St. 3.
V Trstu, v soboto 10. januvarja 1885.
Tečaj X

EjJINOS
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
_f	'	_»V limu» ■*!.»_
• EDINOST« izhaja 2krat na teden v«ako iredo in aabota o poludne. Cena za v§e	)	val dovttt ■<< pošiljajo Uredništvi »vit Tarre.ite« »Nuovh Tipografla;t viiak mora Mtt
leto je O "pld za polu leta SI ftld., za četrt leta 4 gld. ttO kr. — Posamezna Številke ae	)	frankiran. Rokopisi D'o/ pu«wone vruduo»ti se ne vraćaju. — Interatt (razne vrstu tiaifs-
dobivaio nn opravniStvu in v trafikah v Trsta no & kr.t v Bartol in v Ajdovščini no	(	niia in poalanice) ae zaračunijo po pogodbi — prav reno; pri kratkih oglasih z drobnimi
O kr - Samotne, reklamacije m inaerate prejema Opravalitvo, vla Torreat«, »Nova tiskarna«,	s	črkami ne plačuje za vsako besedo 2 kr
Vabilo na naročilo.
Nanašaje se na zadnje naše vabilo, izražamo nado. da se naši prijatelji in znanci potrudijo, da se raz-fiiri krog naSih čitateljev. Naše dosedanje naročnike, kateri nam gotovo fie dalje zvesti ostanejo, pa prosimo, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga.
Naročniki v drngih krajih naj nam blagovoljno pošljejo denar po poštnej nakaznici, ker je to najceneja in najsigurnejša pot. Tudi nekateri stari dolžniki naj se zdaj omajejo.
Nekaterim gospodom smo poslali list na ogled. Ako se ne mislijo naročiti, naj ga blagovoljno vrnejo.
Naš list stane za vse leto 6 fr., za pol leta fr. 3, za četrt leta fr. 1 i pol, za 1 mesec 50 soldov.
Uredništvo lia Upraviiištv<»
Narodnost in država,
(DrugI del dalje).
Vsled SloveSkega nagiba za svobodo in za dobrobitjo mora pa posebno taka država, katera ni v stanu zadostiti vsem narodnim težnjam v njej skupljenih ljudstev, z vso močjo delati na to, da se vravna na kolikor le mogoče svobodnej podlagi in da tudi v gmotnem obziru zadovoli svoje državljane, svoboda in dobrobitjo ima v mešanih državah nadomestiti to, kar ni mogoče vresničiti glede narodnosti.
Ali povsod ni tako lehko mogoča vravnava ni svobodnej in dobrej go-spodarskej podlagi. Avstrija je na priliko mešana država, na nobeno stran
dobro ograničena, ona leži mej mogočnimi vojaškimi državami, zatorej je v Avstriji potrebno močno središče, močna osrednja vlada, da v nevarnostih vsa država ne razpade. V našej državi ne bodo torej nikoli mogoče doseči one svobode, kakor bi bila koristna mešanej državi. Zato pa jo treba, da se toliko več pazi na gmotno dobrobitjo državljanov.
Kolikor manj more taka država zadovoljiti težnje po svobodi svojih državljanov, toliko veča je nevarnost, da se posamezni narodni deli odtujijo državnej ideji in ta nevarnost je toliko veča, kolikor bolj napredujejo sosednje države v političnem in materijalnem obziru. To boljše stanje v sosednjih državah naravno sili k primerjanju, taka primerjanja pa dovedejo v časih do jako neugodnih sklepov za dotično državo. Ni pa misliti, da je zadosti, ako se ljudstva materijalno zadovole, v gmotnem obžiru zadovoljeno ljudstvo toliko bolj čuti potrebo po svobodi, in kolikor bolj se taka ljudstva politično tlačijo, toliko hujše reakcije se je bati, to je dokazala uže Metter-nichova politika. Treba je torej zraven |blagosti tudi pravo mero svobode; sicer pa se v absolutističnih državah niti ne more razvijati občno blagostanje in le nekateri previlegirani v takih državah čez mero bogatijo. Dobrobitjo ljudstva, mase, pa je povsod, v narodnih in mešanih državah, naj-trajneša podlaga za dober napredek.
Važen činitelj posebno v mešanej državi je tudi dinastiČna vez, katera posebno v velikih mešanih državah, v katerih ni mogoče zadovoljiti vseh teženj po svobodi, najbolj ljudstva veže na državo. V velikih državah starega in srednjega veka je bila dinastija
PODLISTEK.
Mrččhakatikaali Ilovnati voziček
(Dalje.)
V četrtem djanji se nam pokaže naj-poprej Vardtiamanaka, Čaru lattov sluga, ki pravi, da je gospod žel petje poslušat. On sam pa leže k počitku.
Zdaj nastopita Čarudutta in Miitreja vrnevša se od koncerta; Maitrej reče, da
S a dve stvari silite do smeha, namreč, če enskarf»anskrt govori Iti če moj p missimo poje. Carudatta pa se potenj« za pevca.
Tako sta se razgovarjala pred Čiru-dattovim hramom; sluga jima odpre, in potem ležeta spat.
Zdiij pa se tihoma nrlkrade Carvilaka, 'brahmanec, ljubimec Midanikin in pre-miSljuje. kako bi prišel v hišo; pokloni se Kariikaju bogu tatov in ponavlja vsa •ona pravila, katerih se tatovje drže, potem nrevrti lukno in zleze v sobo, kjer najde Carudatta in Maitreja, ki spita. Ko se tam neknj časa ogleduje, je li bi se dalo kaj odnesti; zapazi Vasantasenin kovčeg z biseri in ga odnese.
Ko tako premišljuje, pride Ridanika, Carudattova služabnica, brahmaneo pa naglonu zbeži. Služabnici zbudi svojega "gospodarja in Maitreja, takoj zapazijo, da je zmanjkalo kovčega. Zdaj jadlkuje Či-rudatti, da ga bo svet hudo sodil, ker se je pri njem Vasantasenin zaklad zgubil. H krati priteče Carudattova lena in ponudi •voj eoini niz bisera, naj ga heteri da, da
skoraj edina vez države in tudi v novejših Časih ni ta vez še zgubila svoje posebne moči, in vidi se, da je celo nevarno za vsako državo, ako dinastiČna vez zgubi svojo veljavo. Poljska je zarad tega propala in Francoska se, k ljubu čudovitej moči francoskega ljudstva, ne more umiriti, odkar je propala tam prava dinastija ; Avstrijo pa je v najnevarnejših časih le dinastiČna ideja še rešila. Povsod kder se je zgubila dinastiČna ideja, pokazala se je neka praznota, katera se ni dala več napolniti.
Zato je treba, da državniki pazijo posebno na to, da dinastiČna ideja ne zgubi svojega blešči. V strogo narodnih državah je pojem »domovina« največe zedinjevalno načelo, ali v mešanih državah se to načelo različno tolmači in zato ga more skoraj na-domestovati dinastiČno načelo. Ali pri vsem tem (pravi pisatelj) bilo je vodno in v vsakej državi mnogo takih strank, ki so hotele slabiti to načelo, pustimo še republikanske sanjače ; ali celo mej klerikalci, liberalci in konservativci nt manjkalo takih prizedavani.
V srednjem veku so se papeži vedno postavljali za sodnike mej kro-nanimi glavami in to menenje Še denes nekako velja, saj je celo blagi in pomirljivi papež Leon XIII. v svojej buli dne 29. junija 1881. naglašal : »Da odločuje pravica pri izvrševanju vladarske oblasti, je velike važnosti, da so voditelji držav prepričani, da ni politična oblast v korist le enega in da ima vodstvo države namen, da koristi vladanim, a ne vladajočim*. V tem tako krasnem stavku je zasledil pisatelj staro menenje o vrhovnem nadziranju papeža čez vse svetovne vladarje.
ne bo lo zlobni jeziki klepetali. Teško se je odloČil mož, ženino ponulbo sprejeti.
Ko se tako obotavlja, prikaže se Ma-danika, kakor poprej omenjeno, Vasanti-senina služibnici in njen ljubimec Carvilaka. Vasantiseni prinese druga služ b niča sliko Č uud ittovo. katero ogleduje hetera z zanimanjem. Potem pa zvedavo vpraša služabnico, jeli slika tudi dobro zadeta, čemer pritrjuje služabnica. V tem trenotku se Vasantasenl naznani, daj-pred hišo nokHt voz, in da se je morite Samsthanaka pripeljal. Hjtera se uj-zi. služabnica pa o lide. Zdaj se razgovarjata Carvilaka in Malanika (Vasantasena p t .j ti opazuie), »Veš kaj, M idanik i, jaz te hočem odkupiti s to zlatnino«. »Meni se p« dozdeva« odvrne tu, »da sem jo uže nekje videla, si jo li mor le kj« ukradel?« G>r-vilaka pa je vender toliko poštnj k, la pritrdi, da ga ni po p>Štjnem načinu do bi. Madanika mu svetuje, naj zlatnino heteri da, potem da ni več tat. On p' itrd . Ljuoica ga oalasi pri svojej gospodinji. Brahminec se spodobno pokloni in iej odda zlatnino. Hetera u a sprejme in mu pove, naj Č iru latta prav U>do pozd avj in naj M idaniko z seboj v z ime. (Vasant»sjna je poslužila ve* njujin govor: da bi mo>_'la združiti Madaniko z Carvilakmu, izuvslil i si je lobrohotna deklica to le zvijačo, da je rekla:) Čaru latt* poroča, da moriš M idaniko tistemu dati, ki ti zlatnino d i-nese. Cirvilaka pi t tkoj spr-vili, kun to meri in ji jiko zilovdpn, Ni ozn. ki je uj* pripravlj n, odpeli- se z Mi lanlko.
