemških poslancev zopet prišlo notri, tudi Schwegel je prišel. Omeniti moramo še, da so nemški poslanci pač včeraj glasovali za ustavni odsek, a danes se niso udeležili konstituira-ranja tega odseka, ker so imeli dolge k 1 u-b o v o sejo. Učiteljske plače. Deželni glavar naznani, da je na vrsti Pirčev predlog o vodovodu za Kranj in okolico. Hribar: „Domenili smo se, da pride moj nujni predlog o učiteljskih plačah najprej na vrsto." Poslanec Hribar nato utemeljuje svoj nujni predlog o zboljšanju učiteljskih plač. Dokazuje, da nikjer učiteljstvo ni tako slabo plačano, kot na Kranjskem. Učitelji morajo bivati celo v Ljubljani v zdravju škodljivih stanovanjih. Kako naj učitelj s 1600 kronami z rodbino izhaja, kako z od-rastlimi otroki? Ža iz človekoljubja bi bilo priporočati, da se temu naredi konec. Latinska prislovica pravi: „Qdem dii odere, paedagogum fčcčre." Največji siromaki izmed vseh so pa ljudski učitelji in ni stanu v Avstriji, ki bi bil tako pod nadzorstvom, kakor ljudski učitelji. (Posl Jaklič: Res je!) Vredni so učitelji boljših plač. Iz ebrazba njihova je sedaj večja, nego je bila časih. Učiteljstvo, ki je priredilo krasno šolsko razstavo v Ljubljani, je dokazalo, da je vredno zboljšanja. Omenja složnega shoda, ki se je vršil pred tremi leti v Ljubljani za zboljšanje učiteljskih plač. V svoji sili učiteljstvo ni moglo drugače, nego da so pri deželni šolski konferenci posegli po sili. To je bil oster, a potreben opomin, kajti ugled učiteljskega stanu trpi, če ne morejo učitelji tako vzgajati svojih rodbin, kakor bi stan veleval. Predlogi za zboljšanje so različni. Lani je vlada že predložila neki predlog, s katerim bi se pa učiteljstvo le začasno zadovoljilo. Naj se učiteljstvu tako zvišajo dohodki, da bo mir pred novimi prošnjami. Najpraktičnejše so učiteljske plače v Bukovini. Učiteljske plače naj bodo enake plačam državnih učiteljev 11., 10. in 9. plačilnega razreda Treba b o p r e -cej globoko poseči v deželno blagajnico, da se upravičenim željam učiteljev ustreže. Obrača se do katoliško-narodnih poslancev in se spominja besedi posl. Povšeta in Kreka, da je kat. narodna stranka prijateljica učiteljstva. Pokažite to v dejanju! Gre se za povzdigo ljudskega šolstva. Vsedite se z nami k posvetovalni mizi in od tod naj zasine boljša bodočnost kranjskemu učiteljstvu. Priporoča nujnost in da se izvoli v ta namen poseben odsek. (Ploskanje na galeriji navzočih učiteljev. Dr. Susteršič in učiteljstvo. Posl. Š u s t e r š i č izjavlja, da bode katol.-narodna stranka glasovala za nujnost, (Dobro ! klici na galeriji.) Stvar je res nujna. Zavedati se moramo tudi pri tem predlogu, da moramo v soglasje spraviti različne interese raznih stanov. Glavna stvar bo p o k r i t j e. Kot zastopniki kmetskega stanu bomo varovali interese kmetskega stanu, ki niso samo materijelni, ampak tudi idealni, in za to je treba deželi zadovoljnega, dobrega učiteljstva. Zasedanje dež. zborov bo pa sedaj skoro končano, 18. novembra bo zadnji dan deželnozborskih zasedanj. Nekaj pa je treba storiti, zato bi pa ločil začasno ureditev do definitivne ureditve. V hitrici sedaj skoro ne bomo mogli ustvariti druzega kot kak provizorij n. pr. draginjske doklade. Pri tem naj bi se dež. odbor oziral posebno na tiste učitelje, ki morajo skrbeti za svojo rodbino. Treba bo študirati finančni efekt teh draginjskih doklad, ako se razširijo na vse, ali samo na oženjene učitelje. V par dneh lahko rešimo stvar tako, da deželni odbor takoj izplača draginjske doklade oženjenim učiteljem. L'-tno bi bilo to okolu 40 do 50.000 kron. Če to takoj damo ne bodo davkoplačevalci hujše obremenjeni. Kar se tiče ureditve defioitiva, naj se pristojna mesta s tem temeljito pečajo, posebno s finančnim efektom. S stališča katol. narodne stranke pov-darjam, da se mi z vprašanjem plač še ne zdi rešeno stanovsko vprašanje učiteljstva. Šolstvo v naši deželi je sploh potrebno organizacije. Pred vsem se mora spremeniti sestav deželnega šolskega sveta. Dežela mora nositi bremena, država si je pa osvojila gospodarstvo nad šolstvom. (Klici: Res je!) Tudi dež. šolski svet je treba demokrati-z i r a t i , da ne bo vlada neomejen gospodar, ampak da bodo zastopniki ljudstva in učiteljstva imeli v njem primerno besedo. To velja tudi za okrajne šolske svete. Treba položiti roko na skelečo rano na stanovskem življenju našega učiteljstva: na tajno kvalifikacijo, proti kateri se učiteljstvo braniti ne more. (Burno ' pritrjevanje učiteljev na galeriji.) Za tako kvalifikacijo šteje često mate-rijelne dejanske neresnice. Kvalifikacija se mora prizadetemu naznaniti in dati pravica za ugovor. Omenja znanega slučaja Lapa j d e t o v e g a. Brez navajanja razlogov so ga odstavili, končno so morali naznaniti razloge, in ta kvalifikacija je bila objektivno neresnična. V razlogih stoji uradoma od dež. šol. sveta, da L a p a j n e. slovenski pisatelj, ne zna slovenski! (Smeh.) Če je tukaj taka neresnica, se lahko sklepa na druge neresnice. Tudi se pravi, da nemški ne zna, da je torej Bog ve kaj brbljal, da ne pozna sloga, a ravno vladni odlok je pisan v najslabšem nemškem slogu. Lapajnetov slučaj bo rešen pri ministrstvu. Neka šola se je razširila v dvorazred-nico. Na prejšnji enorazrednici je služboval dolgo časa učitelj, ki se je v tem kraju tudi oženil. Če je imel zadostno usposob ljenost za učitelja in če ni imel bolje kva-lifikevanega konkurenta, bi se mu pač lahko dalo nadučitelj sko mesto v kraju, na kate rega je bil navezan. A njega v tem kraju niti kot učitelja niso pustili; dali so službo učiteljici, ki je celo prepozno vložila prošnjo. Pri