Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 28. JANUARJA 1965 Leto XVII. — Štev. 3 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CAS0PISN0-ZAL0ŽNIŠK0 PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383
Dvojna vloga informatorja
Uveljavljajoč ustavna insta-tualna načela, v naši javnosti veliko razpravljamo o tem kako omogočiti občanom večji vpogled v družbena dogajanja in jih pritegniti k aktivnejšemu sodelovanju. Naši občinski statuti imajo na pr. določila, da je delo občinske skupščine javno, prav tako javno pa bodi tudi delovanje ostalih samoupravnih teles. Klavzula javnosti pa samo po sebi ne more zagotoviti informiranosti. Preozko bi namreč bilo, če bi se zadovoljili s tem, da smejo občani prisostvovati zasedanju skupščine. Bil bi to sicer najbolj neposreden način informiranja, praktično pa ni izvedljiv v tolikšnem obsegu kot bi želeli in kolikor bi bilo potrebno. Da pa bi zagotovili čim večjo informiranost občanov takorekoč od »Zgoraj navzdol,« se pravi od občinske skupščine in njenih organov do volivcev, se poslužujemo raznih sredstev informiranja (časopisi, radio, TV. zbori volivcev in pod.)
Zasledujoč pomen načela informiranosti so v nekaterih okrajih in tudi občinskih središčih nastavili nekakšne referente za, informacij e. Ti naj predvsem kontaktirajo z javnimi sredstvi informacij, ponekod pa urejajo tudi biltene, ki so namenjeni predvsem krajevnim organizacijam Socialistične zveze delovnih ljudi. S tem smo poskušali ustvariti nekakšen sistem, ki bi služil informiranju občanov. Prevladuje pa mnenje, da smo nalogo opravili, če smo težili za tem, da občanu na 'najbolj pristopen način prikažemo delo samoupravnih organov.
Toda v svojem bistvu ima informiranje še eno vlogo: ustvariti je potrebno tudi sistem informiranja od «spodaj navzgor«: od občanov do občinske skupščine in njenih svetov. Tega pa na način, ki je morda prikladen za informiranje »od zgoraj navzdol«, ni mogoče uvesti. To je izvedljivo le z dobro organiziranimi javnimi sredstvi informiranja, predvsem z onimi, ki so si doslej že ustvarila krog bralcev ali poslušalcev in ki imajo v tem pogledu določene izkušnje. Tam, kjer so vlogo informiranja vzeli tako kot je, so pokazali tudi prizadevnost, da izboljšujejo pogoje informativnih sredstev, tam pa kjer so poudarili samo eno stran informiranja, to je »od zgoraj navzdol«, pa kažejo vtis, da težijo za tem, kako bi onemogočili kokršenkoli vpliv občanov na delo skupščine.
V bistvu je to birokratsko tretiranje vloge informiranja, ki občana prikrajša za ustavno pridobljeno pravico, da sme in mora biti informiran in da ob tem tudi sam preko sredstev javnih informacij izraža svoje mnenje o skupnih vprašanjih. Zadovoljiti se samo s tem, da ima občan možnost na zboru volilcev postavljati vprašanja, izražati svoja mnenja, je danes veliko premalo. Ob tolikšni razvejanosti našega samoupravnega sistema in ob tem, da se ne moremo zadovoljevati samo s površnimi razpravami in ocenami iz katerih cesto izhajajo prav tako površni zaključki, je informiranost v tem dvojnem smislu pogoj za boljše delo naših skupščin in njenih organov.
Ta vprašanja bodo predmet razprav in zaključkov tudi na V. kongresu Zveze novinarjev Jugoslavije, ki bo v dneh od 28. do 31. januarja v Mostarju.
Z LETNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V LENDAVI
Več zavzetnosti za krepitev socialističnih odnosov
V ponedeljek je bila v Lendavi občinska konferenca Zveze komunistov. Poleg delegatov osnovnih organizacij so konferenci prisostvovali član CK ZKS Vlado Majhen, član okrajnega komiteja ZKS Stojan Požar in drugi družbeno politični delavci.
Delo komunistov lendavske občine v obdobju med obema konferencama je bilo usmerjeno predvsem na vsebino dela osnovnih organizacij ter na utrjevanje materialnega položaja delovnih organizacij in gospodarski razvoj občine. Na konferenci so tudi ugotavljali, da so se osnovne organizacije orientirale predvsem na ocenjevanje poslovnih uspehov gospodarskih organizacij, kar je bilo v določeni meri tudi umestno, vendar pa so ob tem posvečali premalo pozornosti samoupravljanju v delovnih organizacijah in decentralizaciji upravljanja. V gospodarskih organizacijah še namreč vse zadeve rešujejo predvsem osrednji delavski sveti.
Problemov samoupravljanja so se zelo prizadevno lotili komunisti v prosveti. To potrjujejo zlasti razprave ob sprejemanju statutov šol ter volitve samoupravnih organov. Vendar pa so komunisti v šolah ob tem posvečali premalo pozornosti izvajanju šolske reforme.
Delegati so tudi obširno razpravljali o idejnem in političnem izobraževanju komunistov in poudarjali, da bi morali komunisti sami več študirati in tudi proučevati razne materiale, kar bi jim tudi omogočilo, da bi laže posegli v razprave o raznih vprašanjih.
Velika pozornost je bila posvečena tudi načelom nagrajevanja, zlasti nagrajevanja
strokovnjakov. Delegati so se zavzemali, da bi naj v delovnih organizacijah uveljavili tak sistem nagrajevanja, ki bi strokovnjakom omogočil slične osebne dohodke kot v razvitih področjih, vendar pa da bi bili ti dohodki tesno povezani z delovnimi uspehi. Delegati so tudi opozarjali, da so strokovnjaki v delovnih organizacijah tudi premalo družbeno politični delavci, da bi znali kolektivu včasih tudi pojasniti določena vprašanja, s
katerimi se srečuje.
Zelo obširna je bila tudi razprava o delu komunistov v drugih političnih organizacijah. Delegati so ugotavljali, da se komunisti včasih tudi izogibajo razprav o raznih vprašanjih v društvih in na drugih sestankih občanov. Predvsem se to opaža pri tistih, ki delajo v mestu, stanujejo pa na vaseh. Temu vprašanju bi naj v bodoče tudi osnovne organizacije posvečale večjo pozornost.
Delegati so na konferenci izvolili tudi novi občinski komite ter delegate za V. kongres ZKS, poleg tega pa sprejeli tudi program dela za obdobje do druge konference.
Udeleženci skupnosti PT podjetij iz vse države so pozorno poslušali razlago o organizaciji soboškega poštnega centra, ki se je po hitri dostavi poštnih pošiljk uvrstil med najbolj vzorne v državi.
V soboški občini evidentiranih 375 predlogov
V zadnjem obdobju je razgibana politična dejavnost o pripravah na skupščinske volitve že rodila prve rezultate. V tej prvi fazi predvolilne dejavnosti je bilo med volivci uspešno opravljeno evidentiranje, kar je bilo razbrati iz poročila na seji IO SZDL v Murski Soboti. Na seji so poleg poročila tudi ostali člani ugotavljali, da je potekalo evidentiranje kar uspešno.
Občinska volilna komisija je do prejšnjega petka prejela 375 predlogov. Od teh je bilo za občinsko skupščino predlaganih 232 ljudi, za splošni zbor 53, a za zbor delovnih skupnosti je bilo 179 predlogov. V obeh zborih je bilo predlaganih samo 40 žensk, kar je 16 odst. Občani so bili predlagani na 24 zborih volivcev, 13 sestankih socialistične zveze, 36 sestankih sindikata, dveh sestankih ZM in 6 sestankih društev.
Za republiško in zvezno skupščino je skupno evidenti-
ranih 143 občanov, od teh 23 žensk. Samo za zvezno skup-
ščino je bilo 88 predlogov, za republiško pa 124. Nekateri volivci so predlagali istega v eno in drugo skupščino. Iz strukture je razbrati, da so pri teh predlogih v premali meri zastopani delavci, drugače pa je sestav pester, iz česar je razvidno, da so občani pri predlogih upoštevali potrebe skupščinskih zborov.
Za zvezno skupščino je bilo predlaganih v posamezni zbor sledeče število občanov: za zvezni zbor 15, za gospodarski zbor 23, za kulturno prosvetni zbor 7, za socialno zdravstveni zbor 7 in za organizacijsko politični zbor 36.
Iz podrobnejše analize je razvidno, da je predlaganih premalo žena in mladine.
Evidentiranje je bilo boljše in doslednejše opravljeno v gospodarskih organizacijah, saj je preko 70 % vseh organizacij pripravilo posebne sestanke, na katerih so člani kolektiva predlagali občane za skupščinske organe.
V drugem delu predvolilne aktivnosti se bo v podrobnosti ocenila kvaliteta predlogov, katere bo potrebno primerjati s potrebami skupščin. Na zborih volivcev, ki bodo sledili, bodo občani še enkrat izbrali kandidate katerim najbolj zaupajo.
KONFERENCA KOMUNISTOV SOBOŠKE OBČINE
V soboto bo konferenca komunistov soboške občine. Delegati, ki so jih izvolile osnovne organizacije ZKS, bodo razpravljali o delu občinske organizacije, o nalogah komunistov po VIII. kongresu ZKJ, izvolili bodo nov občinski komite in delegate za kongres Zveze komunistov Slovenije, ki bo 77. marca v Ljubljani.
Obvestilo
Po objavi informacije o položaju, v kakršnem sta se znašla v tem letu Pomurski vestnik in Radio Murska Sobota ter po odprtem pismu Prleškega študentskega kluba in Kluba študentov Prekmurja se je več bralcev in naročnikov pismeno in tudi ustno zanimalo, kako se rešujejo ti problemi. Uredništvo se je odločilo, da bo vsa pisma, ki jih bomo dobili, tudi objavilo, čeprav se morda včasih tudi ne bo strinjalo s kakimi mnenji ali primerjavami zlasti v kvaliteti časopisa, ker se zaveda, da v danih možnostih tudi ni mogoče uresničiti vsega tistega, kar je tudi samo želelo. V današnji številki objavljamo sestavek pisatelja Miška Kranjca ter informacijo o sestanku predstavnikov pomurskih občin. Tudi v prihodnje bomo redno obveščali bralce kako se rešujejo ti problemi, prav tako pa tudi objavljali mnenja oziroma pisma, ki jih bomo dobili.
UREDNIŠTVO
VREMENSKA NAPOVED Nekako od 28. januarja do 3. februarja v glavnem suho, deloma jasno in hladno vreme, le 31. januarja in 2. februarja so možne manjše padavine. Od 4. do 7. februarja bo prevladovalo oblačno vreme s padavinami, po večini sneg do nižin.