Pr« I hišo V isantaseniuo zanizlmo zdaj Maitreja, Čaru lattovega pnjuteii.. Slnžibnica ga povibi. naj vstopi. Pote n ga vodi v razne dvorane, druga je lepše
Gregor VII. in Inocencii III., pravi pisatelj, ne bi bila mogla bolj odločno govoriti. Na ta izrek se naslanja po pisatelju revolucionarna ideja, »da so namreč vladarji le v korist ljudstev in zarad njih na svetu«. To so učili tudi angleški liberalci, ko so Stuarde izpodili z angleškega prestola, in od tega Časa se drže angleški »Whigs« načela, »da je kralj zarad ljudstva na svetu, ne pa ljudstvo zarad li ralja«.
Pisatelj trdi, da taka načela imajo v sebi prav malo praktično vrednosti, pač pa morejo močno omajati dinastični čut, ker klerikalci in liberalci dopuščajo neko protivje mej vladarjem in ljudstvom, mesto da bi pripoznali edinost obeh, kajti dinastija broz ljudstva je nesmisel. Srečna je država, kder so ne dela ta razloček, kder pa ni te edinosti, tam niso razmero več zdrave. Sploh jo proglašanje takih občnih stavkov nevarno, kajti s tem se zmešajo ideje in se množe dvomi, katerih rešenje je le ožjim krogom mogoče. Stranke rade okolo sebo mahajo s takimi gesli, ki naznanjajo neka načela, kakor svobodo, enakopravnost i t. d., ali moč okoliščin v praktičnem živenju pokaže čestokrat, da so to le prazne besede, katere morejo v viharnih časih napraviti nevarne razpore in strastne boje. V takih zmešnjavah pride čestokrat do tega, da celo konservativci, ki bi morali vendar obstoječe podlago države braniti , cilj presežejo, ker nočejo duhu časa prav nič popustiti in tako le Škodijo dinastičnemu načelu, mej tem ko bi z majhnimi koncesijami lehko vse pomirili in ohranili, in tako je prišlo, da strogi svojeglavni kon-servatizera je dostikrat veČ škodoval
opravljena od druge. V tretjej n. pr. najde lepe sedeže za mlade gospode; tu pa tam se nahajajo mizice, na katerih leže knjige in kocke; sprehajajo se po dvorani krasne deklice, spremljevane po bogu ljube/ni, V četrtej dvorani se je slišala muzika raznega muzikalnega orodja; tam plešejo krasot'ce enake čebelicam po medu omam-lienim. V petej dvorani so jedila lepo dišeča in okusno pripravljena vabila na slasten povjitek; v šestoj dvorani so zlatarji brusili žlahtne kamene in prstane in drugo lepotičje izdelovali; pripravljala se je okusna žganjica in vabljiva sladkariji. Sedm i dvorana je bila polna razniti mladih ptičev, ki so prepevili in se ljubkovali.
Vs1* to se je Maitreju tako dopa talo, kakor Indrovo nebo, ali Kuverova palača (Kuvera je bog bogastva). Potem pa povprai ■ po Va<antaseni. ko se mu pove, da je zunaj na vrtu, napoti sn tja in io spo iobno pozdravi. Ko oba sedeta, vpr.iŠa hetera, kij jej ima povedati. Ni to odgovori Maitreja: »Tsti kovčeg z zlatnino sem bil v igri zgubil, In gospodarja igre je kralj nekam poslal, pa Še ne ve kam; namesto tistega kovčega pa sprejmi ta niz bisera«. Visantasena pi reče tiho: »To je blag človek; ukradli so mu ga, in z laj pi poroča. da ga je zgubil«,
Vasantasena vzame ponujano dragocenost in poroča po Maitreju Čarudatlu, da i?a hoče na večer obiskati.
Petemu djanju lahko napravimo napis: Nevihta. Čirudatta sedi v veži svoje hiSe in gleda žuostno na temno obnebje. T tkoj pride Miitreja in pravi: »p.ič ni bilo lepo, la je Vasantmeiia sprejeli zlatnino tako kar brez obotavljenja, ui vredna, da jo ljubiš, rekla mi pa je, da piide ua večer«.
Zdaj prisopiše Kumbhuiaka In naznani, da skoro pride hetera, za to naznanilo dobi lep dar, namreč krasen piašč.
Na to nastopi Vasantasena lepo opravljena, spremljevana po služabnici in pa-rasitu. Čarudatta jo veselo sprejme r< kši: «Na večer hudim in po noči zdihujera, dragica; z iaj pa, ko si ti prišla, konec je vsemu tugovanju«.
Vsi se i«» j o, Vasantasena k Čarudattu in ga objame. Maitreja se pa jezi nad nevihto, gromom in bliskom, ker neki deklice straši. Čarudatta ga pa odvrne, č^š: »kaj se hudujeS, sto let naj grmi in se bliska če le morem biti v naročju pvoje ljubice«.
Srečni Čirudatta pogleda na nebo in zapazi mavrico in reče: »Glej. ljubica, kako se neho o ipirat Blisk mu je jezik, mavrica roki, in megla mogočna brada; d> J kaplja na listje, kakor da bi kdo brenkal na citre in petje spremljal; hooiva ljubica v sobo«.
Ko sh drugo jutro Vasantasena zbudi, pride Ridanika z fantekom. ki se jokaje igra z ilovnatim vozičkom. Hetera vpraša, kdo da je fiiitek in zakaj se joče; služabnica pa odgovori, da je Rnh .sena, Ga-rudattov sin, in da se je poprej t<jral z zlatim vozičkom sosedovega sina; tega je moral vrnoti, ona pa da mu je dala ilovnatega, s katerim pa ni zadovoljen. Blaga Vasantasena pospravi vso svoju zlatnino v fantek'V voziček in gartako potolaži.
Potem pa naznani Čaru iaitov slu^a Varthamii' aka, da čaka Vasantaseno pokrit voz pri stranskih vratih.
(Dalje pri b.)
■ DIN
OST
dinastičnemu načelu, nego pa liberalizem se svojimi doktrinarnimi učbami o zboljšanju sveta.
Kakor ima vsak Človek svoje posebne cilje, katere z ljubavjo zasleduje, prav tako imajo tudi narodi svoje ideale, kateri se razlikujejo po zna&iju dotičnih narodov. Ako je vlada v soglasju v. idejami in čutili naroda, potem je lehko vladati in država postaja vedno močneja, drugače pa je vladno delovanje jako ovirano, država trpi in ne more napredovati.
Vsaka prava vlada mora torej gledati, da je njeno delovanje v soglasju z ljudskim duhom, to je 2 javnim menenjem, da pa to doseže, je treba v časih nevpogljivosti, v časih pa tudi nekoliko popustljivosti, oboje pa o pravem času in nikoli ne pretesno.
Mej vladami in duhom časa pa prav lcliko nastanejo nasprotja, kajti vsaka vlada je produkt zgodovinskega razvitka in v tem razvitku dinastija posebno na to vpliva, da država ne spremeni tako hitro no notranjih ne zunanjih posebnosti, dinastija je torej edina prava nositeljica konservativnega načela vsake države.
Mogoče je, da uprav zarad tega dinastija prenese tudi predsodke in duhu časa nasprotna načela v novejšo dobo; ali pri vsem tem to Se ni tolika nesreča, kakor bi bilo večno oma-ho van.e mej enim in drugim načelom; ker je omahovanje tudi pri človeku jako škodljivo.
Zarad tega v monarhijah, posebno takih, katere imajo uže stare dinastije, vedno prevlada nagib h kon-servatizmu. Kakor opravičena je ta prikazen, prav tako ima v sebi tudi kali velike nevarnosti, Lajti prej ali slej mora vendar priti do raspora mej načelom strogega držanja na starem in vedno napredujočim javnim menenjem in duhom časa, kajti politična temperatura ljudstev je vedno za par stopinj viša, nego ona vlad in vladarjev.