referentu je zvedel točke kvalifi kacije. Tam je stalo, da mož ni imel šel-ske kronike, a ta eksistira; torej debela neresnica! Očita se mu, da ni izvršil nekega ukaza, katerega niti dobil ni ob do-tičnem času. (Smeh) Očitalo se mu je, da med poukom ni bil v šoli. Učitelj je pa le med postavnim odmorom šel nekam, kamor ima menda tudi učitelj pravico hoditi. Očitalo se mu je, da dnevnik in tednik nista bila popolnoma izgotovljeoa, a koncept je imel. Takih slučajev je nebroj in prizadeti učitelj se braniti ne more. Pri tej priliki, ko stopamo do definitivnih razmer učiteljstva v deželi, bo treba skrbeti, da se ustanovi službena pragmatika. Kaj pomaga dobro plačano učiteljstvo, če nima tiste svobode, katero zahtevamo za vsakega! (Ploskanje.) Dr. Krek o učiteljstvu. Dr. Krek omenja podučiteljev in krivic, ki se jim gode. Pri provizorni rešitvi je treba, da se tudi temu odoomore takoj. Treba je urediti način, kako se štejejo petletnice. Pri tem so mnogi učitelji na škodi. Nekaterim se je izplačalo več, nego jim je šlo „po zakonu" in sedaj morajo ti reveži to nazaj plačevati. S provizornim naročilom do dež. odbora naj se to uredi. Zahvala katoliško-narodnim poslancem. Posl. Hribar izreka svoje veselje, da je njegov nujni predlog našel tako ugoden odziv na katoliško-narodni strani. Tudi on uvideva, da sedaj ne bo časa za defeni-tivno ureditev, a posvetuje naj se pa, drugo leto bo rešitev. Pozdravlja misel dr. Su-steršiča, da se za sedaj dajo draginjske doklade, ni pa zato, da bi dobili te doklade samo oženjeni, ker to bi bilo namigovanje, da naj se vsi hitro oženijo. (Veselost.) Res je, da ima država vse pravice pri šolstvu in dež. zbor je že enkrat pozival vlado, naj tudi kaj prispeva za ljud. šolstvo. Končno bo treba iz državnih sredstev prispevka. — V odločilnih korporacijah so premalo zastopani učitelji. Strinja se s Krekovim predlogom. Glede tajne kvalifikacije mu je dr. Susteršič, če tudi malokaterikrat, to pot iz srca govoril. Tajna kvalifikacija je nekaj nevrednega. (Klici: Tako je!) Zahvaljuje se dr. Susteršiču, da se je izrekel za nujnost in daje tako provzročil, daje stvarprišlavtir. Nujnost sprejeta. Od Nemcev se nihče ni oglasil k besedi, pri glasovanju o nujnosti je p a g 1 a s o v a 1 a vsa zbornica za nujnost. (Zivio klici učiteljev na galeriji in ploskanje.) Volitev odseka se vrši koncem seje. Vodovodne zadeve. Nato utemeljuje posl. Pire nujni predlog z a v o d o v o d v Kran j u in okolici: „Dež. odbor se poživlja, da še v tem zasedanju predloži načrt zakona o tem vodovodu" ter dokazuje nujnost tudi iz zdravstvenih razlogov. Celo gimnazija v Kranju ima na razpolago samo kapnico. Zunaj mesta si ne upa nihče zidati, ker ni mogoče dobiti vode. Pravi, da so po nekaterih vaseh le redke kapnice, vasi ob Kokri si preskrbujejo vodo z veliko nevarnostjo, obupne razmere so pa v vaseh, ki so oddaljene od Kokre več ur, okuženi so potoki. Ljudstvo nahujskano po brezvestnih kričačih, noče nič slišati o vodovodu. Boji se stroškov. Izjemo tvorita samo Voglje in Voklo. Katoliško narodni predlog o vodovodni akciji. Dr. Susteršič pravi, da kat. narodna stranka nima nič proti predlogu tn da glasuje za nujnost tega predloga. Take razmere nahajamo v raznih krajih in v o -dovodna akcija je ena najvažnejših in nujnih narodnogospodarskih zadev, katero ima rešiti dež. zbor. Treba je pa to zadevo reše- vati drugače, nego se jo je reševalo doslej. Otresti se je vse birokratske počasnosti in malenkosti. Deželni odbor se mora brez birokratiških pomislekov lotiti tega dela in ga izvršiti, m i p a moramo dati deželnemu odboru možnost, da to nujno izvrši in to je namen od katol. nar. strani vloženega nujnega predloga katerega sta vložila govornik in posl. P o v š e. Deželni zbor je pred leti naročil dež. odboru, da najame 4 milijone kron posojila v ta namen. A ta zakon je danes le še na papirju. Mi hočemo, da se ti 4 milijoni kron mobilizirajo. Tudi če bi bile razmere v dež. zboru normalne, ne bi bilo mogoče vodovodno akcijo izvršiti, če bi se postopalo tako kot do sedaj. Dež. zborom je prisojenega malo časa in Gautscheve izjave kažejo, da bo dež. zbor zboroval od 28. novembra do julija, potem so drž. zbor razpuščen in za dež.-zborsko zakonodajo ne bo prilike do konca oktobra ali še pozneje. Skrbeti pa moramo, da se izvrši to, kar je za kulturo dežele potrebno, to se pa da izvršiti tako, da se da dež. odboru potrebno pooblastilo in to je namen našemu predlogu. (Predlog smo že pred dnevi dobesedno priobčili.) Prosi, da zbornica sprejme nujnost. Nato je v daljšem, izbornem govoru govoril poslanec P o v š e o vodovodnih zadevah naše dežele. Več o tem jutri. Govorili so še poslanci Pfeifer. Mejač. Nujnost je obveljala, predlog je bil edkazan finančnemu odseku. V šolski odsek za učiteljske plače so bili izvoljeni: aklič, Povše, dr. Šusteršič, Demšar, Košak, dr. Ferjančič, podnačelnik), Grasselli, Hribar, dr. Majaron, Rechbach,Mar-gheri, Barbo, (načelnik). V finančni odsek so bili izvoljeni: A r k o vM i h a e 1, dr. Susteršič, Povše, Žitnik, Pogačnik, Hribar, (načelnik) dr. M a-jaron, dr. Tavčar, grot Barbo, S c h o p p 1, (podnačelnik) Apfaltrern. Izjava katol. narodnih poslancev. Pred volitvijo šol in fin. odseka je izjavil dr. Susteršič v imenu katol.-na-rodnih poslancev, da se udeleže volitve, ker so se razmere izpremenile. Se v predzadnjem zasedanju so se vršli dogodki, ki so kat. narod, poslancem onemogočili sodelovanje. Sedaj pa je večina glasovala za nujnost vol. reforme in danes celo vsa zbornica za nujnost predloga katol. narod, stranke glede vodovodov in uravnave voda. Zato se stranka sedaj udeleži volitve v oba odseka. V odsekih pa je dr. S u s t e r š i č izjavil v imenu katol.