NA SEJI SKUPŠČINE V MURSKI SOBOTI
Okrepiti gasilska društva
Na zadnji seji obeh zborov soboške skupščine, ki je bila minuli petek, so odborniki poslušali poročilo o požarni varnosti in problematiki gasilstva v občini .
Iz poročila je bilo razbrati, da gasilska organizacija v občini uspešno deluje, vendar nalogam požarnega varstva na sedanji stopnji tehničnega razvoja docela ni kos, ker je opremljena z zastarelo in negibčno opremo. Poleg tega so ugotavljali, da je v nekaterih primerih za neelastičnost gasilske organizacije kriva tudi struktura članstva, saj ni redek primer, da mlajši gasilci odidejo k vojakom ali na sezonsko delo in potem ostanejo v društvu samo starejši člani. V občini deluje 116 gasilskih enot, v katerih je včlanjenih okrog 4 tisoč občanov. Oprema je delno iztrošena, zato bi bilo potrebno v bodoče načrtno opremljati posamezne enote.
Gasilsko industrijsko društvo je v občini samo eno. Za vzgojo teh kadrov skrbi tudi občinska gasilska zveza. Govoriti o enakem razumevanju vseh gospodarskih organizacij v občini do potreb gasilske službe ne bi mogli, saj imajo nekatere kmetijske organizacije zelo slabo organizirano preventivno varstvo pred požari, je bilo poudarjeno v razpravi. V razpravi se je tudi pojavilo vprašanje kako se bodo v prihodnje financirale gasilska društva. Mnenja so bila deljena, nekateri so predlagali, da bi se naj ustanovile profesionalne sekcije, vendar je bila večina mnenja, da se bo položaj amaterskih društev zboljšal, ko bo formiran
medobčinski sklad za gasilske potrebe.
Pod drugo točko dnevnega reda so na seji razpravljali o zaposlovanju v tujini v lanskem letu. Zaposlovanje v tujini je poraslo predvsem v zadnjem letu .saj je bilo samo lani vloženih 3234 prošenj. Poleg tega so ugotovili, da je 80% tistih ljudi, ki so šli na obisk v Avstrijo, tam zaposlilo. Ta odliv delovne sile pa pušča za sabo vrto neurejenih stvari (plačevanje prispevka  za socialno zavarovanje, povezava med sezonci v tujini in še vrsto drugih), ki zahtevajo rešitev v bližnji prihodnjosti.
Za tem je predsednik skup-
ščine poročal o pripravah na sestavo družbenega plana občine. Omenil je nekaj dosežkov gospodarjenja v preteklem letu in nakazal predvidevanja glede porasta proizvodnje v tekočem letu.
PRIPRAVE NA VOLITVE
V teh dneh potekajo priprave na volitve vključno z evidentiranjem tudi na področju Črenšovec. Krajevni odbori SZDL so že razpravljali o oragniziranju sektorske konference za to področje in o kadrovskih pripravah. V nedeljo se je sestal politični aktiv, ki je med drugim razpravljal tudi o pripravah in izvedbi volitev .
BOGOJINA
Krajevni odbor Socialistične zveze v Bogojini bo v prihodnje ob nedeljah odprl pisarno, kjer bodo vaščanom dajali razne nasvete, pomoč, istočasno pa bodo sprejemali tudi razne predloge vaščanov.
POMURSKI VESTNIK:
1. nagrada: 50 tisoč dinarjev; 2. nagrada: 30 tisoč dinarjev; 3. nagrada: 20 tisoč dinarjev in 10 knjižnih nagrad iz zbirk Pomurske založbe v skupni vrednosti 50 tisoč dinarjev.
MEDOBČINSKO POSVETOVANJE O PROBLEMATIKI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Razmere zahtevajo hitrejši razvoj bolnišnice
Zdravstveni delavci Pomurja, predstavniki občin, družbeno političnih organizacij in zastopniki komunalnega zavoda za socialno zavarovanje so se sestali pretekli ponedeljek v Murski Soboti, da bi proučili najbolj aktualne probleme zdravstvenega varstva v Pomurju. Nikakor ni naključje, da je bila osrednja tema razprav soboška bolnišnica, ki že zdaleč ne ustreza potrebam in razmeram v Pomurju, kjer je nezadovoljivo splošno zdravstveno stanje še eden izmed osrednjih problemov našega območja.
Bolnišnica v Soboti je v povojnem obdobju sicer močno razvejala svoje dejavnosti z uvedbo nekaterih specialističnih oddelkov, vendar gre v večini primerov za zasilne rešitve, ki nikakor niso v skladu z dolgoročnim etapnim razvojem bolniškega centra v Rakičanu. Razen infekcijskega oddelka so doslej uspeli tam zgraditi edinole otroški oddelek, ki pa žal še vedno ni funkcionalno usposobljen, ker je za njegovo dokončno ureditev ponovno nastalo vprašanje sredstev.
Še bolj kritične razmere so v ginekološko porodniškem oddelku v Murski Soboti. Razen skrajno neprimerne lokacije je tudi urejenost tega oddelka neprimerna, saj gre za stanovanjski objekt, ki v
osnovi ne ustreza funkcionalnim zahtevam tako pomembnega oddelka. Niso redki primeri, da morajo zato prevažati porodnice ali drugače hudo
bolne žene v oddaljeni Maribor, kar se pogosto primeri zlasti v zimskem času, ko zamrznejo vodovodne cevi.
Nič manjša ni med drugim tudi potreba po ureditvi novega nevropsihiatričnega oddelka, ki ga zdravstveni delavci na tem območju najbolj pogrešajo. Zato je vsekakor prav, da so se na tem medobčinskem posvetovanju ponovno odločno zavzeli za nadaljnjo gradnjo soboške bolnišnice. Prednost naj bi dobila novi ginekološko porodni-(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) ški oddelek in nevropsihiatrični oddelek, ki jima brezpogojno gre mesto tudi v širšem družbenem programiranju razvoja zdravstva. Med drugim velja navesti tudi podatek, da se je število bolnikov in število oskrbnih dni v soboški bolnišnici v minulih desetih letih podvojilo, medtem ko so uspeli nove posteljne zmogljivosti povečati vsega za dve tretjini, in še to zvečine z zasilnimi rešitvami in adaptacijami starih objektov.
Strokovni svet republiškega zdravstvenega centra, ki je že izdelal elaborat o nadaljnjem razvoju mreže splošnih bolnišnic v Sloveniji, bo vsekakor moral upoštevati tudi potrebe Pomurja po ureditvi sodobnega bolnišničkega centra. To je slednjič zahteva celotnega prebivalstva Pomurja in vseh štirih občinskih skupščin, katerih predstavniki so se tudi na tem posvetovanju odločno opredelili za predlog, da bi že letos financirali gradbeni načrt za novi ginekološko porodniški oddelek, saj je upravičeno pričakovati v bodoče bolje možnosti najemanja dolgoročnih kreditov iz republiških skladov.
DO TEDNA
prijateljstva, ki sta ga poprej skovala in v obliki medsebojnih sporazumov podpisala de Gaulle in nekdanji kancler Adenauer.
Ali sta državnika kaj dosegla? Kaže, da je de Gaulle rahlo pomagal gostu v njegovih željah, da bi veliki zavezniki znova načeli vprašanje nemške združitve .Mislil je pač na volilno leto v Zahodni Nemčiji in na očitke nemške javnosti Erharda, da je pozabil na nemško vprašanje. Seveda mu je tudi namignil, da si zamišlja združeno Nemčijo v bodoči Evropi »od Pirinejev do Urala«.
Erhard je sedaj, ko so ZDA (verjetno samo začasno) umaknile svoj načrt o večstranskih jedrskih silah Atlantskega pakta z dnevnega reda, skušal prepričati de Gaulla, da Nemčija ne želi jedrskega orožja in da so taki ali podobni glasovi na Vzhodu hudo
VELIKI POKOJNIK
Nekdanji britanski ministrski predsednik — »največji Anglež naših časov«, kot je to zapisal neki časnik — je umrl v nedeljo v enaindevetdesetem letu. Številne brzojavke z izrazi sočustvovanja prihajajo iz vsega sveta, z njimi vred pa tudi izredno pozitivne ocene te velike osebnosti.
»Do tega velikega državnika je bila usoda zelo skopa, ker mu je pustila le nekaj let mirnega življenja in oddiha po dolgoletnem napornem političnem in državniškem delu,« je izjavil predsednik Tito v posebni izjavi za BBC (britansko radijsko postajo). »Anglija je imela nemalo velikih državnikov v svoji zgodovini, vendar pa je le redko kdo zapustil v vsem svetu vtis tako močne in velike osebnosti.«
Na kratko smo življenjepis velikega državnika objavili že zadnjič. Predsednik Tito ugotavlja, da je bilo že prvo srečanje s premierom Churchillom v Neaplju 12. avgusta leta 1944 izredno odkrito in prisrčno, četudi so bili njuni ideološki in politični pogledi diametralno nasprotni. Britanski premier mu je tedaj pojasnjeval vojaški položaj na frontah in v času, ko se je zavezniško ladjevje tudi tu pripravljalo na invazijo.
Drugo srečanje je bilo 16. marca leta 1953 v Londonu, ko je tovariš Tito prišel na britanska tla kot predsednik Federativne LRJ. Tedaj je Churchill izjavil v Spodnjem domu: »Mislim, da ne bomo pretiravali, če pravimo, da je bil ta obisk neprecenljiv uspeh in da je njegov delež velikega pomena za mednarodno sodelovanje, prav tako pa tudi za splošno stvar miru.«
Tretjič sta se oba predsednika sestala 14. julija 1. 1960, ko je britanski premier križaril z jahto Christina po Sredozemlju in se je zaustavil kot gost predsednika Tita in njegove žene v Splitu. Predsednik Tito ga je tedaj povabil. naj pride spet kmalu, toda Churchillova obljuba je ostala neizpolnjena.
RAZGOVORI V
RAMBOILLETU
Pravijo, da je bil sestanek francoskega predsednika de Gaulla in zahodnonemškega kanclerha Erharda v dvorcu Rambouillet nujen — za oba. Francoski predsednik je rešil Francijo osamitve med zavezniki, obenem pa skušal z umirjenostjo in prijaznim sprejemom pokazati, da utegne biti boljši prijatelj od Američanov. Kancler Erhard pa da utegne biti boljši prijatelj od Američanov. Kancler Erhard pa je moral »tvegati« preveliko naklonjenost ZDA (ker pač podpira njihove zamisli v Evropi), da ne bi odbil povsem
pretirani. Seveda se močno krilo v sami zahodnonemški krščanskodemokratski stranki zavzema za nemško atomsko oboroižtev, s tem pa tudi umetno pogreva revanšizem in agresivnost — proti vzhodu.