Ako torej pride do raspora mej vlado in ljudstvom, potem se mora prva v obče tako vesti, kakor je to manj ali več željam odločilne večino ljudstva primerno.	(Dalje prih).
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je podaril iz lastnega premoženja 5000 «1., da se dunajskim ubogim nakupi drv.
Nekdanji mtnisterski načelnih, knet Adolf Auersperg, sedanji načelnik najvišjega računstva, nenadoma je umrl 5. t. m. na svojem gradu Goldegg. Poroča se, da je na njegovo mesto uamenjen grof Hohenvvarth.
Upravno sodilie je zavrglo priziv li-beriŠke občine zoper naučno ministerstvo, ki je dovolilo če*ko Solo v Libericah.
O nemlkem trgovinskem podjetji v Trstu pišejo še vedno skoraj vsi časniki; mnego nemških trgovinskih zbornic in trgovinskih družb je poslalo nemškemu državnemu zboru adrese, v katerih priporočajo Trst, ne pa Genovo; tudi triuška borsna deputacija je storila svoje korake za TrBt. Naša vlada neki tudi odobrava to podjetje, le to želi, da bi se združilo z Llojdom. Vsa ta stvar se utegne rešiti de ta mesec.
V Budimpeltu se je 8. t. m. odprla enketa, ki ima izdelati zakon3ki načrt o brodarstvenem redu. Te enkete se udeležujejo zastopniki avstrijske in ogerske vlade, kakor tudi poslanci tržaške in reške pomorske oblastuije.
Vnanje dežele.
Papei je G. t. in. sprejel poslance društva italijanske katoliške mladine, ki bo
mu izročili, 30.000 frankov z adreso vred v katerej naglašajo, da vse store, da bodo spolnovali p ipeževi poduk o anci-kliki glede tajnih društev. Papež je pohvalil njihovo gorečnost ter jim priporočal dela usmiljenja, katerim naj se vtiskajo krščanska načela proti strupu socij ilizma, kakor tudi odgojo mladine, ki je up dežele.
Italijanska vlada je sklenola posadko v Asabu pomnožiti, da bo I a ž j o varovala tamošnje italijanske naselnike. Ta sklep je storila vsled umora Bianchijeve ekspedicije.
Nemlki cesar je v zahvali na voščila za novo leto berolinskemu magistratu pisal: Posebno me veseli, da se je posrečilo moje prizadevanje za utrjenje miru po shodu z vladarjema obeh velikih sosednih držav. V poroštvu miru na vzunaj je tudi zagotovilo blagodejnega razvoju naših razmer.
Na birminghamskem delavskem shodu je lord Cbamberlain rekel: Angleška se ne sme bati, ker je Nemčija neke nevažne dežele posedla. Angleška nema pravice braniti prisvojitve tujih držav. Ako pa hi pretila nevarnost pravicam avstraliških naselbin, določno se Angleška zanje potegne.
It Mala g t in Oranade se je vsled potresa 40.000 ljudi izselilo.
V	Egiptu se je v božičnih praznikih izveršila neka nekrvava revolucija. Angleška vlada, razdražena zarad pritiska nemške in ruske vlade, sklenola je, Egipt si popolnoma podvreči ter ga priklopiti indiškemu cesarstvu. Angleški poslanec Baring je pripravil štir dekrete, s prvim se je imela odpraviti blagajnici državnega dolga, drugemu je bil predmet likvidacijski zakon, s tretjim so se imela odpraviti mešana sodišča in s četrtim je imel egiptovski namesti kralj izročiti Egipt angleškemu varstvu. S temi dekreti je šel Bering k egiptovskemu kralju, da jih podpiše in potem bi se bilo ▼ angleškem parlamentu naznanilo, da se je Egipt podvrgel. Egiptovski kralj je omenjene dekrete vzel ter rekel, da v 48 urah nanje odgovori; posvetoval se je potem z svojo rodbino; pri posvetovanji pa so bili angleški predlogi zavrženi; omenjeni dekreti v prepisu poslani zastopnikom vseh velevlasti in kralj je ukazal svoj odgovor na angleškega poslanca nabiti po hišnih oglih mesta Kahire. V tem odgovoru kralj zavrača angleške predloge, ker žalijo dostojanstvo egiptovskega prestola in so v nasprotji z deželnim blagostanjem, naglaša tudi, da angleška vlada ni izpolnila svoiih zagotovil, da pokliče posadko iz Egipta, kar dela deželi veliko škodo; on dalje očita, da je le angleška vlada kriva žalostnega stanja v Egiptu in da je angleška posadka nevarna Egiptu, on zahteva, d.i ima 25. decembra 1884 angleška vojska zapustiti Egipt, kakor je to pogojeno, ter izroča Egipt pod varstvo Evrope. Vsled tega krepkega postopanja se je Baring odpovedal poslanstvu in zastopniki vseh držav so namestneinu kralju Čestitali. 25. decembra pa so začeli angleški vojaki zapuščati Egipt.— To je hud udarec an-gleškej vladi. Mej ljudstvom pa je nastalo veliko veselje in navdušenje; ono imenuje kralja »Monbales el Masr, to je: rešitelj.
I* Sudana in sicer iz Korti ja poroča Wolseley 7. t. m. da je poslal oddelek svoje vojske s živežem v Galdul, drug oddelek pa v Metammeh, kamor utegne dospeti 15. t. m. Če oddelek tu najde par-nike, potem se zv» že z Gor ionom.
S francosko-kitajskega bojilča poroča ■Agence Havas» G. t. m: General Negrier je potolkel 12.000 Kitajcev ter vzel njihove utrdbe. Kitaici so pobegnoli v popolnem neredu ter imajo veliko zguho.
V	severno - amerikanske* državnem zboru se je 6. t. m. pi dala resolucija, v katerej se naglaša, da je zv- za, kakoršno sklepa berolinska konferenca, nasprotna tradicijom lnej politiki severno-amerikan-skih drŽav. Resolucija zahteva od državnega načelnika, naj razjasne, kake naloge je dal amerikanskim poslancem in kako vladno obliko misli dati državi ob reki Kongo.
DOPISI.
Pri Mv. Ivanu« 8. pros. 1885. — (Drultvo Cikorija). Čitali smo v dan 8 pro-senca v našemlistuo figi za tvarino Cikorje; znano nam je dobro, da je nek ud častnega društva Cikorje čital v pravilnej slovenščini. potem pa se hitro oglasil nek cepec rekoč: -Kaj par oblaste to berejo kir jest te^a slovenskega ne zastucpem, tu be mogl ' bet pisano po naše. to |e po mandarjersko. Ali dragi moji rodoljubni Slovenci, kde je la mandarjarska pisava? ali mandarjerski jezik? teira nikdar ne uče v nobenej šoli, kakor Italijani ne uče furlansko, lombardsko. ampak čisto italijansko, tako tudi naši učenjaki nas uče čisto slovenski, in ti človeče, kadar raandarjar-sko pozabiš, moral bodeš lajati, kakor pes, ker drugo ne znaš.
Dragi moji rodoljubni okoličani! — Veste morebiti vi, kdo je to človeče? čitali smo , da je bil nek mandarinski — čič: I. Marija Laurenčič iz S. M. Majdalene gornje, pravi okoličan, zidar, nekedaj bivši Kedwebel (Sergente) pri c. kr. okoličanskem brambovskem bataljonu, zdaj pa je vodnik krdela pri veteranskem društvu v Trstu in okolici. To človeče se je dalo vpisati v društvo Cikorje, ker je bilo tako neumne glave, <ia se je dalo primotiti od prav tisle iredentarske stranke to je od Kakovičeve, Maronerjeve, Bene-zianove, Konsolorve in drugih neprijateljev naše mile domovine, prav tistim je to človeče zdaj v pest padlo, kateri so leta 1868 okoličane lovili, prav tistim, kateri so na večer 17. avgusta 1882 bombe In petarde na njega in na veteransko društvo metali, prav s t's to stranko zdaj drži, od katere je bilo hudobno delo namenjeno pri tr-žaškej razstavi, ko nas je prišel obiskat naš svitli cesar in vsa njegova rodbina.
Teiaj dragi moji rodoljubni okoličani, kaj mislite vi o tem? Sramota mu, da se je dal v roke ir"dentarjev, ali bo čestito društvo veteransko, ki stoji pod pokroviteljstvom prisvitlega cesarja, terpelo mej sabo tacega človeka? naj ta obleče Gari-baldijevo uniformo, nikar pa naj ne nosi veteranske obleke.
Tržaška okolica, 2. januvarja.
—	(Ceiare je padel; le enkrat o tovarni sardel; o postopanju tržalkega magistrata).