-narodnih poslancev, da kot skrajna opozicija ne sprejmejo niti načelništva, niti p o d n a č e 1 n i š t v a v teh dveh odsekih, dokler ni izvedena volivna reforma. Zato si je večina razdelila v šol. in fin odseku mesto načelnikov in pednačelnikov. Da bodo mogli ustavni, finančni in šolski odsek takoj delovati, je prihodnja seja šele v torek. Današnja seja je bila končana ob tričetrt na 3. uro pop. Dnevne novice. Nemštvo in veleposestvo. Schwegel je rjul danes v deželnem zboru, kot zadnjič Apfaltrern; v zlobni prefriga-nosti je kričal, da hočejo sedaj katoliško-narodni poslanci iztrebiti nemštvo na Kranjskem. Sema, kdor to verjame Gre se edino za to, da se tem oholim grajščakom, ki so dozdaj igrali ob asistenci deželne vlade vo-divno vlogo, temeljito pokaže, da se zanje naša dežela ne meni. Glasovanje proti splošni in enaki volivni pravici zasluži eksempla-riško kazen. In te kazni prvi, skromni začetek so dobili danes. Živeli naši poslanci! Liberalnim kričačem! Kako so vpili agitatorčki po deželi, da obštruk-cija v deželnem zboru onemogočuje izvršitev nujno potrebnih vodovodov in uravnavo rek in hudournikov. Katoliško-narodni poslanci so vedno povdarjali, da so pripravljeni pripustiti obravnavanje in rešitev ljudstvu potrebnih zadev. Liberalci se niso zmenili, da bi bilitolepoiz-k u s i 1 i. Zato so pa katoliško narodni pe-slanci sami nastopili. Današnji predlog, naj se deželnemu odboru da potrebno pooblastilo da uresniči vse, kar je dozdaj zadosti pripravljenega. Odslej so zamašena usta liberalnim kričačem. Ce se pa vendar kdo oglasi, zasluži le ime sleparskega lažnjivca. Velika hinavščina! — Na-rodno-napredna stranka proti splošni in enaki volilni pra- i__■ 1«.. divni in vpIp. t ■ It l. nnu mivui) ---- modri vodja narodno-napredne stranke polaga jako veliko važnost na Stefetove medklice z deželnozborske galerije, ker dr. Krekovih govorov ne more razumeti. Vedno gleda dr. Ivan Tavčar proti galeriji, kjer sedi pri poročevalski mizi Stefe, ter spremlja s posebno pozornostjo vsako Stefetovo gesto. Včeraj je o tem priobčil celo prvo notico v „Narodu". En Stefetov medklic je dr. Tavčarja tako vrgel iz tečajev, da je včeraj prav odkrito povedal v .Narodu", da je ves nastop narodno-napredne stranke za splošno in enako volivno pravico sama hi-navščina in da se vodilnim krogom v narodnonapredni stranki še vedno gre samo za osebni njihov interes za mandate Ko se je v soboto jokal v dež. zboru Tavčar, da bi k večjemu Ljubljana poslala pri splošni in enaki volivni pravici narodno naprednega poslanca v dež. zbor, zaklical je Stefe z galerije: »Tudi Ljubljana ne!" navzoči soc demokratje so pa temu pritrdili. To je Tavčarja silno razburilo, ker je vedno mislil, da ima njegova stranka patent na zastopstvo Ljubljane, in sedaj se dela, kakor bi bi!« mesto oropano svojih pravic, če ne bode imelo tako lenih zastopnikov, kakor je n. pr. Peter Grasseli ali dr. Ivan Tavčar. Zanimivo je, kaj je vse klica: piše »Tudi „Na- dr. Tavčar napisal okolu Ljubljana ne!" Dr. Tavčar rodu": „Ko se gre za vpeljavo splošne in enake volivne pravice za državni zbor, kjer imajo naša mesta itak neznatno zastopstvo, smo, s t o ječ na s t a 1 išču slovanske koristi , morali se izreči za tako vpeljavo. Kakor hitro bi pa prišel čas, ko se bode resno razprav- ljalo o tem, naj se vdeželni zbor kranjski tudi vpelje splošna in enaka volivna pravica, potem je jasno, da naši poslanci v deželni zbornici svojih volilcev ne bodo predajali kakemu salonskemu socialnemu demokratu (Trii-ler, Majaron ali Hribar) na ljubo kakor mačke v vreči, potem bodo imeli ti volilci sami odločiti, ali naj se jim v političnem življenju posekajo glave ali ne. Kakor bodo ti volilci odločili, tako bode, in naj gre populariteta pri tem tudi rakom žvižgat. Morda še celo ljubljanski volilci ne bodo zadovoljni, da bi se ures ničila Stefetova želja: Tudi Ljubljana ne! No pa o tem bodemo govorili, kadar pride čas za to!" Iz tega sledi, da je narodno - napredna stranka sicer glasovala za nujnost predloga o splošni in enaki volivni pravici, da bo pa vodja narodno - napredne stranke vse storil, da se pri odločitvi stori v nasprotnem smi slu. Take je bilo v odločilnem trenotku na Dunaju, tak« hoče storiti v Ljubljani. Čuden mož to! Pred dobrim tednom je bil v „Narodu", čegar »dgovorn urednik je dr. Ivan Tavčar članek „8 do je dosleden ?", v katerem seje trdilo, da je narodno - napredna stranka od nekdaj za splošno in enako volivno pravico, v soboto je isti Tavčar izjavljal v zbornici da narodno - napredna stranka š nikdar ni principi j elno skle n i 1 a, biti za splošno in enako volivno pravic«, včeraj je dr. Tavčar v dež. zboru v strahu pred Hribarjem glasoval za nujnost predlogov osplošni in enaki volivni pravici, \ svojem „Naredu" je pa isti dan pisa proti splošni in enaki volivni pravici. V sedanjem boju pa sene bošlo za parTavčarje-vih volivcev, ampak zapra-vice slovenskega naroda. To si naj zapomni dr. Tavčar! Obračun z narodno-napredno hinavščino pa prepuščamo našim poslancem. Sila šepav „intervieW z eksc. Schweglom je objavil „Slov. Narod" v sobotni številki proti zanimivim člankom posl. dvorn. svetnika S u k 1 j e t a o zgodovini dolenjske železnice. Ker je naš so-trudnik sedaj na večdnevnem potovanju, bode g. B a 1 o h o v J o ž e pač še nekaj dni moral čakati na repliko, katera utegne biti dovelj osoljena. Ali tudi iz nadaljevanja Sukljetove razprave, katero imamo uže na razpolago, dobi prevzvišenost iz Gorij dokaj