Za ponovno razpravo o nemški združitvi je treba nekako urediti odnose z Moskvo, posebno še, ker kažejo v Parizu, Londonu in seveda v Washingtonu željo po tesnejših stikih. Tega bi se morala zavedati tudi zahodnonemška vlada v svoji praktični politiki. In spet so tu posebno gospodarski krogi tisti, ki žele boljših odnosov, če že ne za drugo — za svoje proizvode.
VARŠAVSKI ZAKLJUČKI
Poročilo s sestanka — uradno dvodnevnega političnega posvetovanja naj višjih državnikov sedmih dežel — članic varšavske vojaške zveze v Varšavi je razmeroma skopo. Kakor kaže. so največ pozornosti posvetili zahodnim načrtom o večstranskih jedrskih silah Atlantskega pakta, ki so »nezdružljivi s prizadevanjem mnogih dežel, ki žele urediti pasove brez jedrskega orožja v raznih delih sveta«. Ugotavljajo, da Zahodna Nemčija utegne dobiti jedrsko orožje, s čimer bi močno okrepili nemške revanšiste in s tem spodkopali svetovni mir.
Poraz laburističnega zunanjega ministra na dopolnilnih volitvah ne pomeni nekaj posebnega, saj zakon ne določa, da bi moral biti minister tudi poslanec. Vendar so bili prav laburisti tisti, ki so svoj čas — kot opozicijo — zatrjevali, da zunanji minister mora tudi redno sodelovati pri delu parlamenta, to pa pomeni, da mora biti njegov član. Toda sam poraz v volilnem okrožju, ki so ga laburisti imeli za svojega, govori o tem, da naklonjenost volilcev do laburistov, najbrž zaradi ostrih ukrepov gospodarske narave proti inflaciji in neuravnovešeni plačilni bilanci, počasi plahni. Walkerjev poraz je zato samo resno svarilo.
Drugo srečanje — Predsednik Tito marca l. 1953 v rezidenci britanskega premiera Churchilla v Downing Streetu 10, London.
POMURSKI VESTNIK IN RADIO M. SOBOTA
V pni letošnji številki smo objavili obširno informacijo o materialno-finančnem položaju Pomurskega vestnika in radijske postaje v Murski Soboti. Podobno, vendar še s podrobnejšimi podatki razširjeno poročilo, smo poslali tudi vsem dosedanjim ustanoviteljem lista — občinskim odborom SZDL v Murski Soboti, Ljutomeru, G. Radgoni in Lendavi. Med drugim smo navedli, da bomo tudi nadalje obveščali naše bralce in naročnike o skupnih prizadevanjih in ukrepih za rešitev iz nastalih težav, ki so tolikšne, da bi utegnile resno ogroziti nadalnje izhajanje lista.
Na pobudo občinskega odbora SZDL v Murski Soboti so se tako minuli četrtek, 21. januarja letos, sestali v Murski Soboti predstavniki vseh dosedanjih ustanoviteljev in predstavniki uredništva Pomurskega vestnika oziroma ČZP Pomurski tisk. Posvetovanja so se udeležili: iz Murske Sobote — Sida Podlesek, predsednica občinskega odbora SZDL, Miro Zupančič, sekretar občinskega komiteja ZKS in Aleksander Šiftar, se-
kretar občinskega odbora Socialistične zveze delovni ljudi; iz Ljutomera — Avgust Bedekovič, predsednik občinskega odbora SZDL; iz G. Radgone
—	Milan Klemenčič, predsednik občinskega odbora SZDL in Marija Levarjeva, predsednica občinske skupščine; iz Lendave — Matija Koren, predsednik občinskega odbora SZDL in Štefan Jambor, tajnik občinske skupščine; dalje Vlado Janžič, predsednik izdajateljskega sveta Pomurskega vestnika in Rudi Jaušovec, predsednik radijskega sveta radia M. Sobota — ter predstavniki ČZP Pomurski tisk Štefan Antalič, Jože Vild in Štefan Balažič.
Rezultat razgovora: nobenih zaključkov, nobenih zagotovil
—	razen s strani predstavnikov iz Murske Sobote, ki so tudi na tem posvetovanju jasno izrekli mnenje — časopis nam je potreben, moramo mu zagotoviti manjkajoča finančna sredstva za izhajanje. Razgovor sam je potekal v vzdušju, ki ni dopuščalo kakršne koli resne zaključke. Večjo ali manjšo pripravljenost še nadalje obdržati ustanoviteljske
pravice in obenem tudi urejati ustanoviteljske dolžnosti do lista, so na posvetovanju izrazili še predstavniki iz Ljutomera in Lendave, vendar dokončnega stališča niso izrekli, dočim sta predstavnika iz občine G. Radgona odrekla Pomurskemu vestniku skorajda vsakršno koristnost, in — iz česar povzemamo — tudi nenaklonjenost za sodelovanje pri nadalnjem dokončnem reševanju problema.
Daleč od tega smo, da v uredništvu in v ČZP Pomurski tisk morda ne bi hoteli razumeti resničnih in nemajhnih proračunskih težav naših občin, še manj, da bi komurkoli odrekali pravico objektivne kritike vsebinskih pomanjkljivosti lista, vendar ne moremo mimo ugotovitve in našega mnenja, da bi o takih stvareh kazalo vendarle razpravljati vsaj z nekoliko večjim občutkom za medobčinsko sodelovanje in težnjo po nepristranosti. Prav tega pa je na omenjenem posvetovanju nekaterim povsem zmanjkalo.
Po tem razgovoru je že i-mel sejo izvršni odbor občin-
skega odbora SZDL v Murski Soboti in — kot nas je obvestila predsednica občinskega odbora — sprejeli sklep, da obnovi ustanoviteljske pravice in dolžnosti do Pomurskega vestnika in radijske postaje v M. Soboti in predloži občinski skupščini priporočilo za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev.
Razumljivo je, da v uredništvu moramo vedeti pri čem smo, kajti v tako neurejenih razmerah je odveč pričakovati ali zahtevati od kogarkoli v uredništvu resnično zavzetost in vnemo pri delu samem in še manj uspešnost prizadevanj v smislu nadalnjih vsebinskih izboljšav časopisa.
Kolikor do 10. februarja od ostalih treh dosedanjih soustanoviteljev ne prejmemo zagotovil za nadalnje sofinan-siranje lista, bo Pomurski vestnik v prihodnje izhajal kot glasilo občinskega odbora SZDL v Murski Soboti. Razumljivo pa je, da bi v'-tem primeru bili prizadeti naši bralci iz ljutomerske, radgonske in lendavske občine.
UREDNIŠTVO
PRED LETNO OBČINSKO KONFERENCO ZKS V LJUTOMERU:
DOVOLJ SNOVI ZA RAZPRAVO
V soboto dopoldne bo v prostorih sindikalne dvorane v poslopju občinske skupščine v Ljutomeru V. redna občinska konferenca ZKS. Obširno poročilo o delu komiteja in o najbolj aktualnih nalogah vseh področjih družbenega življenja. pripravljeno za razpravo na konferenci, ugotavlja dosedanje uspehe in naš družbeni razvoj v ljutomerski občini. Prav tako pa nakazuje tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so bile ovira temu razvoju. Komite je v preteklem obdobju pogostokrat analiziral posamezne probleme in si skupno z ostalimi družbeno — političnimi organizacijami v občini prizadeval pri izvajanju naše splošne politike.
V poročilu za konferenco
je med drugim rečeno, da so bili formirani pri komiteju poleg nekaterih stalnih delavcev, aktiv komunistov uprave občinske skupščine in aktiv kmetijcev. Uspešno sta delala aktiv prosvetnih delavcev in aktiv občinske uprave, dočim aktiv kmetijcev ni odigral svoje vloge, čeprav je kmetijska problematika na območju občine izredno pestra. Komite je v preteklem obdobju sklical tudi več različnih posvetovanj, na katerih so obravnavali predvsem gospodarska vprašanja. V poročilu je omenjeno, da bi moralo biti takih posvetovanj še več.
Obširno je obravnavana v poročilu vloga komunistov pri nadaljnjem razvoju gospodarstva, proizvodnih odnosov in izboljševanju življenjskih pogojev delovnih ljudi. V zadnjih treh letih so bili doseženi vidni uspehi, ki med drugim odražajo tudi prizadevnost članov Zveze komunistov, katerim je naložila predhod-
na konferenca prizadevnost pri razvoju gospodarstva kot eno glavnih nalog.
Razdrobljeno in nerazvito gospodarstvo v občini je zahtevalo širše sodelovanje z delovnimi organizacijami izven občine. Komunisti in organi samoupravljanja so iskali pri tem najrazličnejša pota in oblike za poslovno-tehnično sodelovanje. Na ta način je prišlo tudi do integracijskih procesov, ki so omogočili, da deluje danes v občini nekaj gospodarskih organizacij, ki imajo svoja matična podjetja izven občine. Najmočneje se je v zadnjih letih razvijal družbeni sektor gospodarstva, ki je v letu 1962 dosegel 4 milijarde 930 milijonov vrednosti proizvodnje, v lanskem letu pa že 8 milijard 172 milijonov dinarjev. Prav tako se je povečala tudi vrednost proizvodnje na enega zaposlenega. Vse to je omogočilo — kot navaja poročilo — da so se lahko povečali tako skladi delovnih organizacij kakor tudi osebni prejemki
zaposlenih. Kljub ugodnejši delitvi narodnega dohodka pa ta še vedno ni bil tolikšen kot v mnogih bolj razvitih občinah.  
Ob vedno večjem poudarjanju pomena negospodarskih panog so se povečevale v zadnjih letih tudi v tej panogi investicije. Sem sodi predvsem izgradnja stanovanj, gradnja cest. razširitev šolskih kapacitet. V tem pogledu pa čakajo tudi komuniste še velike naloge,
Na podlagi doseženih rezultatov, ki so jih spremljale tudi določene težave, in po oceni gospodarskih organizacij, bodo v prihodnjem letu doseženi naslednji rezultati: vrednost proizvodnje v družbenem sektorju naj bi dosegla 9 milijard 685 milijonov dinarjev, narodni dohodek naj bi se ob tem povečal za 22 odst., osebni prejemki zaposlenih pa za 21 odst., skladi delovnih organizacij pa naj bi se v letošnjem letu povečali za okrog 514 milijonov dinarjev.