—	Će tuni j« še 5. mesecev do vol tev v Tržaški mestni svet, vredno je uže zdaj o njih govoriti. I to posebno gleue IV. okraja. V imenovanem okraju »gospoduje« zdaj »eztra« poslanec Czare. Kakor mi je pa iz dobrega vira znano, prevza i-e pri prihodnjih volitvah kandidatatvo nek izvrsten gospod, rojen Barkovljan in sin starodavne Tržaške rodbine, koja ima i v Barkovljah (Čedasu) svoje posestvo, omenjeni gospod je predobro poznan mej Barkovljani in mej prebivalci IV. volilnega okraja. A posebno priljubljen je mej Barkovljani, koji ga bodo brez dvojbe )ednoglasno volili.
Omeniti mi |e tudi, da omenjeni gospod z veseljem čita »našo Eii'iost«. Zagovarjal bode gotovo tuoi pravice okoličanov, in znano je. da je prijatelj spoštovanega g. Nabergoja.
Ker toraj gotovo znam«, da bode omenjeni gospod izvoljen v IV. okraju (ako bode kandidiral) smemo z veselim glasom vzkliknoti; Cezare je padel 1
O tovarni sardel v Barkovljah, o kojej sem pred časom v »Edinosti« poročal, Čuje se šj le »bleknoti« sem ter tja.
Z uovorjenjem se ne opravi pa nič! T reba je stopiti trdno na noge. Barkovljani mirno dotna gledajo, mej tem ko jim tujci iz pod nog »zaklade« jemljejo. Sploh pa niso Barkovljani temu mnogo krivi. I to zat6, ker niso na dovolj trdnem denarnem stališču. Treba bi bilo, da bi se o tem z našimi »tržaškimi prvaki« zjedinili, i »kupno za delo p'ijeli. Omeniti mi je pri tem tu ii, da si je Francozko društvo »Sonete generale Francaise de couserves ali-mentaires« uže v Baikovijah prostor na« |elo, kder misli napraviti tovarno sardel.
O postopanju mag strata čita se vedno v 11-tu »E nnosti«. N-davno se je Čitalo v »Edinosti« v dopisu iz Hojam, da ondotni učitelj Bo nin ne dovoli Rujanskim pevcem niti da bi se v šolskem poslotju peti učili. Radi omenjene stvari ni tivba pa le Bo« dina mrziti, temveč pa »slavu « Tržaški magistrat. V Barkovljah je pred leti on dotm učitelj Mosettigl . . . tudi dom>če pevce v Šolsk-m poslopju peti učil. I ■ njemu gre hvala, da se je v Birkovljah narodno-umetno petje popržio. Omenjeni uč' mk pa (Kakor je sam pravilj dobil j* od magisirata povelje, ua ne sme več narodnih slov. pesmi učiti. Če prav je bil omeriieni učenik za učenje slov. pesmi plačan, opustil je nadaljno uč-uj". Od tistega časa so morali domači pevci v Trstu pevovodjo iskati. A uŽ" p ed časom se je : to zgubilo. I prišlo je io tega, da so poslali nekdaj »prvi« Bft'k'ivljanski pevci sko»aj — »zadnji«. — Zadnje dni starega leta so ho uli po starej navadi Barkovljan ski godci po raznih v..seli uost. Č« tudi so imeli zato dovoljenje n I magistrata, ustaTil je na Prose« prišedše ondotni magistratni komisar, ter zahteval še ne-
čega druzega dovoljenja; menda od vlade!" A ker godci drugega dovoljenja niso imeli in ga tudi »treba ni bilo«, morali so oditi. Domače ljudstvo je bilo pa radi tega zelo razburjeno. — Tako ravna z nami magistrat in njegovi organi.	Obalovič.
Iz Brega, 7. januvarja. — V dan sv. treh kraljev je priredila čitalnica v Dolini jako zanimivo veselico. Kmetski mladenič, Ivan Sancin, je navduševal v pozdravu navzoče v ogromnem številu zbrane sosede, kako naj bi delali, da koristijo in so ponos sebi, svojemu milemu narodu, zvesti in podložni državljani ter da neumorno služijo sveto svetej domovini.
Deklamovalki in igralci so izvršili svoje naloge v občno zadovoljnost in občno pohvalo. Deklamovali ste Anica Sancin in Emilija Monfreda, igrali pa »srečno novo leto«: gg. .T. Valentič, Luka Pantere, U. Pangerc, Jos. Vertovec in And. Vertovec.
Petje, če prav so bile nekatere kompozicije jako težke, vršilo ln pelo se je dobro, kar je gotovo zboru in povovodji g. Jos. Pangarcu v č ist.
Srečkanje je vzbudilo mnogo smeha. Prei 8rečkanjem je nastopil na oder vrli pevski zbor se svojim pevovodjo g. Mab-riičem iz Črnegakala ter krepko in navdušeno zapel dva zbora. Udeležil seje veselice tudi pev. zbor dekanski se svojim uč. g. Bitenc-em, slava! Trije zbori so ves večer v gostilni pri g. Pangercu tekmovali, zdaj posamezno, z laj skupno, da se je d,rorana tresla. Čitalničen podpredsednik se zahvali vrlima pevskimi zboroma iz Črnegakala in Dekani ter poudarja važnost petja in izraža nado, da bi v kratkem tekmovalo zdaj tu zdaj tam še več pevskih zborov. — (Mislil je baje tu na učiteljski pevski zbor). Na to se je nadaljevalo v petji, rajanji in nekaljenem in splošnem veselji uo ranega jutra.
Omeniti tni je še pohvalno, da se je mnogo občinstva iz Boljunca, Boršta, Ric-manj in celo nekoji čč. gospodje iz Trsta veselice v Dolini udeležlo; tudi župan iz Dekani g. Grižon ni zaostal — živeli 1
Iz Podjrrada, 5.ian. — (Bralno društvo,!. — Da je velike važnosti za vsak kr.vj, kako se suujejo in vzdržujejo in kako napredujejo društva, o tem je vsakdo prepričan. V tem obziru smo bili tu prejšnje čase zelo na slabem. A za desetletnico, katero je koncem leta 188Ji. praznovalo »Podgradsko bralno društvo«, pokazal se je velik napredek. Rodoljubi iz vsega okraja in tudi iz sosednih so uvideli, da treba središča v središču in pristopili k društvu.
No, o tem so bila uže takrat poročila v »Eiinosti«, tedaj jih ni treba ponavljati' Nego umestno je pogledati, kaj se je storilo v prvem letu prerojenja. Reči moramo, da smemo biti s prvim uspehom zadovoljni, da si hi še mnogo želeli. A. računati treba z razmerami, ki se ne dajo kar na mah predrugačiti. Dovršen je zdaj temelj in sodimo, da r.a zdravej podlogi. Društvo s tacimi načeli, kakor naše, mora napredovati. Pri tem, da se priznava domačemu jeziku popolna veljava i prednost, upravlja se društvo povse tolerantno. V društvu je čislan jednako Italijan i Nemec, kakor Slovenec, Hrvat i Čeh.
Pri rednem občnem zboru za 11. društveno leto je poročal tajnik obširno, iz katerega poročila nekoliko posnamemo. »Z veseljem mož« odbor slavnoj skupštini izvjestiti, da je pokazalo uaŠe društvo u minuloj godini puno životne snage, te da je postalo isto središtem ne samo inteii— gencije Podgradskoga kotara, več i djelom i susednib.Na veliku čast služi svim članom društva, da su znali slogu medju sobom uzdržati, čime se je društvo naše učvrstilo. Ne manje imade se toj Ijepoj slogi zahvaliti, da su se obdrž tvali po zimi svake nedelje i blagdana u prostorijah družtvenib jako Ijepe domače zabave«. Potem se tajnik spominja umršega blagajnika Privšela i odišlega mnogoletnega tajnika Jeluš'ća, omenja praznovanja cesarjevega rojstnega dne, čarobijskih predstav v društvu in izleta v Materijo, »kojl ostane svim učestnikom u veoma dobroj uspomeni«. Poroča o nekaterih zaprekah, da se niso izveli vsi sklepi lanskega zbora, posebno oni važni o podpornih članih (iz prostega ljudstva). Nasproti temu pa je zaznamovati velik napredek v tem, da je društvo ustanovilo knjižnico, ki v prvem letu obstanka šteje uže 90 knjig, večinoma namenjenih pou u prostega naroda. Knjil-nica je tedaj za bodočnost posebno velike važnosti. Društvo si je nabavilo ali dobilo darovanega pohištva i oprave. Članov je 37.
Poročilo sklepa: ». . . . bi bilo željeti, da bu le u Podgradu samo jedno društvo, čime bi slo^a napredovala na korist mjesta i naše mile domovine«.
Poročilo blagajnika je povoljno, da si sklepa z malenkostnim deficitom, koji pa [je samo navidezen, ker ima društvo pre-'cejšnjo svoto aktivnih terjatev.