gradiva, podprtega z nadrobnimi neoporečnimi dokazili, s kojimi bodo lahko osvežil svoj na videz povsem pohabljeni in ban- krotni spomin. Nasproti takemu materijalu pač nikakor ne zadostuje izgovarjati se, da se gospod baron »več ne spominja", temveč tu treba izreči krepak ,Ni res* ali pa držati — jezik za zobmi. Naj poskusi baron Schwegel naslednje, in mi smo uverjeni, da mu bode pisec naših člankov brez posebnega truda dokazal na kompe-tentnem mestu, da je z jednakim zanikanjem gospod baron vedoma g«voril neresnico. Imenovanje. C. kr. stotnik pri 70 pešpolku v Petrovaradinu, g. Božidar R a k t e 1 j, je imenovan c. kr. stotnikom I. reda. — Obrekovanje slovenskega obrtnika. Vest, ki jo je prinesla celjska „Vahtarica", da je g. Vincenc Čamernik v Celju v konkurzu, ni resnična. To je škodoželjna laž, kakor se nam iz Celja poroča. G. Vincenc Čamernik bo proti „Vah-tarici" nastopil primerno pot, da jo prisili k preklicu. G.Vinka Čamernikatem povodom prav toplo priporočamo spodnje-štajerskim Slovencem. Naj cvete domača slovenska obrt! Svoji k svojim ! — Povodnji. Sava je narasla. Krka je poplavila vasi Cučja, Mlaka, Hrvaški Brod, Mrsečno vas. Cisti Breg inZamešk«. Ustavljen je promet na okrajni cesti iz Zameška v Kostanjevico in iz Zameška proti Skocjanu in Novem mestu. Tudi v Novem mestu je narasla Krka tako, kakor že 25 let ne. Krka je preplavila polja pri Novem mestu. Pekovski mojster g. V o v k ne more izvrševati svojega posla, ker je pekarna p«l m. pod vodo. Med Velikim Laščam in Ortnek«m je povzročilo deževje, da se je odtrgala predvčerajšnjim zemeljska plast, ki je padla na železniški tir. Vlak je imel le dve in pol ure zamude, ker so hitro odstranili zemljo. Na Dolenjevaškem polju morajo voziti vlaki deloma po vodi, ki je preplavila progo. Voda je preplavila ravnino pred Moseljem in deloma tudi mesto Kočevje. V M o s e 1 j , na Brezovico invCrnomelj se mora iti le čez One k. Sesalne jame so odpove -dale služb«. — Zemljiški dolgovi. Poljedelsko ministrstvo proučuje vprašanje, ali in kako bi bilo mogoče zadolženim kmečkim posestnikom tekom let, odplačati dolgove. V to svrho se je obrnilo na razne denarne zavode z vprašanji, kako naj bi se izvršila ta lepa, a tudi jako težavna naloga. Zemlje-knjižni uradi so dobili nalog, da natančno poročajo o dolgovih in njih postanku. Ti podatki bodo pojasnili, ali in kako bi se mogel uravnati realni kredit. — Gospodinjsko šolo kmetijske družbe v IHarijanišču so si v pondeljek 6. nov. ogledali gg.: deželni glavar Oton pl. D e t e 1 a , dvorni svetnik grof K o r i n s k i z vladnim svetnikom pl. Laschan-om, deželni poslanci gl. Pri aretovanju je redarja zgrabil za desno roko in mu jo izvil. S pripomočjo drugih vklenjen, je tolkel z verigo na električen drog, dfc bi jo razbil in se oprostil; še-le ko mu je stražnik zagrozil, da bo rabil orožje ako zlepa ne gre, je to za nekaj časa pomagalo, in ko ne bi bil prišel še en stražnik na pomočv bi ga bilo težko odvesti na stražnico. Žlindra se zagovarja s popolno pijanostjo. Sodišče ga je obsodilo na 13 mesec e v težke ječe. lj „Narodove" oči. Kako čudne oči ima „Narod" pri raznih pojavih v našem javnem življenju, je Ljubljančanom pokazal pogreb g župnika M a 1 e n š k a. „Narod" je videl pri pogrebu samo 2000 oseb. Ali je „Narod" oslepel vsled jeze, da so tako častili Ljubljančani duhovnika? Spominjajte se »Družbe su. Cirila in Metoda!" Telefonska In brzojavna porotna. Lvov, 8. nov. Mažarski dijaki so prišli v Lvov, kjer so jih Poljaki slovesno sprejeli. Pred Mic kiewiczevim spomenikom je bil shod, ki se ga je udeležilo do 15.000 oseb. Socialisti so izkušali motiti, a so bili te-peni. Pobrateni Mažari in Poljaki so brzo javiii Košutu. Gorica, 8. novembra. (Ker. ur.) Poslanec Grča je utemeljeval v deželnem zboru predlog za splošno in enako volivno pravico za deželni zbor. Dunaj, 8. nov. Na tehniki in vseučilišču so bile danes majhne demonstracije. Dunaj, 8. novembra. Dr. P a c a k in dr. K r a m a f sta bila danes de poldne pri notranjem ministrstru grofu B y 1 a n d t u in pri bar. G a u t s c h u. Dunaj, 8. novembra. Komi poveljnik dunajski je postal fcm. F. F i e d 1 e r v Lvovu. Dunaj, 8 nov. V petek se bo pričel pasivni odpor na zahodni železnici in Franc Jožefovi železnici. Dunaj, 8. nov. Predavanje na vseučilišču se baje zopet začne le, ako nemški dijaki zagotove mir. Nenemški dijaki imajo v petek shod, na katerem bodo razpravljali o svojem razmerju do rektorja in nemških dijakov. Dunaj, 8. novembra. Praški železniški' uradniki so sklenili, da soglašajo z železničarji. Strojevodje so sklenili, da podpirajo premikače v pasivni resistenci. Vlada namerava izpremeniti 20 let stare predpise o sestavljanju vlakov in na ta način preprečiti pasivni odpor. Bolcan, 8. nov. Tu se je ustrelit poročnik Jožef Bresnik. Zagreb, 8. novembra. Po razbitem shodu stranke prava v Varaždinu je prišlo do pretepa, vsled katerega je črevljar Iličič takoj umrl Zaprli so kot morilca občinskega svetnika Vuradina. A javil se je kot morilec Varadinov sin. Praga, 8. nov. Sinoči so bile zopet dijaške demonstracije. Dijaki so sklenili, da policijskega načelnika in cesarskega namestnika družabno bojkotirajo. Praga, 8. nov. Vlaki so imeli danes po 4—6 ur zamude. Praški poštni in želez niški uslužbenci so se zedinili za pasivni odpor. Budjejevioe, 8. nov. Tu se bile velike demonstracije z rdečimi zastavami. Vlada je izdala stroge naredbe. Ob pol 8. uri morajo bili gostilne zaprte. Belgrad, 8. oktobra. »Stampa" poroča, da so častniki zarotniki pod predsedstvom Petra Mišiča imeli sestanek, na katerem so