Na podlagi doseženih rezultatov, ki so jih spremljale tudi določene težave, in po oceni gospodarskih organizacij, bodo v prihodnjem letu doseženi naslednji rezultati: vrednost proizvodnje v družbenem sektorju naj bi dosegla 9 milijard 685 milijonov dinarjev, narodni dohodek naj bi se ob tem povečal za 22 odst., osebni prejemki zaposlenih pa za 21 odst, skladi (Nadaljevanje na 6. strani)
SPOR ZARADI NEPLAČANIH DELEŽEV: POVOD ZA TRENJA
Kriza združenih narodov
Zahteve po reviziji nekaterih določb listine glede predstavništva v organih OZN — Dogovori velikih zunaj Generalne skupščine — Trenja, ki spodbujajo pekinške zahteve po »revolucionarnejši« novi OZN.
Predsednik kitajske vlade Ču En Laj je na sprejemu obsežne indonezijske delegacije v Pekingu izjavil, da bi bilo treba ustanoviti nove Združene narode, ki bi bili revolucionarni in bi tekmovali s sedanjo OZN, ki je »pod nadzorstvom le nekaterih članic«.
Podobno, četudi manj jasno izjavo smo slišali tudi že iz ust indonezijskega predsednika Sukarna, preden je Indonezija izstopila iz Združenih narodov iz protesta, ker je Malezija postala nestalna članica Varnostnega sveta.
Take izjave še bolj spodkopujejo tla OZN. ki že sama doživlja krizo. Njena dvajsetletnica, razmeroma mlada obletnica, namreč poteka v zelo nerodni okoliščinah.
Povod za krizo je dal 19. člen Ustavne listine organizacije, ki terja od vsake države-članice, da redno plačuje določeni prispevek. Kolikor je »vsota neplačanih finančnih prispevkov enaka ali večja od celotno odmerjenega prispevka za zadnji dve leti«, izgubi prizadeti član glasovalno pravico .
Francija SZ in druge socialistične dežele so že prišle lani v položaj, ki ga obravnava omenjeni člen, z letošnjim prvim januarjem pa se je število dolžnikov povečalo na 20. Skupen dolg teh dežela zna-
ša 116,6 milijona dolarjev. In tu so se pojavile ZDA in vztrajajo pri določbah 19. člena, četudi je bila večina v OZN proti tako ostri odločitvi.
ZDA so na drugi strani izjavile, da ne bodo več podprle posebnega sklada za tehnično pomoč, ki nima z rednim proračunom organizacije nobene zveze. S tem bi prišel program pomoči nerazvitih v težave. To je bil nekakšen pritisk na nevezane: kolikor ne bodo glasovale z ZDA za izvajanje 19. člena, bodo ostale — brez tehnične pomoči!
Značilno je, da pri zaostanku ne gre za plačilo rednih prispevkov, temveč za izredne prispevke tako imenovane »mirovne operacije« v Kongu in na Srednjem vzhodu. SZ se je povsem omejila od plačevanja teh operacij, ki jih ni sprejel VS, temveč Generalna skupščina na izrednem zasedanju. Francija in Belgija pa sodita, da je treba sklepe GS jemati samo kot priporočila in ne obveznost — in tudi niso plačale svojega deleža.
Mednarodno sodišče v Haagu je dalo prav izrednemu zasedanju GS, Francija in Belgija sta svoj delež tudi pla-
čali. Vendar pa že same ameriške grožnje v zvezi z 19. členom močno vznemirjajo duhove. Toda tu je še nerešen problem enakopravnega zastopstva Afrike in Azije v organih GS, posebno v Varnostnem in Gospodarsko-soci-alnem svetu, na kar opozarjajo posebno nevezane dežele.
Število držav-članic je od ustanovitve OZN naraslo, zato takratne določbe o predstavništvu ne morejo več veljati. Nasprotniki teh zahtev pravijo, da je nerodno, če imajo dežele, ki so nekajkrat večje od drugih in tudi plačujejo mnogo večji prispevek, enak glas kot majhne. Iz takih stališč pa so se pojavili glasovi o »gentlemanskih sporazumih velikih« — brez udeležbe manjših, t.j. konkretno Generalne skupščine kot celote. In prav tak sistem so napadli na pričetku jesenskega zasedanja, ki je praktično onemogočilo splošno razpravo.
Generalna razprava spet teče toda nevzdržno stanje je ostalo. In prav v takem ozračju morejo žeti določeno podporo pozivi Pekinga, naj ustanove bolj pošteno OZN. Zato je prav naloga nevezanega sveta, da s svojim vplivom reši Združene narode poloma.
Za zasedanja Varnostnega sveta OZN: sporazum o Maleziji
brez vsakršne opozicije.
POMURSKI VESTNIK, 28. I. 1965
2
FINANSIRANJE SREDNJIH ŠOL
V ponedeljek so se v Lendavi sestali predstavniki srednjih šol Pomurja in predstavniki sklada. Dogovorili so se o prispevku posameznih občin, ki bodo v sklad vplačevale svoj delež po posebnem ključu in po stroških na posameznega dijaka.
Praktične ženske obleke za vse, tudi za najmočnejše postave, po izjemno nizkih cenah:
— Art. Avgusta, v po dveh barvah — 3.500 din; art. Emilia, v po dveh barvah — 3.500 din; art. Alma, v po dveh barvah — 3.800 din.
Miško
Kranjec
NA SMRT OBSOJENA KULTURA
Te obsodbe nisem izrekel jaz, pa tudi ljudstvo Pomurja, da ne rečem ozko — Prekmurja je ni izreklo, namreč obsodbe nad Pomurskim vestnikom nad Radiom Murska Sobota in nad Pomursko založbo. Pa bi zastavil preprosto vprašanje, v imenu tega pomurskega in prekmurskega ljudstva, posebej tu še v svojem imenu: kdo so. ki so napravili križ nad vsem tem, in v imenu česa? Odgovor sicer vem vnaprej — denar, proračun občin. Stari izgovor, »prepričljiv« zato, ker nasploh radi plašimo občinstvo s številkami. In takoimenovani »računicam« ni kaj oporekati, prezgovorne so, dokler si vprašanja ne zastavimo z druge strani: zakaj mora biti vedno in najprej likvidirana kultura, kadar je — recimo — nekoliko težja v proračunih za denar? In kdaj bodo — recimo — prišli tisti zlati časi, ko se bo občinskim ljudem, sekretarjem in poslancem, in vobče vsem za stvar količkaj odgovornim zdelo, da je moč dati nekaj tudi za kulturo? Naslavljam vprašanje nanje, ker se doslej ni nihče od njih z vsemi silama postavil za to kulturo.
Če je pred leti moral leči v grob Svet ob Muri, mi je to bilo še nekako razumljivo: šlo je za literarno in znanstveno ustvarjavnost Pomurja, denarja pa ni bilo, niti naročnikov ni bilo v obilju. Ne književniki ne znanstveniki v svoji dejavnosti niso bili usodno prizadeti. (O kulturi ne govorim). Lahko so telovadili po drugih revijah, recimo v Ljubljani. Toda časnik in radio sta vsekakor nekaj drugega, sta vestranska propagandista, pojasnjevavca naše politične, socialistične, gospodarske, socialne, kulturne in športne situacije — vsekakor dva nenadomestljiva, živa akterja v našem občem družbenem življenju. Ravno časnik in radio bi morala opraviti vso politično propagando, in prepričan sem, da so ljudje po občinah zmotno ovrednotili to veliko vlogo tiskane in po radiu povedane besede, in se ravno tako zmotno zanašajo na štab svojih političnih aktivistov. V stari Jugoslaviji sta se Klekl in Benko predobro zavedala vloge tiskane besede, Benko je sam zmogel svoje glasilo, tudi takrat, ko ni bil niti poslanec pač pa zgolj industrialec, in niti ni imel lastne stranke. Število naročnikov je redko kdaj preseglo tisoč ljudi, ki niti niso bili vsi dobri plačniki. Klekl je s svojimi Novinami razmeroma kar dobro obvladal celo Prekmurje. Res je sicer nenehno tarnal za podporami, toda od tisoč do šest tisoč naročnikov je bilo kar zadovoljiva množica pristašev. Nikdar mu ni prišlo na misel, da bi se ukvarjal z likvidacijo svojega časnika.
Navsezadnje pa smo tudi mi komunisti in sploh napredni ljudje v Prekmurju pred vojno zmogli izdajati Ljudsko pravico in Mladega Prekmurca. Res je — bili smo v večnih finančnih težavah in nismo mogli od nikoder pričakovati posebno pomoč. In vendar — tudi nam ni prišlo na misel, da bi zaradi »računice« mislili na likvidacijo svojega tiska.	
Pomurski vestnik je glasilo občinskih Odborov socialistične zveze, vendar socialistična zveza ni zgolj politična organizacija, pač pa hkrati tudi predstavnik in nosivec ljudske oblasti. Mislim, da za štiri občinske odbore — Radgona. Ljutomer, Sobota, Lendava — vobče ne bi smelo finančno vprašanje igrati neko usodno vlogo. Politična kratkovidnost? Kako se more neka močna organizacija s tako lahkoto odreči tako močnemu propagandnemu orožju, kakor sta časnik in radio? Kako se morejo temu odreči občinske skupščine, občinski odbori, ko pa so si ravno po časniku lahko prepevali hvalo in slavo, kakor so hoteli, in niti enkrat ne doživeli še tako pohlevno kritiko svojega ne vedno ravno hudo plodnega dela? Vsekakor pa ne vedno najbolj koristnega.
Zastran teh in podobnih stvari ne bi potočil za časnikom in radiom niti ene solze. Človek bi celo rekel: Hvala bogu — bilo je dovolj, requiescat in pacem. Če bodo naše politične organizacije zmogle vse delo po svojih aktivistih,
tudi prav; bi bilo zares škoda slehernega dinarja. Navsezadnje po občinskih kancelarijah poseda dovolj birokratov, da bi lahko še kdaj stopili na vas, preden umrejo. In navsezadnje—ne bi šli zastonj. Toda — glejte to je Prekmurje, da spregovorim za nekoliko večje in širje območje in področje je že tako ali tako, kar se tiče kulturne dejavnosti in manifestativnosti naravnost beraško. Ni gledaliških, oziroma dramatiških društev, ne pevskih zborov, ne živih Svobod. Nekoč sta Klekl in Talanji izdajala svoje Kalendarije mi smo svojega zavrgli, čeprav se je tiskal v kar zavidljivi nakladi. Likvidirali smo Svet ob Muri. Zdaj sta na vrsti Pomurski vestnik in Radio Murska Sobota, na »gingavih« nogah ves čas stoji Pomurska založba, predana v resnici na milost in nemilost, dobri volji dveh, treh ljudi, ki pa lahko lepega dne zavržejo kot neuporabno to svojo dobro voljo, kot nerentabilno Ostaneta začasno le še Pokrajinski muzej in Študijska knjižnica, da vse te relikvije vsaj pospravita, dokler še tidve podobi ne zamreta.