V društvu bode tudi v bodoče 20 raznovrstnih časnikov, nekoliko naročenih, nekoliko posojenih i darovanih od članov in sicer: »Slov. Narod«, »Slovene*-«, »Impar-
EDINOST
ziale«, »Cittadino«, »Presse«, »Edinost«, •Soča«, »Naša Sloga«, »Novice«, »Danica«, »Mir«, »Slovan«, »Ljublj. Zvon«, »Zlata Praha«, »Illustr. Welt«. »Škrat«, »Bren-celj«, »Humorističke Listy«, »Fliegende Blatter«.
Zopet se je izvolil odstopivši odbor.
Naposled je bil izvoljen soglasno edini Se tu živeči ustanovnik, tedaj najstarejši član, ki ima sploh velike zasluge za društvo, gospod vitez Vicco prvim častnim Članom,
Po zboru je bila zabava, ki je trajala do ranega jutra.
Domače in razne vesti.
Nj. Veličanstvo cesar je 6. t.
m. pomilostil 133 kaznencev, mej temi 8 v Kopru in 6 v Gradiški.
Odlikovanje. Nj. Veličanstvo je podelilo gosp. Juliju Polaku, lastniku tuk. veletržne dite in dvornemu špediterju ruskemu, vitežki križ Franc Josipovega reda.
Imenovanje. G. Davorin Nemanič, profesor hrvatskega jezika na pazinskej gimnaziji, imenovan je za vodjo na gimnaziji v Sarajevem
Profesor Vrane šukije je bil te oni imenovan profesorjem na dunajskej akademtčnej gimnaziji in je uže popustil uredništvo »Ljubljanskega lista«, katere je prevzel v Trstu v narodnih krogih poznani g. J. Naglič. — Profesor Šuklje je s tem imenovanjem na najodliČnejšo gimnazijo v Avstriji odlikovan, zarad česar mu moremo le čestitati.
Seja mestnega ibora je bila aopet 7. t. m. Druzega važnega ni bilo v tej seji, nego to. da Je župan predstavil novega vladnega zastopnika pri zborovih sejah, grofi Giovanelli-ja, namestniškega svetovalca. V ostalem so se vršila skoro sama nova imenovanja magistratnega nižega osobja.
»elalsko podp. društvo pod pokr. Nj. vis. cesarjeviča Rudolfa {Ženski oddelek) Poiiv. Podpisani vabi vse družabnike in družabnice lastnega, in drugih narodnih in prijateljskih društev in sploh vse pri|atelje in prijateljice del, podp. društva na ples v narodnih nošah, kateri bode v soboto dne 17. t. m. v gledišču Fenice. — Začetek točno ob 9. uri zvečer. Pomnožena godba veteranska. Točno o polunoči bode poseben v ta namen izvoljen odbor oddal 2 darili dvema najlepše v naro luej noši napravljenima plesalkama. Na plesalke v navadnej mestnej noši se ne vzame obzira. Ustopnica na ples 50 sol iov za vsako osobo.
Odbor ženskega oddelka.
Pogozdovanje. Komisija za pogozdovanje okolice Tržaške je zopet dela v prepoved nekoliko občinskih zemljišč v Bazovici in je bazovske posestnike pozvala, da po-ljejo v najkr*jšej dobi morebitne ugovor«-.
Se nekaj od Cikorije. V večer dne 3. t. m. so n kemu Žerjalu iz S. Ivana, dobro znanemu udu C ko je, krila ostrigli, da ne bode mo^el v Italijo leteti, tako bode mogel ostati na tem kraji Soče. Tržaške novosti:
Trialki Sokol bode imel jutre ob 5 i pol uri popoludne svoj občni zbor v dvorani t-žaške čitalnice. Priporočamo udom, da se udeleže zbora in volijo, kakor je za društvo častno in koristno.
Drultoo Avstria bode imelo 19. t. m. veliki ples v redutnej dvorani Politeama Rossetti.
Veteranski t »Hi i pit s bode denes zvečer v gledišču Fenice.
» Tritster Tagblatt■ eontra »Politika.
»Tairblatt« ni sicer ravno poklican, da »Politiki« »levite bete«j ali pri vsem tem se je te dni prav močno spustil na »Politik «, Koliko ima »Politik« prav, da avstrijsko vlado plaši z Bismarkom, tega nočemo denes preiskovati, svoje meneuje v t*j nadevi smo uŽe izrazili v št. 1. t. 1. — k'' nai omenimo, da se trgovina vedno le poprime onih potov, kateri jej največ koristijo in so najkrajfii in najce-ne|m. Ako Avstrija izdela Trstu potrebne zveze, to gotovo mnogo nemške trgovine napoti skoz Trst; ako pa tega ne bode, onda tuli Bismark sam ne pomore.
Ali lepo ni od »Taghlatt-a«, da je to priliko porabil, da Slovence ponižuje, češ da oni nemajo toliko denarja in zmožnosti, da bi mogli le en sam parobrod poslati v iztočno Indijo in Še diiigih več. —. Pred vsem je treba vedeti, da za podjetja, ki-koršen je »Lloyd«, je bilo treba mnogo drzivnega denarja. — Taka d-uštva se tudi dtne* ne snujejo brez vsake vladne podpore. Torej je očevidno, da so vsi iavko-plačevale! kaj doprinesli v polporo Lloyda, tudi slovenski in slovanski splon in ne le nemški. Da pa so nekateri nemški in "al. t'os pod je o i Lloyda več koristi imeli n*no Slovenci, temu j- bilo krivo vse kaj aruzega nego posebna zmožnost; to je v svo|eti[ €.,au 8ain Mx«gbUlt-1 potrdil. T»j't! pa ne more nihče, da so za avstrijsko plo-vitev, kobkor jo je „ploh. pač več sto-II. Slovenci in Hrvatje in sploh južni Slovan',
nego pa Nemci, saj imamo zato žive dokaze.
Ali ni večina Lloy lovih kapitanov slovenskega ali pa hrvatskega pokolenja?
In kateri avstrijski narod se je več pečal z brodarstvom, in kateri je bolj zmožen za ta posel, nego Slovani Primorja? Se bodo h Marušiči, Terčiči, PoŠ-čiči, Ivanoviči, TerdiČi, Mandiči. Martino-liČi, Marinoviči, N količi. Mitk >viči, Šti-gl či, .lurkoviči, Jelič Či. Začeviči, M balo-viči, Poliči itd. itd. učili pomorstva od gospodov, ki se zovejo na Abelsberg, Brom-beru', Donnersberg, Eb^rsberg. Fastenherg. Gabelsberg, Hilberg, Kuhlb-rg, LamUerg, Mannsherg itd.?
Da bi pa ti MaruŠiči in drugi iči imeli vso tisto pomoč, kakor so jo zaslužili, da bi se bila vlada bolj zanimala za pomorske zadeve, gotovo bi bili Še več storili in napredovali, nego so. — „Tag-blattova«šala ni biia torej na svojem me-tn, bila je celo raržaljlva za take kroge, kateri so se učili pomorstva v morskem valovju, in ne v gorkej sobici na borsnem trgu.
—	katere šopirni prebivalci poznajo morje le iz ,,Bagno Maria— K e do pile napade v Alabardi tn L? Indipendente na nulo duhov. lč!»o in na nal narod i Nobeden '<rug, nego nek dalmatinski, dolg sun duhovnik, ki vsak dan mašuje v cerkvi Roženkran-ske Matere božje. — Tako nam je pove.ial t« dni nek ud redakcije enega obeh imenovanih listov. Ta dalmatinski duhovnik, katerega ime se končuje na „ič", je iiot"i dobiti neko službo, ker pa mu je škof Iti mogel podeliti, zato se zdaj tako ne du>kovsko, nečastno maščuje. Ali tudi v glavi mu ne more biti tako čisto in vedro; mož je namreč pisal v Iredentarski list o slavizovanju okolice, kakor da ni ta bila keilaj italijanska. Zakaj ni rajše pisal o poitalijančanju Rima. — Quem deus per-dere vult, dementat. Ker pa vidimo, da imamo opraviti s človekom, ki se s pametjo krega, zato ga priporočamo molitvam.
Pomenljiv pogovor mej dvema Trzal-kima mestnima očetoma. Sloveusk odbornik se prebliža odborniku Poideiu in ga nagovori bli/o tako-le: Čestitam Vam, da se ustanovili »Concordio« in se tako po-tezate za narodne pravice Slovencev. — Poldo odgovori: Da v okolici, ali v Trstu ne, Trst je italijanski. — Slovensk odbornik : No saj stoji celo v Vašem programu, da boste skrbeli za slovenske šole in slovensko uradovanje na magistratu. — Poldo-. Šole Še, še. te naj ostanejo v okolici, ka koršne so, ali o uradov.mju v slovenskem jeziku mi nočemo vedet . — Slovenski poslanec: »Torej pa v istini drugače mi slite, neyo sie to izrazili na programu, in mećete le pesk v oči nekaterim okoličanom. — Poldo: Kaj hočete, pisati in tiskati se da vse. —Na te besede nekoliko osramo> ten Polde od.de. — Iz tega resničnega pogovora pa naši okoličmi lehko razvidi|o, kako se z njih norca delajo ljudje, ki čutijo vse za Italijo, nič za Slovence m Avstrijo. Nesramni so zadosti, da niti ne taje hudobnega namena.