sklenili, da se zarotniki iz vojske prostovoljno umaknejo. Le 6-8 zarotnikov ni pristalo na to in ti so potem imeli poseben sestanek. Batum, 8. nov. (Kor. Ur.) V tukajšnji okolici so neprenehoma nemiri. V Nakvira-lih je oboroženo ljudstvo napadlo okrajnega glavarja, ki ga je spremljalo 120 vojakov. Boj je trajal 17 ur. Umorjenih je 105 vojakov in vsi orožniki. Od ljudstva so padli 4 možje. Okrajnega glavarja je trenutno ubila bomba. Peterburg, 8. novembra. Vladna izjava trdi, da se bila časnikarska poročila o ruskih nemirih pretirana. Krvavi spodadi so posledica reakcije konservativnih elementov proti nezmerni agitaciji radikalcev. Vlada bo vse poizausila, da izvede potrebne reforme. Witte je rekel deputaciji, da obsoja vsako nasilstvo. Težko bi mu pa bilo, zdaj naenkrat vse uradnike nadomestiti z novimi, ki bi bili pristaši svobodoljubnih reform. Kjer se je pa uradništvo s silo pregrešilo, bo uvedel stroge preiskave. Peterburg, 8. nov. Finančni mini ster je postal Sipov. flleteorolojično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 a m a a a Čas opazovanja Stanje barometra t mm Temperatura po Celzija Vetrorl Nebo in ft. 7 9. zveč. 732-6 7-1 sl. jvzh. obl. 1-7 8 7. zjutr. 732 4 48 sl. sever megla 2. pop. 7313 9-2 sl. ssvzh. dež Srednja včerajšnja temp. 7 0», norm. 5'6°. Pod ugodnimi pogoji se proda po potresu nanovo zgrajena ■■ i ^M na Starem trgu štev. 18, v kateri se nahaja dobro idoča gostilniška Obrt. 2297 i Natančneje se poizve pri lastniku v pisarni Katoliške tiskarne v Ljubljani vsak dan od 8.—1 ure dopoldne in od 2.-6. ure popoldne. Posredovalci sc izključeni. Občinski svet ljubljanski. Ljubljana, 6. nov. 1905. Naznanila županova. Župan povabi občinske svetnike, naj se udeleže koncerta hrvaškega pevskega društva »Kola", ki bo 11. t. m. v »Narodnem domu". Naznanja, da se je odpovedal mestu v kuratoriju višje dekliške šole izvoljeni član g. nadinženir Frančišek Pav-1 i n. Obč. svetnik g. Svetek predlaga, naj se ta odpoved ne vzame na znanje, ker kuratorij ne more pogrešati tako delavne meči, kakor je g. nadinženir ravno zdaj, ko se namerava graditi novo poslopje za višjo dekliško šolo. Obvelja. Nato se spominja gosp. župan rajnega šentpeterskega župnika Malenška. Občinski svetniki ustanejo. Župan pravi, da je pričal sijajni izprevod rajnega preč. g. šentpeterskega župnika, kako ga je prebivalstvo spoštovalo kot človeka in duhovnika. Kolikor se on spominja, ni imel še noben ljub ljanski duhovnik takega pogreba, kakor ga je imel rajni Malenšek. V občinskem svetu sicer ni bil, pač pa je bil marljivi član v odseku za ^mestne uboge in „Mestne hranilnice". Želi le, da bi dobil vrednega naslednika pri sv. Petru. Na županov predlog se izreče zahvala g. stotniku pl. Andrejka, ki je podaril mest. občini II. zvezek svojega dela »Kranjski fantje v Bosni". Nujni predlog za 30% odbitek hišnega davka. Občinski svet je soglasno odobril nujni predlog g. Prosenca o prošnji na ministrstvo za 30% odbitek pri odmeri hišnega davka. Zupan se je zahvalil g. Prosencu, da je povzročil tako važno prošnjo. Posojilo za nakup vojaškega preskrbovališča in garnizijske bolnišnice. Na predlog občinskega svetnika gosp. Senekoviča se sklene, da se najame pri »Mestni hranilnici" v Ljubljani za nakup vojaškega preskrbovališča in garnizijske bolnišnice vsota 360.000 kron proti letnim obrestim 4'25%. Posojilo se povrne v 50 letih. Obvelja in občinski svet tudi dovoli »Mestni hranilnici", da sme dati posojilo pod določeno obrestno mero. Prošnje. Na predlog g. obč. svetnika ravnatelja Senekoviča se dovoli vodstvu uršu-linske in meščanske šole za nakup 100 izvodov nove Črnivčeve računice 90 kron. Odkloni se pa na predlog obč. sv. g. nad-inženerja Ž u ž e k a prošnja »Avstrijskega društva za odpravo cestnega prahu" za podporo. Dunajski tvrdki »Rslla & Neffe* se dovoli doplačilo pri zgradbi kanala na Martinovi cesti 129348 K, ker so bili zgradbeni stroški višji, kakor so jih prvotno proračunali. - Tvrdka je zahtevala 5474 kron. Aprovizacija mest z mesom. Občinski svetnik Franchetti predlaga, naj se obč. svet pridruži pozivu brn-skega občin, sveta, da se vloži prošnja na vlado, ki naj odpre mejo za uvoz živine iz Rusije in Rumunije. V prošnji se navaja, da se je zvišala cena v Ljubljani tekom zadnjih petih let pri govejem mesu za 25, pri telečjem za 26 in pri prešičjem mesu za 16 vin. pri kilogramu. Občin, svetnik P r e d o v i č predlaga, naj se prosi, da se odpre meja za uvoz živine tudi ob srbski meji, a je umaknil svoj predlog na pojasnila g. župana, da je to stvar ogrske in ne avstrijske vlade. Poročevalcev predlog obvelja. Preiskovalnica v mestni hiši. Dozdaj so preiskavali zdravniki »goste* v mestnih zaporih, kar je nerodno ker so pa jih čestokrat insultirali; preisk je bil težaven v temnih prostorih, v katerih ne manjka niti mrčesa. Na predlog poročevalca obč. svetnika g. F r a n c h e 11 i j a se določi posebna soba za preiskavanje kaznjencev. Za opravo te sobe se dovoli 500 kron. Pomnoženo število redarjev.