Glejte — še Kleklove Novine, kakršnekoli so že bile, so nam ohranile neko podobo Prekmurja iz preteklosti. Vsaj nekaj. Celo v tistih prabitnih časih Prekmurje ni moglo živeti brez časnika, mi pa, ki se tako radi na vsa usta hvalimo zastran široke kulturne dejavnosti, pa trohnimo v samovšečnosti svojega birokratskega bivanja.
Pomurski vestnik ima nekih dvanajst tisoč naročnikov, bravcev vsekakor še vsaj dvakratno. Če sta že prva in druga stran s samohvalami lastnemu delu vseh mogočih odborov in odbornikov in z večnim obnavljnajem njihovih slik v vsakovrstnih pozah nekoliko utrujajoči, pa ostale strani — a teh je po navadi še kar šest! — vendarle dihajo neko stvarnost širokega ljudskega življenja v Pomurju. In moram reči — Pomurski vestnik je bolje urejevan recimo od mariborskega Večera, preglednejši, pa tudi več življenja prinaša; medtem vprašanje Večera, njegovega izhajanja sploh nikomur ne greni življenja. Celo ga bodo. kakor sem slišal, povečali. Mi pa drugega ne znamo, ko tarnati. Če bi pa bilo treba nastaviti dva, ali tri nove birokrate po sleherni štirih občin, bi takoj našli dovolj sredstev za njihovo ustoličenje.
Tudi Radio Murska Sobota je tak, da skoraj ni vreden te besede. Toda še tako slabotno rojeno dete se razvije, če ima dobre krušne starše, ki z ljubeznijo skrbijo zanj. In moram reči —- naši ljudje po Prekmurju, a najbrž po celem Pomurju ga radi poslušajo. Vsekakor bi bilo bolje premišljati, kako bi pojačili njegovo oddajno zmogljivost, ne pa, kako bi še to revščino likvidirali.
Vprašanje potrebnosti Pomurske založbe je sicer bolj kočljivo. Toda založba je ob pravilnem umevanju svojih založniških svetov, posebej pa še svoje redakcije, vobče svojega vodstva doslej že vendarle tako manifestirala svoje težnje in upravičila svoje bivanje, da bi morala najti dovolj zagovornikov za svoje delo povsod. Prepričan sem. da bo v prihodnje še bolj dosledno opravljala svoje poslanstvo.
Bodi dovolj. Ni še dolgo, kar sta povzdignila svoj glas za ohranitev vsega tega Klub prleških študentov in klub študentov Prekmurja. Zdaj se oglašam še sam v svojem imenu in — naj mi bo dovoljena ta samopašnost — v imenu ljudstva Prekmurja in vobče Pomurja, naj ostane vsaj to, kar imamo, pa bodi še tako revno, če že ne znamo in ne zmoremo ustvariti kaj več. Dobro pa bi bilo, da se oglasijo še tisti, ki so sicer toliko vedrili po Pomurskem vestniku, a so za likvidacijo vsega tega. Vendar ne spet s svojo »računico« (lep izraz v posmeh šolarjem, ki vedo. kaj so računi in kaj računice), in naj nas nikar spet ne plašijo s financami, pač pa naj povedo, zakaj le jim je kultura toliko napoti. Ker nekoč so nas tudi prepričevali in plašili s takimi finančnimi argumenti, ko smo likvidirali Svet ob Muri, pa v tem Pomurju naslednji dan ni bilo bogve kaj bolje, le birokracija je od tistih dob kar naprej cvetela.
Z LETNE KONFERENCE ZB
Proslave 20-letnice osvoboditve
Na letni konferenci Zveze borcev NOV v Radencih so razpravljali o delu organizacije v preteklem letu, o novem programu dela, o proslavi 20-letnice osvoboditve in še prav posebej o vprašanjih, ki zadevajo posamezne člane, to je o pogojih priznavalnin, o problemu kmetov borcev, o splošnem standardu članov zveze borcev, vprašanju finansiranja predšolskih ustanov itd .
Ker je vojnih invalidov vedno manj, so na konferenci predlagali združitev zveze borcev in vojnih invalidov. V
zvezi z novim pokojninskim zakonom, ki posebej rešuje pokojninske zadeve borcev, so menili, da bi bilo prav, če bi s to tematiko organizirali predavanja. na katerih bi se borci seznanili s pravicami in s postopkom uveljavitve svojih pravic. Proslava 20-letnice naj poteka v duhu osvežitve duha iz narodnoosvobodilne borbe in ugotovitve, kako mlada generacija gleda in vrednoti pridobitve NOB. Na konferenci so govorili tudi o volitvah v skupščinske organe.
IKA
RADENCI
Uspešna klubska dejavnost
Klub zdravilišča Slatina Radenci in domača Svoboda sta pripravila v letošnji sezoni že vrsto uspelih klubskih večerov. Nedavno je imel v klubu zanimivo predavanje o bohinjskem kotu, znani predavatelj, tvorec slovenske planinske transverzale profesor Ivan Šumljak iz Maribora. Predavanje je bilo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Domači pesnik Manko Golar je predaval o slovenskem pesništvu. Številni publiki je predstavil najznačilnejše osebnosti slovenske poezije do najsodobnejših mladih ustvarjalcev. Veliko zanimanje je vzbudilo tudi naslednje predavanje o hipnozi in drugih aktualnih zanimivostih, o čemer je govoril znani radenski gost, Slavko Pihler iz Maribora,ki se mimo svojega poklica že
14 let ukvarja s hipnozo, obenem pa jo študijsko proučuje na različnih področjih.
Naslednji klubski večer je namenjen razgovoru, ki ga bo imel vodja zdravilišča dr. Gabrijel Kastelic z zdraviliškimi gosti, kot poslednje predavanje v tej sezoni (kopališče bodo zaradi remontnih del in čiščenja za en mesec zaprli) o Slovenskih goricah, pa bo imel popularni profesor Šumljak iz Maribora. IKA
PREDELAVA OLJARIC
Pred kratkim so v črensov-ski zadrugi odprli predelovalnico, katere se v veliki meri poslužujejo zasebni proizvajalci oljaric. Računajo, da bodo lanskoletni pridelek oljaric predelali v petih mesecih.
USPEŠEN ZAČETEK PRI GRADU
Pretekli teden je pri Gradu uspešno stekla šola za življenje, ki jo je organiziral komite Zveze mladine Slovenije skupaj s krajevnim komitejem Grad. Predavatelje, pomembne družbenopolitične in socialne delavce, daje delavska univerza v Murski Soboti. Namen šole je, da v 40 urah, ki so ji odmerjene, pomaga vaški mladini pri izgraditvi čim boljše osebnosti, razvijanju pristnejših odnosov med mladimi in da se mladina globje seznani z gospodarsko in politično strukturo Jugoslavije.
PODELJENE NAGRADE sklada Štefana Kovača
V soboto dopoldne je predsednik sklada Štefana Kovača Jože Košar razdelil v prisotnosti večjega števila javnih družbenih in kulturnih delavcev letošnje nagrade tega sklada, ki je bil ustanovljen v murskosoboškem okraju, a po priključitvi okraja k mariborskemu razširil delovpo območje na ves mariborski okraj.
Razdeljenih je bilo skupno devet nagrad.. Nagrade so prejeli dr. Franc Zadravec za študijo o Mišku Kranjcu, ki jo je izdala Pomurska založba v Murski Soboti in je bila zelo ugodno ocenjena, Štefan Barbarič je prejel nagrado Za oris književnega razvoja severozahodne Slovenije do 19. stoletja, Vanek Šiftar in dr. Marija Avčin za razpravi o izolatih ciganov in kalvin-cev v Prekmurju, Milica Ostrovška za monografijo o narodnemu heroju Silviri To-masini, dr. Vladimir Bračič za razpravo Vinorodne Haloze, Rudolf Rakuša za življenjsko delo s področja stenografije, Franc Šebjanič za krajšo razpravo Slovenska pisma madžarskega slavista Oskarja Asbotha ter Milan Ževart za monografijo o narodnem heroju Mihi Pintarju — Toledu.
Sezona izobraževanja
Kmetijska zadruga Črensovcih je v soboto prejšnjega tedna pričela s sklopom predavanj za kmetijske strokovnjake in člane upravnega odbora zadruge. V soboto je bilo prvo predavanje v Črensovcih, popoldne pa na Srednji Bistrici.
Zimski čas skušajo na področju črensovske kmetijske zadruge izkoristiti za izpo-
polnjevanje znanja iz kmetijstva in živinoreje. Tako bodo na teh predavanjih kmetijski strokovnjaki govorili o pripravah na spomladansko setev, o uporabi umetnih gnojil in njih efektu. V programu imajo posebna predavanja o pridelovanju koruze — o pripravi semen in zemlje — krompirja.
Zlasti bodo strokovnjaki govorili o njihovih sortah, za katere je klima ugodna in so tudi lanskoletne poizkusne setve dale dobre rezultate (Urgenta). Tudi predavanja o gnojenju travnikov, pravočasni košnji in sploh o pridelovanju živinske krme ne bodo izostala, živinorejce bodo na predavanjih seznanili z osnovnimi boleznimi živine in s pravilnim pitanjem govedi in prašičev za zakol ter reprodukcijo.
LENDAVSKI GASILCI ZA LETNI OBČNI ZBOR
Upravni odbor gasilskega društva v Lendavi je na svoji seji pretekli teden ugotovil, da se naj čimprej skliče občni zbor društva, na katerem bodo podali obračun svojega dela v preteklem letu in si začrtali delo v tem letu. Zbor naj bi razpravljal tudi o povečanju članov ker primanjkuje operativnih članov odnosno ne zadostuje potrebam tega področja. Ta naloga »včlaniti več ljudi v vrste gasilcev« se bo pa lahko rešila le z razumevanjem lendavskega prebivalstva. Ključna točka obravnave bo tudi finansiranje potreb društva, ker v preteklem letu ni bilo zadovoljivo, zato tudi društvo ni imelo pričakovanih uspehov pri usposabljanju članov.
ŠF
Bralci-bralcem v presojo
(Ne)zanimanje mladih za dopolnilno izobraževanje
V prejšnji številki Pomurskega vestnika smo bralci či-tali članek pod naslovom »Dopolnilno izobraževanje«, v katerem jakost obveščate o dopolnilnem izobraževanju mladih na Cankovi. Ker smatram, da mora javnost izvedeti resnico o prizadevanjih za to, prosim, da objavite moje misli.