DenamiČarski posel je težak in nevaren, to je znano.— D naruičar tuk. fiiijalke kreditne banke je v soboto izplačal zastop niku papirnice v Podpori, g. Jakliču nakaznico za 1000 gld.. dal mu je dva paketa, v vsakemu po 100 petakov. Tako s ij je mislil kasir. — G. J. sprejme obi paketa , brez da hi ja pregledal, gre domu in zapre oba paketu, Ure/, ua hi ju hii na-tanjčueje pogledal, v denarnico. — I>nar-ničar kreditne banke v soboto zvečer škon-trira denarnico in zapazi, da mu maujka nič manj. nego 9000 gld. — Velika zadrega, hrup, iskanje okolo v.sih, kojim je dal kaj denara, ali vse zastonj. V nedeljo je ubogi denarničar ui* dobil denar, <ia je pokril primanjkljaj, dani zgubil službe. Gosp. J. ni b'I v nedeljo doma; v ponde lek s« vrne in ker |e hotel tudi svojo denarnico šivont-irati, odpre tudi ona dva paketa, katera je uobii pri kreditnej bank1,
—	ali o-trmi, ko vidi. na ima pred S' boj mesto 200 petakov, 200 petdesetakov. hiuo if-se oba paketa v omenjeno banko m, kedo more p"pisati veselje denarničar ja, ko mu je bilo vrnjeno, rekli bi, lepo premoženje. — Tuli v Trstu je poleg najveće sleparije uajv.Če poštenja.
Požar na ladij i. Na n» kej ladiji, k' je Zikotvem v no vej Inki, se je unel včer.j zjutraj ot-enj, stibelj |e šel uže prav vi *oko, pri vsem tem pa se je pesrečilo morskim pilotom vgasniti požar šepredno je mogel napraviti veliko ško )0. In ti i/ vrstni piloti tuni niso došli sera iz B to lina, ampak iz slovanske Dalmacije.
Nesreče. N^ko 3 letno d«-ta je umrlo vsled opeklin, samo pušč no na ognjišču, je padlo v ogenj. — Dva zi m rji sta padla raz znia in se močno poško iovala.
Policijsko. N zn .ni tatovi so vkradn 'Z v. ž eka pre t pro lajalnico v hiši ši 4 v ulici Malcuiiton stiiinega blaga za f. iit nrav tiko so nemani tatovi iz voz čka v novej Inki odnesti sod blake. — Policija je /apna 13 letnega miz rja Franja P. i Občine zarad tatvine; Antona Z.. 20 let neua poktopača iz Trsta, ker je mater tepe!; Ivanko V.t 20 letno služkinjo iz Sv. K iža, ker je svojemu gespo larju vkraola
50 gl.; 37 letnega slaboživca Ferdinanda S. iz Trsta, ker se je odtegnol policijskemu nadzorstvu, pod katerem stoji. Zaprla je policiia Še par drugih razsajalcev. Mnogo malih tatvin so neznani tatovi te dni iz* vršili v okolici Sv. Jakopa.
Izpred aodnlje. Te dni so bili obsojeni: Jožef Žerjav iz Trsta, 32letni birantaČ na 6 mescev težke ječe zarad zločinstva posilstva, Draitrij Princ 18letni mizar i/, Aleksandrije na 2 mesca je£e zarad ranjenja z nožem. August Selan olletni, krojač roloma Ljubljančan na 3 mesce zarad sleparije, Vincencij Barison iz Trsta, 56letni Klobučar, na 1 mesec zapora zarad neopravičenega falimenta. Včeraj je bil obsojen Ivan Čebron 811etni fakit), rojen v Dornbergu, na 6 mescev ječe, ker je v tepežn ranil svojega tovarši in S1? zoperstavljal stražnikom, ki so ga aretirali.
IS poštnega voza, ki vozi mej
Koprom in Trstom, je bila vkradena poštna vreča št. 58, v katerej je bilo tudi pismo na tuk. trgovca Dragovino v znesku for. 1000. Stvar je čudna in se zdaj preiskuje.
O morskem bosplcu v Ciradu se niso aunajski zdravniki nič kaj ugodno i/.razili,^ vse se Čudi, da otroke pošiljajo v mrzlični Grado, mej tem, ko imamo blizo Testa najljepše lege za morske ko-pelji. Da bi bilo to obrežje francosko, -•tali bi uže davno razni enaki zavodi, posebno v onem tihem, krasnem pristra-nišču za »Miramarom«.
Nastopkt tatvine pri Uranj-skej eskomptnej banki se už^ kažejo; gosp. Fr. Fortuna, pošten trgovec v Ljubljani, moral je napovedati konkurz, ker je pri banki mnogo zgubil.
fcekarničarja v Bujah so zarad iredentovskega rogoviljenia zaprli.
Snana tvrdkn Tscbliikel' je prišla v konkurz.
Crnkalska čitalnica bode imela jutri, dnć 11. januvarja redni občni zbor.
Ciorlške novosti. „Slov. bralno in podporno društvo v Gorici", pripravlja veliko besedo z igro v spomin Valentina Vo dnika, ki bode 7. svečana t. 1. Natanč-neji spored te besede o svojem času. — V nedeljo ob 11. uri dopoludne bo v društvenih prostorih dražba neprodanih listov. — Odbor je izrekel pismeno zahvalo od-stopivšemn tajniku, g. K. Prinčiču, za nj 'gov požrtovalni trud v pret. letu.
Ker je grof Goronini poslal oklic na svoje volilce, da se vdeleže jutre volilnega shoda, tudi v slovenskem jeziku, ha ire-•lentovski listi napadajo. — Še ni dolgo, ko s^ isti listi hvalili istega grofa.
čitalnica v Solkanu imela je v nedeljo 4. t. m. svoj občni zbor, pri katerem je i il voljen predsednik društvu g. Tomaž Jug, naduČitelj, odborniki pa sledeči gospodje: Go l nič Jožef, Gomlšček Anton, Klemenčič Fr., Ličar And., Mozetič Al., Makuc Jan., Vuga JoŽ. in Vuga Jušt, namestnika pa: Kancler Jan. in Mozetič Henr.
Čudna vest. Praški list »Politik« je prinesel te dni Čudno vest, da so se škofje GorŠki, Tržaški, Poreški, Ljubljanski in Krški, ko so bili te dni skupaj v Gorici, vsled želje viših krogov, tudi o tem posvetovali, kako bi se mogla ustaviti Sturčevjgijanska agitacija mej Primorsko duhovščino. Ta vest i« bosa ali pa iz na-jjajlvorti izmišljena. Kolikor je znano, sešli so se viši pastirji v Gorici, da so bili na-zoči pri posvećenju novega Škofa; zarad StarčrfvičijansKih agitacij pa jim ni bilo treba posvetovanj, ker viši pastirji sami predobro znajo, da takih agitacij mej duhovščino na Primorskem m. Duhovščina na Primorskem se je le vedno toliko mešala v pobtiko, kolikor so jej dopuščale državljanske pravice In dolžnosti, vse drugo je le sumničenje vredno Iredentar-jev, pa ne patrijotičnih listov. Iredentarji veuno na našo duhovščino hujskajo. Škofje p4 nemajo poklica, da hi pi-eiskovali t< žbe Iredentarjev. Le Še po Avstriji vedno zvesti j duhovščini naj se začne udrihati in jo sumiti, druzega na Primorskem res več ne manjkal
V fijubljanl Je zasačila policija „5 ponarejalcev sreberiiih goldi uarjev. Smje so pod ključem, eden pa je pete odnesel na utJ< lo, kder bo najbrže Še dajje skušal svojo srečo s ponarejenim ienarjem.
Ulov slovenski lisi. V Soboti na Premurskem začel je izhajati teduik. pi*an v ogerski slovenščini. O ikar je prenehal izhajati v Hudimpešti »Slovenci
Prijatelj«, čutila se je med oaerskimi Slovenci živa potreba domačega glasila. Cena novemu IMu. kateri je pisan v ogrskem duhu, 3 gld. za c> lo leto.
87.322, f»8.113, 58.733,12.125.32.831,75.137, K7.225. 93.374, 51.993,41.718. 15.209, 17.503, 55.875, 77.859, 89.4U2, 96.234, 62.674.
Kolera se je v Italiji zopet prikazala,
V	Gaeti je ta bolezen nanaglomi napiu 6 osnh.
Potresi na Spanjskem se še ved i->
ponavljajo. Iz Madrida se 2. t, m. porot* i
V	Toroxu, v deželi Malaca, bili so budi potrebi z groznim podzernljskim buČanjem.