— Požarna bramba. Poročevalec g. podžupan dr. B 1 e i -w e i s. Predlaga, da se pomnoži število redarjev za štiri može. Tako bo mogoče zadostno nadzorovanje vseh ljubljanskih trgov in tudi uvoz živil v mesto ter preprečevanje prekupovanja ob času, ko ni dovoljeno. Obč. svetnik g. Prosenc predlaga, naj se posvetuje pravni odsek o izpremembi tržnega reda tako, da se prepove prekupovanje branjevkam tudi ob popoldnevih pred tržnimi dnevi. G. P r e d o v i č u se to ne zdi potrebno, ker branjevke itak lahko pre-kupijo tudi izven Ljubljane. Končno obveljata predloga g. podžupan« in g. Prosenca. — Podžupan nadalje poroča, da je »Prostovoljno gasilno in reševalno društvo" posredovalo v III. četrtletju 1905. pri osmih požarih. Meščanska šola. Poročevalec g. ravnatelj S u b i c obširno poroča v tej zadevi. Sedanja osemraz-rednica na »Grabnu" naj bi se izpremenila tako, da bi se sedanji 6, 7. in 8. razred preosnovali v meščansko šolo pod enotnim vodstvom. Izjavlja se proti nasvetu dežel nega šolskega sveta, da bi se na treh ljubljanskih ljudskih šolah ustanovil 6. razred za učence, ki še niso vsled mladoletnosti zapustili šole ali pa, ker se povrnejo iz srednjih šol v ljudske šole. Plače učiteljem naj bi določil deželni zbor. Priporoča učencem, ki izdelajo pet razredov ljudske šole in ne nameravajo vstopiti v srednje ali na meščansko šolo, pripravljavni tečaj na »Umetno strokovni šoli". Gospod Dimnik predlaga, naj bi ne bil en ravnatelj za obe šoli. Zeli tudi, da bi bil ravnatelj nameravane meščanske šole oproščen pouka, kakor je povsod drugod, in naj se mu zato postavi suplent. G. ravnatelj Senekovič se izjavlja proti ustanovitvi 6. razreda na ljudskih šolah, ker se oni dijački, ki jim ne gre v prvi šoli, približno kakih 30 na leto, itak običajno povrnejo v 4. razred ljudske šole, da navadno potrkajo zopet prihodnje leto na vrata gimnazije ali pa realke. Predloga gospoda ravnatelja Subica in Dimnika je odobril občinski svet. Interpelacija o volivni izpremembi za ljubljanski občinski svet. Občinski svetnik g. T u r k vpraša gospoda župana, kaj je z že večkrat obljubljeno volivno preosnovo za občinski svet ljubljanski. Gospod župan naznanja, da je dal natisniti nasvete za izpremembo volivnega in občinskega reda v tiskarno Dragot. Hribarja Natiskovanje e je pa zakasnelo. Natiskan mora biti namreč ves občinski red in priporočilo v slovenščini in nemščini. Sicer so me napadali zaradi zakasnitve po shodih in časopisih, a meni se ni zdelo vredno odgovarjati. Pripomniti moram, da je moj sklep, izpremeniti volivni red, star že tri leta. Začetkom nisem nameraval tako obširne izpremembe, a odločil sem se pozneje izpremeniti volivni in občinski red po najnovejših vzorih na Dunaju in Brnu. Dr. Zar-nik je preteklo leto, ko še ni bil načelnik policije, dobil dopust, da je proučil zadevo. Stvar ni tako lahka, kaker se morebiti misli. Tisti, ki mislijo, da se bo stvar tako hitro kar v enem posvetovanju rešila, se motijo. Treba bo posvetovanj v odsekih in več sej, da se stvar reši. (G. Turk kliče: Kaj pa, če trikrat sedimo!) Predno pa poteče ta teden, bodo imeli gospodje občinski svetniki v rokah natiskano poročilo o tej zadevi. Štajerske novice. š Iz gospodarstva celjskega okrajnega glavarstva. Prejšnji okr. glavar celjski grof Attems izdajal »Uradni list" okrajnega glavarstva celjskega. Ta »Uradni list" je imel namen objavljati vse važne odredbe političnih oblasti. Tiskal se je nemiko-slovenski in sicer, kakor drugače pričakovati ni bilo v nemški tiskarni »Celeja". Ker je bila ta baje predraga, se je potem »Uradni list" prestavljal najprej v Hribarjevo tiskarno, potem pa v Maribor. Objave, koje je imel »Uradni list", imajo dobiti občine in druge javne oblasti seveda brezplačno. Brezplačen bi torej imel biti tudi »Uradni list", kajti z razpošiljanjem »Uradnega lista", se je delo pri okrajnem glavarstvu tamošnji gospodi olajšalo, ker jim ni bilo treba pismenih obvestil dajati občinam, nego so na kratko vse spravili v »Uradni list". Potemtakem je bil okrajni glavar neopravičen tirjati naročnino od onih korporacij, ki so imele dobivati v »Uradnem listu" objavljene naredbe itak brezplačno. Naročnina je bila tirjati k večjem od zasebnikov, če so list naročili. Kam pa je šel denar, katerega dobi glavarstvo, da brezplačno razpošilja svoja obvestila. Na to odgovor! š „Rokovnjači" v Mariboru. Kakor čujemo mariborska »Čitalnica" še ta mesec vprizori priljubljeno- dramo »Rokov-njači". š Smrtna kosa. V Štatenbregu, fara Makole, je umrl 28. oktobra ondotni župan in posestnik g. A. Horvat. — Dae 29 oktobra so pokopali v Sv. Križu pri Mariboru najstarejšega kmeta, bivšega posestnika Matijo Hauptmana, vulgo S m o 1 n i k a. Za njim žaluje sedem sinov, katerih 3 so učitelji, 4 pa posestniki pri Sv. Križu.'— V Trbovljah je umrl vpokojeni 76letni rudar Franc Z a-košek. — V amartnem pri Slovenjem gradcu je umrl 31. oktobra črevljarski mojster g. F r a n c M i t a n s. š Neumna šala. V četrtek sta se kratkočasila in preganjala dolgčas pri veleposestniku Ješovniku v Arji vasi uslužbeni hlapec Jožef Pečar in pa hlapec, znan pod imenom Ludvik. Ludviku je prišla v glavo posebna ideja. V usta si je vzel petroleja, prižgal ž»ep!enko in pihal petrolej skozi plamen vžigalice Pečarju v obraz. Petrolej se je seveda užgal in Pečar je zadobil težke opekline na vratu in obrazu. Storilca so naznanili oblasti. š Reke izstopajo. Savinja je deloma izstopila vsled velikega deževja. Tudi nekateri njeni pritoki so izstopili. š Na Dobrni je dne 1. novembra umrla 85 letna gospa Ana G r ii n a n -g e r , znana po svoji dobrotljivosti. Bila je tašča pred tremi leti v Celju umrlega narodnjaka g. L. Zajca, c. kr. orožniškega stotnika v pokoju. — Občinske volitve se še niso vršile, akoravno je imenik volivcev bil že meseca sušca sestavljen in razpoložen. C. kr. okr. glavarstvo bi bilo lahko že zdavnaj zavrnile piškave reklamacije nem-škutarjev. Upamo, da Dobrnčani ostanejo zvesti svojemu narodu tudi na dan volitve. G. baron Manteuffel je poslal 1000 kron za bolnike in revne šolarje v vojniški, novocerkovški in dobrnski župniji v spomin na svojo letos na Dobrni umrlo hčer Ano, ki je bila velika dobrotnica