Po ukinitvi takozvanih nižjih kmetijskih šol, ki so bile precej popularne med našimi občani, smo opažali precejšnjo praznino pri izobraževanju kmečke mladine. Tega so se zavedale tako skupščina občin, kot tudi občinski forumi družbeno političnih organizacij. Ker so nekateri mladinski aktivi izrazili željo po dopolnilnem izobraževanju, je Občinski komite Zveze mladine
v Murski Soboti pripravil šolo v Bogojini v letu 1963-64, katere program so izvajali predavatelji soboške delavske univerze. Na osnovi izkušenj pri organizaciji šole v Bogojini, je delavska univerza s poročilom pri Skupščini občine dosegla finansiranje takega izobraževanja v sezoni 1964-65.
Tudi mladina na Cankovi se je na letni konferenci aktiva izrekla za tako izobraževanje in je celo bila navdušena nad takim predlogom občinskega komiteja. Takoj v začetku naj poudarim, da je po uspehu sodeč bila mladina navdušena samo nad predlogom, nikakor pa riad njegovo realizacijo.
Koncem novembra je bilo vse dogovorjeno za začetek šole. Par dni pred pričetkom, ko je bil že pripravljen program, predavatelji, vodstvo šole in zagotovljena finanančna sredstva, pa iz razgovora s sekretarko aktiva Gergjek Marjeto izvemo, da naenkrat mladina za to ni zainteresirana. Izgovori so bili zelo preprosti, češ da bodo z obiskovanjem izgubili precej časa, itd. Ta vest in sama obrazložitev je napravila pri organizatorjih precej »vroče krvi«. Po posredovanju občinskega komiteja Zveze mladine pri osnovni organizaciji ZK in vodstvu aktiva ZM, je prišlo do ponovnega sestanka z mladinci, kateremu je prisostvoval tudi direktor delavske univerze Ludvik Gorčan. Po obrazložitvi teženj občinske skupščine, da je pripravljena mladini nuditi dopolnilno izobraževanje in po obrazložitvi pripravljenega programa, so bili mladi pripravljeni obiskovati šolo. Vsi smo že bili zadovoljni, organizatorji, ko jim je uspelo pripraviti, neka-
terim mladim na Cankovi pa zato, ker bodo pridobili znanje za svoje življenje, če ...
Prišel je čas prvega predavanja, katerega pa je kljub precejšnjim obljubam poslušalo samo sedem mladincev in eden starejši občan. Temu prvemu predavanju je prisostvoval tudi direktor delavske univerze, ki je po obisku sklepajoč in po razgovorih s temi prisotnimi mladinci, sekretarjem OO ZK Kučanom Zoltanom in ekonomske izračunice zaključil, da je najboljše končati s šolo .
Tako se je to dopolnilno izobraževanje že v začetku žalostno končalo. Ni doseglo svojega namena, namreč pomagati naši kmečki mladim in ji dati tisto znanje, ki ga ni dobila v osnovni šoli.
Grajati moramo predvsem tiste, ki so se na sestankah izrekli za šolo in so se celo vpisali v imenik, nato pa brez odgovornosti pozabili na obljubo. Ti se vsekakor ne zavedajo, koliko daje naša družba za mladino, koliko daje za njeno izobraževanje. Ta primer nam kaže, kako neodgovorno pristopajo k izvajanju nalog, pri katerih je vsak dodal svoj »da«.
Vsekakor pa takega neodgovornega pristopa k izvajanju nalog ne smemo pripisati vsej mladini Cankove, še manj pa vsej mladini občine. Taki primeri posploševanja se dnevno dogajajo med starejšimi občani, vendar vidni uspehi mladine na šolah, delovnih organizacijah in na vaseh so dokazi, da je to, včasih neopravičeno.
Želja skupnosti je, kot naj bi bila vsakega občana, da takih primerov v prihodnje ne bi bilo.
Aleksander Krpic
"Pobalinski napad"
Spoštovani tov. urednik!
V eni izmed prejšnjih številk je Pomurski vestnik v rubriki »Bralci bralcem v presojo« objavil članek tov. Dušana Režeka, dipl. veter. v Beltincih, »Pobalinski napad v Črensovcih«.
Na članek tov. Rešeka pripominjava, da nama je zelo neugodno, ker sva bila omenjenega dne v gostilni in v družbi s povzročitelji pretepa. V pretepu pa nisva sodelovala. Avtor članka meni, da so bili prijatelji v zasedi, kar pa ni res, ker smo ravno v trenutku pretepa zapuščali gostilno. Gostilna je v neposredni bližini kraja, kjer se je to dogodilo. Gostilno sva zapustila kot zadnja, v pretep
pa ne bi posegla, tudi če bi bila prva na cesti. Dogodek res ne dela časti povzročiteljem.
V pojasnilu, da je LM hitro izsledila napadalce, je med drugimi tudi najino ime. To naju zelo preseneča in tudi žali. Res je samo to, da sva bila v skupni družbi v gostilni s povzročitelji pretepa. Sodiva, da kadar obveščate javnost o nekem dogodku, moramo biti objektivni, sicer delamo krivico in jemljemo dobro ime tistem, ki so nedolžni.
S tem popravljava oziroma dopolnjujeva to, kar je bilo s tem v zvezi že napisano.
Kolenko Matija Hozjan Matija
POMURSKI VESTNIK, 28, I. 1965
3
Kaj pa smučanje in sankanje?
Pomurje se lahko pohvali z dokaj razgibanim športnim življenjem, saj so bili na tem področju v zadnjem času storjeni pomembni koraki, zlasti kar se tiče množičnosti. To nam dokazujejo najrazličnejša tekmovanja v Pomurju (pomurske in občinske lige), to nam je pokazalo tudi prvo tekmovanje letnih Jugoslovanskih športnih iger občine Murska Sobota.
Vendar tega ne bi mogli trditi za zimski šport, zlasti pa ne za smučanje in sankanje. Marsikdo se bo ob tem vprašal od kod take trditve ko pa vendarle vsak dan vidimo skupine mladih ljudi, da se s smučmi ali s sankami odpravljajo v Mačkovce ali druge kraje na Goričkem, še več: mladi ljubitelji zimskega športa kaj radi izkoristijo sleherni hribček ali poledenelo ploskev ter se poženejo po njej. Tudi ne bi mogli trditi, da v Pomurju na tem področju m bilo nič storjenega. Nasprotno! Če bi hoteli prešteti vse tečaje ali smučarske vrste, ki se na ta ali oni način učijo smučanja potem gotovo ne bi prišli do konca. Znano je tudi, da nekatere šole in društva v času zimskih počitnic prirejajo šolska ali društvena tekmovanja. Tam, kjer so vodstva šol prikazala razumevanja, kjer so učitelji in profesorji telesne vzgoje poskrbeli za dobro organizacijo, tam si bodo lahko privoščili zimske počitnice za smučanje ah san-
Kaj pa ostale šole, aktivi ZMS društva, delovni kolektivi? Tudi tam je bila letos dana izredna priložnost, da se pozabavajo v zimskem veselju in se razvedrijo. Pri ObZTK v Murski Soboti je bil namreč pred nedavnim formiran poseben strokovni odbor za zimski šport, ki naj bi skrbel za nadaljnji razvoj te športne dejavnosti, hkrati pa vodil tudi letošnje tekmovanje zimskih Jugoslovanski športnih iger v občini Murska Sobota.
Toda čeravno je ObZTK v M. Soboti razpis tekmovanja pravočasno poslala vsem solarn, društvom, aktivom ZMS in delovnim kolektivom, je odziv po izteku roka za prijave zelo klavrn. To še posebej velja za smučanje in sankanje, čeprav tudi v namiznem tenisu in šahu ni dosti boljše. Za tekmovanje v sankanju se je prijavila samo ena ekipa in sicer ESŠ, v smučanju pa štiri ekipe in sicer šolska športna društva na Tišini, Beltincih, Gradu in ESŠ.	
Zakaj tako slab odziv? Znano je, da sta smučanje m sankanje ljudska športa in da čedalje bolj postajata priljubljeni rekreativni in tekmovalni športni panogi. Ali tudi v Pomurju lahko to trdimo? Po pripravah JŠI prav gotovo ne, posebno še. ugotavljamo, da so zametki in osnova vsake športne panoge prav tekmo-
vanja.	F. Maučec
Naš mali intervju
RIHARD FIRM:
Nad 7000 aktivnih športnikov
Po združitvi okrajnih zvez za telesno kulturo Maribor in Murska Sobota s sedežem v Mariboru, so se v Pomurju začele uveljavljati občinske zveze za telesno kulturo kot nosilci telesnovzgojnega življenja na svojem območju. V Pomurju se je najprej uveljavila ObZTK v Murski Soboti, ki je zaposlila profesionalnega športnega delavca, se organizacijsko okrepila in utrdila ter prevzela funkcijo temeljitega organizatorja in iniciatorja telesnovzgojnega življenja. Kot taka je prevzela tudi organizacijo pomurskih tekmovanj ter preko svojih strokovnih odborov uspešno nadaljevala že začeto delo OZTK. Ta uspeh je pripisati čvrstemu vodstvu, posebno pa predsedniku ObZTK v Murski Soboti tov. Rihardu Firmu. Zaprosili smo ga, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
Osebni podatki?
Rodil sem se leta 1921 v Ljubljani, do poklicu sem uslužbenec
ONZ Maribor. Že v mladih letih sem se začel aktivno ukvarjati z nogometom pri Reki in SK Vič. Po osvoboditvi sem delal kot funkcionar od leta 1949 pri NK Branik in ŠD Branik ter NP Maribor, vse do leta 1956, ko sem prišel v Mursko Soboto. Ob formiranju NP v Murski Soboti sem bil leta 1959 izvoljen za podpredsednika, katero funkcijo sem obdržal tudi ob združitvi OZTK Murska Sobota in Maribor. Leta 1963 sem bil izvoljen za predsednika ObZTK v Murski Soboti, katero funkcijo opravljam še danes.
Trenutno stanje telesne kulture v občini ?
Telesna kultura v naši občini se je v zadnjih letih zelo razmahnila, saj se je število aktivnih športnikov od 2.500 pred tremi leti povečalo na 7.000. Najbolj pa je razveseljivo dejstvo, da dobiva telesna kultura svoje mesto tudi v našem družbenem življenju in da nas telesno vzgojne delavce smatrajo kot družbene delavce. Kot poseben problem, ki je tudi ovira hitrejšemu razvoju telesne kulture, predstavlja pomanjkanje kadrov (vaditeljskega in trenerskega) ter športnih objektov — telovadnic. Zlasti je žalostna ugotovitev, da je večina naših šol brez telovadnic. Ko smo leta 1962 izvedli anketo, se je pokazalo, da je od 700 pregledanih otrok polovica z raznimi telesnimi hibami, čemur je prav vzrok pomanjkanje sistematične vadbe po šolah. Velik uspeh smo v naši občini dosegli tudi v tem, da smo dobili zagotovilo, da se nobena šola v občini ne bo več gradila brez telovadnice.