V	Albunuklauzu deželeGranada odpria
je zemlja, cerkev se po^reznola, le zvonikov a o*;t inoii še iz zemlje. V okol ci Mar-s^ona je zemlja pogoltnola rnuogo ljuoi iti živine v nastalih razpoklinah. — Poročilo iz Madrida od 3. t. m. pravi: V deželi Gra-nada novi potresi; ljudstvo v groznem strahu beži iz dežele. Natančnih poročil ni. Potres je bil 6. t. m. v Granadi zopet zelo hud. Povsod vlada grozen strah. Kralj je sklenol, odpotovali v Andaluzijo.
Amerikanskih študentov maščevanje.
Nedavno s- je študentom v Suvaneškem zavodu v Tenesee dovolilo, da smejo drugi dan napraviti izlet. Zvečer poprej p i je nek profesor Izjavil, da njegov barometer kaže na dež, ali da bo <-e|o hu i vihar; vsled tečaje bilo najkrasoejše vreme. To je študente tako razjezilo da so prišli v šolo z dežniki ter imeli odprte ves oas. ko je omenjeni profesor po.iućeval. Šala je biia tako na tn-stu, da študentje niso bili kaznovani. Učeni profesor pa se je zaklel in zarotiI. da vprihodnje p isti vremensko prorokovanje.
Trgovinska mornarica vraga sveta ima 5583S ladij; mej temi je 7764 parni-kov in 4^074 ladij na jadra. A .etro-Oger-ska ima prvih 94 in posleu. ,h 538, tedaj skupaj 032 ladij ter je zadnja mej onimi državami, ki tekmujejo po morjih. Prvo mesto ima, kakor je /n ino. Angleška z 22 524 ladljami, in sicer z 44G9 par-niki in 17.875 ladijami na jadra. Za njo ima Francoska 458 paruikov 2434 drugih ladij, severna Amerika 422 parnikov in 6214 Indij na jadra, Nemčija 420 m 2614, Špansko 2*2 in 1544, Švedsko 252 in lOoO. Norveško 209 in 4003, Rusija 194 in 2131, Italija 135 in 3084, Holandsko 127 in 1153.
Nov Metuzalem. Ruski časniki prav za gotovo pripovedujejo, da v vasi Nikola-jevska živi kmet, po imenu Kazini ki je bil rojen 20. maja 1694 ter ima tedaj zdaj 190 let. Ta Metuza lem je sicer zdaj jako opešan in nadložen, ali vedno ima Šu zdrav um— in vse zdrave Čutke. Imel je tri žene in 33 otrok; zdaj ima 120 vnukov, 86 pravnnkov, 23 prapravnukov lu 2o pravnikov tretjega rodu.
Zakonsko živenje. Vsi statlstikarji, kolikor jih splon imamo, dokazali so, da zakonski ljudje dalj žive. nego nezakonski. To pa ni nič nenaravnega, ali celo čudnega, ampak čisto naravno je, da ljudje, ki žlvć redno in tako, kakor )im uže sama natura, tako rekoč ukazuje, morajo biti bolj zdravi, nego oni, ki se natornim zapovedim odtezajo, ali jih celo šiloma krote, ki so tako imenovani asceti. «In medio virtu8 » pravi Latinec. in to je čista reBoica, kar je preveč, to je Škodljivo, pa bodi svinjsko pleče, pravi Notranjec. Dokazano je tudi, da kužne bolezni veliko bolj razsajajo mej nezakonskimi, nego zakonskimi, i še le to leto so fram oski 9 atistikarji dokazali, da je na Francoskem umrlo za kolero dvakrat več nezakonskih, nego zakonskih. — Naj si to tolmači vsak po svojej volji in po svojih mislih, gotovo je pa vendar to, da poznejša mrljivost pri zakonskih ni le vzrok lepšega in boljšega reda v življenji, ti-inuč tudi zakonski stan sam, ki je najnaravnejŠi, tedaj tudi najbolj zdrav.
Žrebanje za »Narodni dom» v Ljubljani ie končano. Glavne dobitke so zadele • slednje srečue: 89.206. 53 852 37.K83, 25.727, ii 1.253, 8642 90. 03 56.036. 99.076, 56.322, 58.48», 91 709, 10.140,13.,93,46.724, 67 230, 81.738, 754, 28.754. 86.967, 8091, S3.073 97.125. 85.134 74616.28.073. 9S 976 95 946, 34.846, 16 991 40.114 29.028. 3663, J6.490. 37.007, 89 036. 92.428, 48.243, 86 026,
Tržno porodilo.
Kava — kupčija posebno s kavo Rio živahna. Prodalo se je te dni 2600 vreč Rio po fr. 48 50 do f. 65, 800 vi>ć Sanlos po f. 51 .10 f. 60, Java stane f. 6U do f. 6.S, Portorico f. 96 no f. 102, C-vion piani f. 91 uo f. 130.
Sladkor — kupčija se je zboljšala in tudi ceue Re prav počasi pomikajo više. Prodalo se je te dni 6000 vreč sladkorja po f. 17 50 do f. 21.
Sadje —srednje obrajtano. PomeranČe limoni f. 250 do 5.50. fige v vencih f. 17 do f. 18, rožiči f.550 do f. 750, opaša f. 13 do f. 18. cvebe navadne f.ll do f. 15. Eleme f. 18 do f. 30, Sultanlua fr. 18 do f. 34.
Olje — vedno draže. Jedilno f. 43 do f. 49. namizno f. 70 do f. 105.
Pelrolje — nekoliko ceneje, denes stane f. lu'25 do f. 10-50.
DomaČi pridelki — fižol rudeči f. 10 do f. 10 50, bohinec f. 1150, koks f. 1250, maslo f. 86 do f. 100.
Žito — pšenica ruska fr. 8 do fr. 9, koruza podonavska f. 6 50 do f. 7.
Le.t — še precej dobro obrajtan, cene trdne.
Seno — dobro konjsko in vo!ovsko stane f. 1*50 do 1 80.
EDINOST
Borzno poročilo.
Avstrijski državni p i pij' so tako pri ljubljeni in iskani, da se kutzi omenjenih papirjev vedno više pomikajo. Boisa Se precej živahni.
Dunajska llor*a
dne 0. janvvarja Enotni drž. dol^ v hankovcin 82 gld k Enotni drž. dolg v srebru 8J • 80 »
Zlata renti......105 »> — »
5®/, avst. renta ....	• 15 »
lJeinice narodne banke . . 870 • — » Kreditne deinice . . . . 294 »10 • London 10 lir sterlin . . 1*23 • 6"i »
Napoleon....... 9 » 7850»}
C. kr. cekini...... 5 • 80 »
100 državnih mark ... 6L> ■ 35 »
OGLASI.
Potovale«. Slovenca za Kranjsko. Primorsko In Hrvatsko išče ena fprvin tržaških firm. Prosilci naj se oglasijo pri uredniku našega lista.
K	a
g Agencija za posredovanje Cj
jj u službah i kod stanovanja
| E. GEROMINI-JA
^ priskrbuje službe svake vrfcte u Ai> ij striji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuče. po najugodn'jimi pogodbami.
j Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. ^
IŠČe 7.a neko pisarno mladeneč Slovenec ali Hrvat, kateri je dob'o zmožen tudi nemščine in da razumi vsaj nekoliko Italijansko. — Več poizve se pri našem upravništvu.
iTATikTi iTATiiTj tTiiTi \YJ iTi kTiVTiVTrtT/kTATi
Zdravnik poskuša sam na sebi. rjosp Beyer dr. zdravilstva v Limbergu (Spo 1 • 'ija Avstrija) piSe, ko i« švicarske krogljice lekaniičaeja R. BRANDT A poskusil sledeče: Švicarske krogljiee (dobe se v škatljicah po 70 nvč. v lekarnah), katere ste mi v posku^njo poklali, poskusil sem na sebi in jih kot prav dobre našei.
tfTi iTfr rTSl rTil iHiM £1113Ž3MDJK&JlfflJMM5lJMMIil
t
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejnu pomočin ni treba mnogih besedi, na dokaže njihova čudovita moč. Će ne le rubijo »ekoliko dni, olujšajo in preženejo prav kmalu lajtrdovratnih želodčne bolesti. Prav izvrstno .'strezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na 'etrih in na vranic t. proti črevesnim boleinlm n proti plistam, pri ženskih mlečnih nadlež-lostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok er čisti pokvarjeno kri One ne preprmjajo nanio •menjenih bolez«d, ampak nas obvarujejo tudi jred vsako boleztiijo	(44)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na <vetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-carnici Cristofoletti v Gorict, v Trttu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi in )/ Raratini, Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih potnetkov, s katerimi se za vol j želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-jufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
oooooooooooooeo
Međjunarođna linija
N
H
X
M
H
A/
Y>	Piazžo della Stazione	«
V TRSTTJ.