ubogih. Bog povrni! š Umrl je pretečeni petek v Mariboru nemški pesnik pl. C a r n e r i. š V Brežicah so 4 t. mes. ustanovili ondotni Nemci svoje telovadno društvo. š Ponesrečen splav. Dne 4. t. m. je zadel ob most čez Savo pri Krškem splav in se razbil. Škode je 600 K. Doslej se je ondi ponesrečilo že do 15 splavov. š V Spodnjem Gasteraju je umrl posestnik in mlinar Jožef Lorber. š Protialkoholno razstavo so otvorili v nedeljo, dne 5 t. mes. ob 11. uri dopoldne v Gradcu v dvorani štajerskega zavoda za pospeševanje obrta. š Smrt na tiru. Pri Wildonu so našli 4. t. m. truplo neznanega moža, ki pripada najbrže delavskim slojem. Povozil ga je vlak. Ce je zločin ali samoumor, se še ni dognalo. š Sodna preiskava se je baje uvedla proti poštarici v Rečici vsled raznih nepravilnosti v službi. š Iz maščevanja je dne 31. oktobra zvečer ob 6. uri domov idočega občinskega redarja M i š i č a napadel delavec imenom C i 1 i n š e k , kateri je izdrl redarju sabljo in ga z njo toliko časa obde-laval, da se je redar zgrudil ves krvav. — Zlomil mu je tudi piščal na nogi. Težko ranjenega stražnika so peljali domov, napadalca pa orožniki v Laško, premišljevat, kaj hasne prevelika bojevitost. š Zbesnel je dne 3. t. mes. živino-zdravnik Rihard Janeschitz v Laškem trgu. Zaprl se je v svojo sobo ter potolkel in razbil vso svojo domačo lekarno in pohištvo ter metal reči na ulico. Svojo umetno nogo si je odvezal in jo metal iz kota v kot. Z velikim trudom so ga zvezali in odpeljali na opazovalnico v Feldhof. š V Mariboru je bil v nedeljo, dne 5. t. mes. shod socialnih demokratov za splošno, enako in direktno volivno pravico zelo dobro obiskan. Soc. dem. voditelj Bichl je govoril o volivni pravici, o Rusiji in o tozadevnih sklepih socialdemokraškega shoda na Dunaju. Posebno hudo je prejemal Gauča in Vsenemce, katerim so navzoči klicali »fej\ Splošno in enake volivno pravico dobimo, če ne z lepo, pa z g r d o. Pe shodu je korakala množica molče skozi Tegetthoffovo in Gosposko ulico na Glavni trg, kjer se je po kratkem govoru Bichla razšla s klicem: Ven s splošno, enako in direktno volivno pravico! Vršilo se je vse zelo mirno. Književnost In umetnost. " Zagrebško „Kolo" v Ljubljani. »Glasbena Matica" naznanja, da priredi slavno hrvaško pevsko društvo »Kolo" iz Zagreba v soboto, dne 11. novembra 1905. v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma" v Ljubljani koncert pod vod stvom gg. prof Nikole pl. Faller-ja in Vilko Novak -a. Spored: 1. Ivan p 1. Zaje: Diži seizsna Heroičen moški zbor. Vodi gospod profesor N. pl. F a 11 e r. 2 a) V e k o s 1 a v R u -žic: Njene oči. b) Josip Hatzer Da sam bogat. Poje gospod profesor Ernest vitez Cammarota, spremlja na klavir gospod profesor N. p 1. F a 1: ler. 3. a) Hrabroslav Vogrič: Lahko noč. b) Dr. Gustav Ipa-vec: Oblaček. Lirična moška zbora. Vodi gospod profesor Vilko Novak. 4. Vilko Novak: Gorski kraj. Liričen moški zbor s tenor-solom gospoda profesorja Ernesta viteza Camma-r o t e. Vodi gosp skladatelj. 5. Vilko Novak: Ah tamo! Liričen moški zbor z baritou-solom g. dr. M i 1 o r a d a Stražnic k e g a. Vodi gosp. skladatelj. 6. a) G. Puccini: Scena iz opere »Bo-h u m e b) I. Massenet: Arija iz opere „Werther". Poje g. profesor Ernest vitez Cammarota, spremlja na klavir g. prof. N. p 1, F a 11 e r. 7. a) GjuroEisenhuth: Kroz no <5. b) Vekoslav Ružic: San. Lirična moška zbora. Vodi gosp. prof. Vilko Novak. 8. Vilko Novak: Hrvatom. Hi roičen moški zbor. Vodi g. prof. N. p 1. Faller. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 40 h se dobivajo v trgovini g. J. L o z a r j a na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. NB. Po koncertu sestanek v v e 1 i k i d v o r a n i »N a-rodnegadoma". * Slovensko gledališče. Sinoči se je vršila pri srednje dobro obiskani hiši repriza Detektiv-a. Igra je za Dunaj, pri nas ni prišla do popolne veljave, ker nemški »Slagerji so v slovenščini pastorki. Igralo se je temperamentno in še dokaj dobro. G. Danilova (Rozina) je včasih zašla y karikaturo, tudi ji je včasih ušel smeh; tega se mora v prihodnje varovati Inače je bila izborna, kakor tudi njen mož g. Lier. G. Verovšek (Kacafura) je ustvaril originalen, prav dober tip. Gospod Dragutinovič je bil izboren, manj je ugajal g. Nučič. — V ptek se poje zadnjič v ^sezoni Čajkov-skega Pikova dama. Razna stvari. Najnovejše. Ženska — inžinir. Pred nedavnim časom je prestala inžinirski izpit gdč. B u 11 i c a z, hči ženevskega inžinerja, z dobrim uspehom. »Los von Rom". Izšla je statistika, ki dokazuje, da je letos na Češkem prestopilo k protestantizmu mnogo manj ljudi nego lani. V loteriji zadel 32.000 K. Domači učitelj nekega diplomata na Dunaju je našel v svoji suknji, ki jo je dobil iz kemične snažilnice nekakšne številke, iz katerih je sestavil terno in stavil. Zadel je 32.000 K. Slika umorjenega v očesu morilčevem? Nekateri listi poročajo: Ko je okulist prof. Cipriano Martini čul, da je umorjen na Laškem odvetnik Bianchini, se je odpravil takoj v Perngia in prožil za dovoljenje, da poseti v zatvoru morilca od-vetnikovega Casalea. Na dnu mrežice desnega očesa. Casalee, videl je profesor Martini s pomočjo eftolmoskopija jasno sliko osebe v profilu. Martini ni osebno poznal odvetnika, ali ko ga je po tej sliki pričel navzočim opisovati, so se ti opisi popolnoma ujemali. Bianchijeva slika je ostala samo v desnem očesu Casalee. Ker je slika v profilu, lahko je sklepati, da je bil Bianchi napaden od strani. Slaba letina za šampanjec. Kakor javlja lastnik velike šampanjske tvrdke v Rheinisu, bo letos zelo slaba letina na šampanjcu. V