Kako je s finančnimi sredstvi?
Finančna sredstva, ki jih dobivamo kot dotacijo od občinske skupščine kljub temu, da so se v zadnjih letih podvojila, ne zadoščajo potrebam, ter bi bilo nujno misliti na neke stalne vire dohodkov. Še vedno je nerešeno vprašanje vzdrževanja in gradnje novih športnih objektov. Občinska skupščina nam je dala na razpolago sredstva od športnih stav, kar pa ni rešitev, saj so ta znašala v letu 1964 le 400.000 dinarjev. Zato so klubi in društva prisiljena iskati dodatna sredstva z raznimi prireditvami, kot tombole, veselice itd., s čemer pa zanemarjajo vprašanje vzgoje mladine, ker se morajo ukvarjati s finančnim vprašanjem. Zato bomo s takim načinom morali prenehati. Zavedati pa se moramo tudi, da živimo v gospodarsko nerazvitem področju in da sredstev ne bo nikoli toliko, kolikor bi potrebovali, četudi dobimo stalno obliko financiranja.
Vaše želje v prihodnje?
Moja osebna želja je, da bi telesna kultura dobila stalni vir financiranja ter da bi čimpreje usposobili zadostno število strokovnega kadra. Dejstvo je namreč, da je sedanja vzgoja pomanjkljiva in nestrokovna in da nam mladino vzgajajo ljudje, ki nimajo moralnih niti strokovnih kvalifikacij. Kljub temu, da bo oddelek SŠTV dal nekaj kadrov, s tem vprašanje ne bo rešeno. Zato bomo morali v letošnjem letu organizirati tečaje za vaditelje, inštruktorje in trenerje. Naloga osnovnih organizacij pa je, da na te tečaje pošiljajo ljudi, od katerih bodo potem imeli koristi.
F. Maučec
RIHARD FIRM, predsednik ObZTK M. Sobota
Občni zbor NK Sobote
Sobota se preimenovala v Muro
V hotelu Zvezda v Murski Soboti je bil v nedeljo letni občni zbor nogometnega kluba Sobote. Občnega zbora so se poleg članov in simpatizerjev udeležili še podpredsednik NZS tov. Obersnel, predstavnik OK ZMS Maribor, zastopnik ObZTK, NZ ter PNS Murska Sobota.
Iz poročila sekretarja tov. Goričkega in razprave povzemamo, da je NK Sobota v preteklem letu opravil pomembno delo, ko se je lotil adaptacije stadiona. Nogometno igrišče, na katerem se je igralo polnih 35 let je namreč dotrajalo in bilo neprimerno za igranje tekem SNL. Zaradi tega se je upravni odbor odločil, da igrišče adaptira, kar mu je tudi ob pomoči občinske skupščine in drugih merodajnih faktorjev v Murski Soboti uspelo. Igrišče je v zaključni fazi in naj bi bilo dano svojemu namenu ob priliki praznovanja 40-letnice nogometa v Pomurju, ki bo meseca maja.
Nadalje so na občnem zboru veliko razpravljali o plasmanu no-
gometašev Sobote v jesenskem delu prvenstva SNL ter ugotovili, da se ti ne nahajajo na zavidljivem mestu zaradi dejstva, da bodo tokrat iz lige izpadla štiri moštva, kar je bil vzrok zelo slab start nogometašev Sobote. Poudarili so, da si bodo prizadevali plasman popraviti v spomladanskem delu tekmovanja ter tako ostali še naprej v družbi najboljših slovenskih nogometašev. Več uspeha od prvega moštva so imela ostala društva Sobote, kar zlasti velja za mladinsko moštvo, ki je v tekmovanju SML zasedlo šesto mesto, v tekmovanju za pokal pa se celo uvrstilo v finale, kar je doslej največji uspeh. Ob tej prilož-
nosti je zastopnik OK ZMS mladincem podelil pokal kot najuspešnejšemu moštvu na področju okraja v pokalnem tekmovanju. Uspeh nogometašev Sobote ,ki je tudi najpomembnejši je ta, da so bili od Liga odbora NZS proglašeni že drugič za najbolj disciplinirano moštvo v SNL.
Naposled so na občnem zboru sprejeli predlog, da se naj NK Sobota ob jubilejnem letu 40-let-nici nogometa v Murski Soboti preimenuje nazaj v NK Muro, katero ime so nosili nogometaši Murske Sobote ob ustanovitvi ter izvolili novi upravni in nadzorni odbor ter kandidate za konferenco ObZTK Murska Sobota.
Z nedeljskega občnega zbora NK Sobote
ZIMSKA TEKMOVANJA
ŠŠD „Enotnost“ Beltinci
Šolsko športno društvo na osnovni šoli v Beltincih je tudi v zimskem času zelo aktivno, saj so v tem času izvedli več najrazličnejših tekmovanj.
Smučanje:
V	smučarskih tekih je nastopilo 24 tekmovalcev in tekmovalk. Med fanti je na 1500 m dolgi progi zmagal Pešti s časom 11,40 pred Drnovškom 11,45, Peterko 12,15, itd. Med dekleti je na 500 m dolgi progi zmagala H. Šprajcer s časom 5,33 pred Pintaričevo 6,54, N. Šprajcer 7,37 itd.
V	Mačkovcih so izvedli tekmovanje v slalomu ,na katerem je nastopilo 28 tekmovalcev. Zmagal
je Drnovšek s časom 35,00 pred Peterko ter Grlecom 37,00 itd.
Namizni tenis:
Na tretjem prvenstvu posameznikov, kjer sodeluje 13 tekmovalcev je stanje po odigranem petem kolu naslednje: Fras in Pešti po 10 točk, Drnovšek in Senica po 8, Peterka 6 točk itd.
Orodni mnogoboj:
Na drugem medrazrednem orodnem mnogoboju sodeluje 7 oddelkov s po 8 tekmovalci in tekmovalkami. Tekmujejo v parterju, vajah na drogu, bradlji, preskoku čez kozo in konja. S tekmovanjem so že končali v parterju in na drogu. V parterju je bil med dečki najboljši Čerpnjak z 59 točkami pred Maučecom in Antolinom, pri dekletih pa je zmagala Pintaričeva pred Gosta-novo, obe imata po 53 točk. Na drogu so bili najboljši Pintarič pred Sobočanom, oba imata po 57 točk, ter Šomenova s 60 točkami pred Horvatovo 53 toč med dekleti.
MALA KRONIKA
ROJSTVA
Rodile so: Glavač Terezija iz Melinec — deklico, Duh Marija iz Lipe — dečka, Gutman Emilija iz Gradišča — dečka. Lebar Jožefa iz Murske Sobote — deklico, Vidovič Verona iz Gornje Radgone — deklico. Lukač Marija iz Dokležovja — deklico, Novak Irena iz Ivanovec — dečka, Hajdinjak Rozalija iz Gaberja — deklico, Horvat Štefanija iz Hercegovščaka — deklico, Sečkar Julijana iz Odranec — dečka, Kolmanko Etelka iz Korovec — deklico, Mer-tuk Marija iz Turnišča — deklico, Kelenc Marija iz Dolnje Bistrice
—	deklico, Zujs Ibulka iz Ženavelj — dečka, Kuronja Antonija iz Nemčavec — dečka, Kranjčič Fanika iz Turnišča — dečka, Kolar Kristina iz Bakovec — deklico, Gomboc Marija iz Murske Sobote
—	deklico, Leiner Marija iz Gor. Lapoša — dečka, Senčar Helena iz Tropovec — dečka, Rožman Ema iz Orehovega vrha — dečka. Šadl Erna iz Gerlinec — dečka, Korpič Helena iz Murske Sobote — deklico, Lepuša Vukoslava iz Šalovec
—	deklico, Mulec Kristina iz Veržeja — dečka, Stranšak Terezija iz Pečarovec — deklico, Hari Štefanija iz Murske Sobote — dečka.
POROKE
Poročili so se: Šeruga Leopold, klepar iz Kroga in Bagari Terezija, medicinska sestra iz Murske Sobote: Kerec Franc, ključavničar iz Avstralije in Majhen Marjeta, tkalka iz Maribora: Kološa Edvard, delavec iz Murske Sobote in Komin Kristina, kmetovalka iz Satahovec; Bratkovič Franc, klepar iz Bakovec in Bodanec Jožefa, šivilja iz Kroga. Kovač Jože, dipl. ekonomist in Škafar Erika, farmacevtski tehnik iz Beltinec; Kovač Franc, uslužbenec iz Beltinec in Cmor Irena, uslužbenka iz Murske Sobote.
SMRTI
Umrli so: Žižek Agata iz Črensovec stara 30 let, Gomboc Rudolf iz Ženavlja, star 84 let.
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 31. Januarja
8.00 Mladinska radijska igra: Brane Dolinar: Rotacija; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -I.;
10.00	Se pomnite, tovariši . . . Valentin Močnik: Rdeče sledi; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo-II.; 13.30 Za našo vas; 13.50 Na kmečki peči; 14.00—17.00 Danes popoldne; 17.15 Radijska igra Jan Otčenašek: Romeo, Julija in tema; 20.00 Naš nedeljski sestanek;
21.00	Glasba ne pozna meja; 22.10 Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK, 1. februarja
8.05	Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže: Z obiska v Indiji; 10.35 Naš podlistek: C. Goetz: Julij Cezar; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — ind. Rudi Tancik: Premagovanje suše v poljedelstvu pri nas z namakanjem; 14.05 S poti po Škotskem in Angliji; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega sveta; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Družba in čas;
20.00	Nocoj ob 20.00!; 20.30 Simfonični koncert; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 2. februarja
8.05	Zadovoljni Kranjci in trio Avgusta Stanka; 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Za šolarje: Trije bratje in trije razbojniki; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Vet. Vekoslav Simčič: Kako zaščitimo pse pred pasjo kugo; 12.15 Pesmi jugoslovanskih narodov; 12.30 iz koncertov in simfonij; 14.05 Za šolarje — Sestanek s Slavo; 1435 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra: Janez Cuk in Jane Kaučič: in articulo mortis; 21.20 Serenadni večer; 22 10 Plesna glasba.
SREDA, 3. februarja
8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.10 Slovenske narodne, 9.25 Domače viže in napevi; 10.13 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje;
11.00	Nimaš prednosti!; 12.05 KN — Ludvik Strobl: Nova določila zveznega osnovnega zakona o semneu; 12.30 iz oper nemških romantikov; 14.05 Za šolarje — Samorastnik in samorastniki; 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas; 13.30 Dva venčka narodnih; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasba z novega sveta; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Naš razgovor; 20.00 Poje Komorni zbor RTV Zagreb; 20.20 Tako pojo in igrajo \ Pragi; 20.40 G. Rossini: Italijanka v Alžiru; 22.10 Nočni akordi.