Priporoča le le pu^ebnoKtl:
Katramova voda
Hlebčki Ravasini ^ffSk^ra.G-
ljii in bolezni t grlu.
II iliiji »lio naravno 1 monore barve, ki vonja fliUJC Uljt? pr.lv njnio po ribi, prhtno, brez vsu-kcp» >)aWprii okusa. NajboljBi lak proti Jetd, trffanju, j/1'ohotn, slabu ti itd.
liilkiA »lip melann z j^dnm in z.'loani-io, lok po IVIIJJC Uljt; cenj ingotov, priporočljiv dr ilinain,
iati ro imajo otroke z dvojnimi udi in no morejo shodili.
Adontina Ravasini J&Sg^SBfc
itri pvej ostavi bolečino gnjilih zob.
Eliksir in zobočistni prah VSJf
vidrlavaiije zobovja in dobro vonjave v istih.
Dišeča glicerina	pri"
1'r.ifliiti vedno po teh posebnoBii na ime MAHK.V IlAVASINl, lekarna „Alla <Jiu.(i«ju", 1'iazta della Stazione. Zaloga mineralnih vol, posebnosti domafie in inosirauske, kemični i delki in in rodije. izdel«i iz ela-atiftne gume, ranoceiniAko orodje, dlfle n milo hi drugi izdelki lekarne ud.
Vsaka naročba sa urecfj izvrši.
Iz Trsta ? Novi-Jork
Veliki prvorazredni parnlki te linije voz jo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in popotnik* po najnižjih cenah in najboljšo postrežbo.	7—13
V NOVI-JORK. Odhod izTKSTA.
Parnik *Germania<, 3^00 ton, v 15. dan jenarja Popotniki naj se obrnejo na
O". Terkuile,
generalnega pasažnega agenta. Vria dell'Arsfinale 13, Teatro Comunale
v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld.
Zaradi vožnje blagti obrne naj se na Emillano d* Ant. l*o^layen, generalnega agenta.
1

Tržaška hranilnica
Spreiemlje denarne vlogp v bankovci n od 50 solnov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer o I 0 ure do 12 ure opoludnp. Ob i edeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . Plačuje v torek, p^telc, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. j* treba odpovedati »n dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. 7, o ipovedjo 5 dni. Eskomptuje menjlce, domicilirane na
tržaškem trgu po.......
P080JUJB na drža-ne nanirje avstrij-sko-ogrske do 1000 po . . . vuše zneske v tekočem računu po ..... .......
Dajo denar tu li proti vknilženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 21. niarcija 1883
3* i "i
" '4 e
4V/1. 4M/|.
Dr. EMIL FABIANI
zdravnik-ranocelnik-porodoslovec
snrejemlje in ordinuj« vsaki dan od 2. du pol 4 ura poi oludne Nahaja se tudi
v lekarni ROVIS Oorso 47 Via degli artisti Mro 8 II. nadstropje.
Piccoli-jeva
želodečna esenoa
lekarne PiMoli-ja »pri angelu« na Uunajskej cesti v JL. J U 1> -1 J a n i ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu^ bodenje, krč, želodečno In premenjavno mrzlico, zabasa njo, hemerojide, zlatenico, migreine, bd. in je najboljši pripotnoSek zoper glista pri otrocih.
Steklenica 10 kr Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Blagoiodni gospod Piccoli v Ljubljani. Vaša žilodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaea pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadur jo rabim, čutim olajšanje in 7.boljšaiije.
Josip Socdut, žnpnik, Kam t'je, pošta CrnU"-Tuk «j velja izrek: u^ist zaslužnu« Vašu želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav ču- I dovite moči, posebno pri želodečnih bolezni!) A. Lupetim, Župnjk, KrŠan na Primorskem Podpisani potrjuje, da ima želodečna »senca ljubljanskega lekarniča'-ja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj pri-teče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi zajedno steklenico želodeČne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. .4. Wlassish, župnik-kan. Plominj. Primorsko Antirrhelimon najboljše zdravilo proii pre-hlajenji, kostobolji, hroinoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v ^lavi in v zobeh. Steklenica 41) kr Pastilje santonlnske; (kolesci zop<;r glistej izkušeno zdravilo zoper chst.e škatljioa 10 kr, 100 košČekov G0 kr. 1000 koščekov 5 gld.
Sallcilne pastlle proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davii-i (difteriiis), plučnin«,
Krsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost, Škatljira 20 kr.
Zeliščni prsni slrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za« Nliženju, kitšliu, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odrnič.'tii naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 3ti kr Tu nnvedptta. Kakor vsa druga zdravila se zmiraj fiišna dobe v lekarni
O. IPioooli-ja.
«pri angelu»
LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila Izvršujejo se s prvo poŠto proti povzetju zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Forabosehl. Prendinl, Ravasini in Za netti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Pri morske.	10-30
Zdravilni plašter
(cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in krbnlčna in tudi tali«, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z iavrst-rnm uspehom, kakor r zvidno po neštevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu —. iiobita se It v lekarni
10-1	Rovis, Corso št. 47.
Priznano nepokvarjene
izvrstne voščene
SVEČE
izdetllj-jo
P. (t R. Seema n n
v- Ljubljani.
00
l	c«
U
1884.
razstava v Kalkuti (diploma s kolajno'.
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravnilklh strokovnjakov, jiat^nto-van od zjedinj-nih drŽav Ameriških.
Dosežnt uspeh: vtakorina neraapo-ložnost, neprebavljivi« t kellka. gljiate, krvavio«, (hemoroide), povraSljlve mrzlice , vodenica pranloa, Imo t. slabost, čiščenje krvi Cisti polagoma in okreptuje zdravje. — Z vsako staklenico vred dobi 9e tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejanju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga Ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerijc v glavnih mestih po celem svetu.	27 -48
Tvornioai Romano Vlahov v Šibeniku Glavna zaloga v Trstu ulica S. Laaearo št I
P -o
e
N
-O O
a 03
-I CD
*cd"
Najvećega zanimanja za perico je
kateri nadomustuje pri pranju perila milo, Modo in pepel, ter no poškoduje ali žgs najmanje tkanin s, katere se ž njim perejo.
Občinstvo damo se bode lehko mogle 1 prepričati o velikej koristi in majhnem trošku perila, ako se poslužuje tega luga, kajti prištedilo bode {asi in denara
Jedina zaloga v mirodilnici
G. GUARRINI
ulica S. Sebastiano $t. 514. drobno pn so prodaja tu luc v drugih Kiit*o<lil«iienIft in pvotfi*-
lulnioali joMtvin, in povsod m dobi ludi uavod, kako rabiti om-njeiii lut'.
Senzacija in novost!
V 6 dneh si lehko vsakdo napravi modre lase, naj si bodo prej lasje črni, Tujavi ali rudeči itd. po novoiznajdenem pripravilu *Blondeur»; Isto nij samo za barvati lase ampak lasje ostanejo pot.^m vedno enaki, vspeh je gotov in kot neškodljivo pripoznano. — Steklenica velja 1 f 50 kr a. v.
V 15 minutah
se lehko lasje ali brada pobarva lepo rujavo ali črn« p-av naravno in stanovitno 7. n njim prenarejenlm barvenim mazilom aa lase «Hair-t)yc», Naj goto-v-jši sredstvo, vspeh takoj brez vseh težav. — Ha>r-Dye stane 2 fr. 20 k a. v.
Nič več sivih, las ne bode imel oni, ki rabi mnogoizkušeni po zahvalnih pismih odlikovani »Haar-Regenc-rator», Isti nij površno mazilo las, ampak osiveli lasje dob^ v 3--4 lednih »opot svojo prejŠtm barvo, odstrani vse luske in nesnagami koži na glavi, I.a^je se l^po svetijo 111 so kakor v mladih letih. Ona steklenici 1 t. Oll u. a. v.
Zahvalna pismu se radi tajnosti ne objavijo.
Karol Schneeweiss,
parfumeur in specialist, Wten, II Praterstrasse Števil. 9.
Na deželo razpošiljam poštnim povzetjem ali pa na predplačilo in treba priložiti L'0 kr za poštnino.	11 — 12
■ ■■
Pečat „TRST" najprikladnejše darilo, jako konsten, zadržujoč vse, kar je potrebno v pisarni, kakor : pečat iz kavčuka. 2 avtomatičnim barvilom, »oaro 111 nvln(*nik, vse v najebgiintnejftej obliki ic niklu in preglbljlvo, da se metre hraniti v žepu. Nadalje okusno izdelani pečati v obliki medaljonov,ur, škatlj ce za Žvepljenke in razni druginežni pečati.
Pri odlikovanem grafitnem zavodu
HEN. FREISINGER-JA
Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" št. 4
V T^STU.

t/M« Miik. rtrHti
'i s• >-• i
l-u.iielj i» o«itf«>vorniur#nnlic: VIKTOR DOLBNC
SoT.1 tiKK .in.i V. DOLENC