početku julija so pričakovali dobro kvaliteto in kvantiteto. Toda potem so prišle razne nezgode, vetrovi, toča itd., ki so zelo škodovali trti na mnogih krajih; meseca septembra je bilo pa tako hladno vreme, da ni grozdje moglo dobro zoriti. Trgatev je pričela dne 25. septembra, ali tudi med trgatvijo je bilo neugodno vreme. Prevrtanje Mont Blanca. Sim-plomski predor, ki je dolg skoro 20 kilometrov, še ni otvorjen in že se bavijo francoski in italijanski listi z načrtom, ki ga je izdelal francoski inženir Jacquier, kateremu je svrha prevrtanje Mont Blanca. Seveda do izvedenja tega načrta ne pride še tako hitro. Sulferajnske podružnice v Ameriki. V Nt w Yorku so ustanovili prel kratkim Nemci krajevno skupino av strijskega šulferajna. Podružnice nameravajo ustanoviti tudi po ostalih ameriških mestih. Avstrijski Nemci so pričeli torej z beračijo za ponemčevanje slovanskih in laških otrok v Ameriki. Pametnejše bi pošto pali, da skrbe za ohranitev nemštva med Nemci v Ameriki, ki se preleve v pristne ameriške Angleže, ko so nekaj desetletij v Ameriki. Darovi. Poslano našemu upravništvu. Za Ciril-Metodovo družbo je daroval preč. g. Karol Cik, župnik v Žab-niči pri Skofji Loki, 3 30 K. — Preč. gospod Karol Cuk, kaplan v Smledniku, je nabral pri udih družbe sv. Mohorja 8 98 K. — Gospod Radoslav Funtek v Mengšu je poslal 5 03 K kot čisti dobiček veselice v njegovi gostilni. Za pogorelce v Ratečah je daroval Neimenovan 5 K. 2291 2 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Fromese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K Zamenjav« iu ekskomptuje Vajo predujme ua vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. UJST Eskompt ln inkasso menic. jta" Borzna naročila. ~ajt Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Borzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka' v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 1. novembra 1905. Zaloibenl papirji. 4°/„ majeva renta...... 4°/0 srebrna renta..... 4°/„ avstrijska kronska renta . 4°l0 „ zlata renta . . . 4°/„ ogrska kronska „ ... 4°/0 , zlata „ . . • 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 4'/.°/„ posojila mesta Spljet . . 4,/s°/o » » Zader . . 4l/a°/0 bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4°/0 češka dež. banka k. o. . . 4°/„ , , „ ž. o. . . 4Va°/o zast. pisma gal. d. hip. b. . 4V/o pešt. kom. k. o. z 10% pr. 4,|j°/„ zast. pisma Innerst. hr. . 4 V/o „ « ogr. cen. dež. hr. 4 V/o n » „ hip banke. 4l/j°/0 obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V/0 obl. češke ind. banke . . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. . . 4°/0 prior. dol. žel...... 3°/0 „ juž.žel. kup.'/.V, • • 41/,0/. avstr. pos. za žel. p. o. . Srefika. Srečke od 1. 1860'/,..... „ , , 1864 ...... „ tizske....... zem. kreditne I. emisije . „ ogr. hip. banke .... „ srbske d frs. 100 — . . „ turške Basilika srečke . . Kreditne „ • • Inomoške „ • • Krakovske „ • • Ljubljanske n • • Avstr. rud. križa , . . Ogr. , „ „ • • Rudolfove , • • Salcburške , • . Dunajske kom. „ . . D e 1 n 1 o e. Južne železnice...... Državne železnice..... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . . . Živnosteaske . . . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Muranyi...... Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valuta. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Severeigns....... Marke......... Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji......... Deaar 100-15 100-05 10010 118-45 9575 113-75 99 50 100-60 l00-100-60 99-75 9975 100 70 106 15 100 50 100 — 100-— 9950 100-25 99-90 9950 316-65 100-70 190-60 294 — 161-25 300 — 300 — 264-— 103-146-50 24-90 471" — 79"— 91'— 64 — 53"— 34 — 60 — 72-- 531-- 119-50 668-50 1637 — 672 75 779— 247 — 675-— 532-25 2636-- 532 25 29050 580"— 149'— 11-36 1916 23-50 24 — 117-625 95-65 254-25 484 Blago 100 35 10025 100-30 118-65 95-95 113-95 101-— 101-60 101-60 100-05 10005 101-70 107-15 101 50 10020 100-60 10050 101-25 100-— 318-65 101-70 192 60 296-— 163 25 308- — 308-— 271-80 110-50 147-50 26-90 481-— 84"— 98 50 70-— 54-80 36-— 64'-78 — 542 — 120 50 669-50 1647' — 67375 780-— 247 50 680-— 533-25 2650— 533-25 292— 585— 153"— 11-40 19-18 23-58 24-08 117-825 9585 255-25 51— Popolnoma dobro ohranjen filtrirnl aparat se proda po ugodni ceni. — Naslov pove 2273 upravništvo. 6 — 3 Kupujte narodni 1164 51—24 Samo 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potijena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18 v novi hisi »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«. [niPiPiigirairafaPiCTrgitOlCT a 0 13 a a a a a a Granit tadtel MM" Ljubljana. a a a a a a a a a Plzensko Nonakousko originalno pivo. 2260 4 Depot: Anton Kamposch. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000000000000000000000000000000000 2183 3 9 Kdor hoče prodati proti gotovini vsakršno število friz (deščic), oglja, bukovega lesa, potem borove, me-cesnove, bukove, jelkove, smrekove in hrastove hlode naj se obrne na Lesno industrijo v Ljubljani Šelenburgove ulice št. 6. Službo išče mladenič, 21 let star, ki je dovršil trgovsko šelo. — Ponudbe pod šifro „korešpondent" 2270 na upravništvo »Slovenca". 3—3 Najelegantnejše izvršene M obleke za gospode in dame. Konfekcija, solidne cene, kulantna postrežba le pri JOS. ROJINA Ljubljana. 2179 20—4 Iščem poštenega, spretnega pomočnika prvo moč, za svojo mešano trgovino. Vstop takoj ali 15. decembra t. I. Specerijst 2290 3—1 ima prednost. Naslov povč iz prijaznosti uprav. »Slovenca". Novoustanovljeno 2296 2—1 Glasbeno društvo „SOKOL" ————— v Buzetu v Istri ———— iš