ČETRTEK, 4. FEBRUARJA
8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Za šolarje — Tincek — petelinček;
10.15	Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Franc Prijatelj: Izkušnje Agrokombinata Emona o kooperativni proizvodnji;
12.15	Igra kvintet bratov Avsenik; 12.30 Med suitami; 14.05 S solisti ljubljanske opere; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.40	Literarni sprehod; A. E. Cop-pard: Tiger; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer 9 Günther Grass: Poplava;
21.40	Glasbeni nokturno; 22.10 S popevkami po kontinentih.
PETEK, 5. FEBRUARJA
8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 KN — Jože Kregar: K Vardjanovi novi knjigi o sabnicah;
12.15	Opoldanski pele-mele; 12.30 Drobni odlomki iz oper; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo;14.35 Dhopinove in Brahmsove variacije za klavir; 15.30 Nemške narodne pesmi; 15.45 Novo v znanosti;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.40 Neznani Verdi — Oddaja o delu in življelja G. Verdija; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 6. FEBRUARJA
8.25 Zabavne melodije; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo. Drobno pismo potuje; 9.45 Četrt ure s pevko Katjo Levstik; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 KN — ing. Jože Sile: Katere ozimine lahko uspešno sejemo tudi spomladi po krajši jarovizaciji; 12.15 Čez hrib in dol; 12.30 Petje in instrumentalna igra domačih mojstrov; 14.15 Iz oper hrvaških in slovenskih skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi iz spevoigre »Koštana«;	18.00 Poročila — aktualnosti
doma in v svetu; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za 'naše izseljence.
IMELI SMO ŠPORTNI DAN
V zimskih dneh se vsakdo veseli športnega dneva. Tako je tudi nas učence na osnovni Šoli v Stogovcih prijetno presenetila novica, da bomo imeli naslednji dan v okviru športnega dneva tekmovanje na snegu. V pričakovanju uspehov smo na drugi dan hiteli v šolo, eni na saneh, drugi na smučeh. Ni bilo treba dolgo čakati in že smo drveli drug za drugim po strmem hribu. Pionirji smo s smučmi na nogah tekmovali v tekih, smuku, slalomu in skokih, pionirke pa v sankanju. Naše tekmovanje pa so z zanimanjem spremljali tudi gledalci. Ob koncu tekmovanja so zmagovalci prejeli diplome. Čeprav nisem bil deležen tega priznanja, se mi je porodila velika želja po športnih tekmovanjih.
Učenec
O DEJAVNOSTI TVD PARTIZAN RADENCI
Letos večji telovadni nastop
Z dograditvijo nekaterih pomembnih športnih objektov, kot plavalnega bazena, telovadnice in igrišč, je TVD Partizan v Radencih dobilo temelje svojega delovnega področja. Misliti pa bo treba še na nekatere objekte, saj bo ob letošnjem mladinskem festivalu »Bratstva in enotnosti« v Radgoni potekal del športnega sporeda tudi v Radencih. Po številu aktivnih članov in dejavnosti spada TVD Partizan Radenci med najdelavnejša društva v občini. Društvo ima 307 članov, od katerih je 209 telovadečih. V lanskem letu je društvo posvečalo posebno skrb splošni telesni vzgoji in so bili formirani oddelki vseh starostnih skupin, ki so tudi vadili skozi celo leto. Prva večja prireditev v lanskem letu je bila samostojna telovadna akademija,  na kateri je nastopilo nad 90 domačih telovadcev, med njimi pa tudi orodna vrsta iz Štor z olimpijskima kandidatoma Šrotom in Kiselom. Zelo dobro je uspel tudi telovadni večer ob dnevu republike, na katerem je sodelovalo 164 domačih telovadcev.
Lepe uspehe so dosegli radenski športniki tudi v rokometu, košarki, namiznem tenisu, plavanju, partizanskem mnogoboju itd. V rokometu je zajetih v 5 ekipah 6C aktivnih igralcev in so v tekmovanju okrajne lige zasedli četrto mesto. Isto mesto je zasedla košarkarska ekipa v tekmovanju pomurske lige. V Radencih so izvedli tri plavalne šole, kjer je od 100 neplavalcev 80 splavalo. Plaval-
nega prvenstva Pomurja se je udeležilo 30 tekmovalcev, šolo za skoke je obiskovalo 20 skakalcev. Na okrajnem prvenstvu v partizanskem mnogoboju III. razreda je mladinska vrsta iz Radenec osvojila naslov okrajnega prvaka in se uvrstila na republiško tekmovanje, kjer je zasedla drugo mesto. Smučarskega tečaja na Kapeli se je udeležilo 24, na Pohorju pa 11 tečajnikov.
TVD Partizan Radenci je skupaj z zdraviliščem v okviru turističnih prireditev organiziral ne-
kaj pomembnih športnih prireditev. Tako košarkarsko srečanje med zahodno Nemčijo in Slovenijo ter Italijo in Slovenijo, program skokov Ilirije iz Ljubljane, namizno-teniško srečanje Češkoslovaške in Slovenije, kajakaške tekme na Muri itd. V zvezi s proslavo 20-letnice osvoboditve in mladinskega festivala, se bodo člani TVD Partizan Radenci pripravili na večji telovadni nastop ob sodelovanju ostalih TVD Partizan Pomurja.
IKA
Namizni tenis v Lendavi
V Lendavi je bil v nedeljo troboj namiznoteniških ekip Slobode iz Čakovca, reprezentance Varaždina in Lendave. Največ uspeha so imeli lendavski pionirji, ki so v postavi Dvanajšček, Šimonič F. in Frančeškin slavili visoko zmago s 5:0 nad pionirji Čakovca. Uspešna je bila tudi mladinska vrsta Lendave, ki je v sestavi Šimonič J. in Doring premagala sovrstnike iz Čakovca s 3:2. V tekmovanju članskih vrst je Lendava v postavi Žižek, Klemenčič in Simonič J. premagala reprezentanco Varaždina s 5:3. Najboljši Lendavčan je bil Klemenčič, ki je
premagal vse tri nasprotnike. V drugem srečanju je Sloboda iz Čakovca premagala Lendavo z rezultatom 5:2. Za Lendavo sta bila uspešna Žižek in Simonič F. Tako so igralci Slobode iz Čakovca zasedli prvo mesto pred Lendavo in Varaždinom .
Vodstva sodelujočih ekip so se zavzemale za to, da bi bilo potrebno ustanoviti posebno namiznoteniško ligo, v kateri bi sodelovale ekipe iz M. Sobote, Lendave, Čakovca, Varaždina in še nekaterih drugih krajev iz Hrvat-ske.	S. K.
OBISK PRI DRUŠTVIH
TV Partizan Beltinci
V nedeljo so imeli svoj letni občni zbor člani TVD Partizan Beltincih. Občnega zbora so se poleg članov udeležili tudi zastopnik ObZTK v Murski Soboti tov. Tručl ter družbeno politični delavci tega kraja. Izčrpno poročilo o delu društva je podal predsednik tov. Cimperman, živahno pa so razpravljali tudi člani in gostje.
V TVD Partizan v Beltincih gojijo naslednje športne panoge in sicer: rokomet, nogomet, splošno vadbo, odbojko, hokej na travi in namizni tenis. Najaktivnejši športni panogi v društvu sta nogomet in rokomet. Zlasti so bili uspešni rokometaši v tekmovanju štajerske rokometne lige, kjer se po jesenskem delu prvenstva nahajajo na prvem mestu brez poraza, kar je doslej njihov največji uspeh. Poleg tega so postali rokometaši Beltinec zmagovalec tradicionalnega turnirja v počastitev dneva republike, ki se vrši vsako leto v Beltincih ter prejeli prehodni pokal. Kar se tiče nadalnjega tekmovanja so pesimisti in bodo na koncu zadovoljni tudi s tretjim mestom ,kar bi za njih tudi bil uspeh. Zavedajo se namreč dejstva, da če tudi bi postali prvak, ne bi mogli tekmovati v republiški ligi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Razen prvega moštva tekmujejo tudi z rezervnim moštvo mv občinski ligi, kjer so prav tako zasedli prvo mesto brez poraza. To ekipo sestavljajo sami mladi tekmovalci iz Beltinec in bodo kmalu lahko dopolnili mesta v
prvem moštvu, zaradi tega dajejo temu moštvu tudi velik poudarek.
Z ekipo mladink tekmujejo prav tako v občinski ligi. Sicer pa imajo v Beltincih zakladnico perspektivnih rokometašev že v osnovni šoli ,tako da nimajo nobene bojazni za naraščaj.
Nogometaši so v lanski tekmovalni sezoni nastopali v MM nogometni ligi, kjer so sicer dobro startali vendar proti koncu močno popustili in izgubili precej gledalcev. V letošnji tekmovalni sezoni pa nastopajo v pomurski no-
gometni ligi, kjer dosegajo povprečne rezultate. V pomurski ligi nastopajo tudi z mladinskim moštvom. Računajo, da bodo nogometno sekcijo v spomladanskem delu tekmovanja organizacijsko in kadrovsko okrepili ter dosegli boljše rezultate. Odbojkarji in igralci namiznega tenisa so v minulem letu več ali manj životarili in niso posegli v tekmovanje. Prizadevali si bodo zlasti poživeti sekcijo za namizni tenis in se vključiti v tekmovanje, saj imajo v svojih vrstah nekaj talentiranih
igralcev. V minulem letu je ponovno zaživela sekcija za hokej na travi, ki tekmuje v pomurski ligi, vendar to v glavnem sestavljajo igralci iz Lipovec.
V zimskem času je ponovno zaživela splošna vadba, vendar se vaj udeležujejo le moške vrste. Težave imajo zaradi tega, ker nimajo telovadnice in uporabljajo šolsko telovadnico, vendar je ta premajhna. To sekcijo bo potrebno bolj poživeti, kar zlasti velja za ženske vrste.
Na občnem zboru so tudi veliko razpravljali o gradnji slačilnice, katero so začeli graditi že leta 1963 in je eno leto prezimila nepokrita. V preteklem letu so uspeli zbrati 450.000 dinarjev, kar so prispevale KS, KO SZDL ter nekatere gospodarske organizacije ter postavile streho. Z deli bi bilo nujno nadaljevati, vendar se sprašujejo, kje dobiti potrebna sredstva. Zavzemali so se tudi, da bi bilo treba nadaljevati začeto delo pri gradnji plavalnega bazena. vendar ugotavljajo, da jim primanjkuje organizatorjev. Naposled so izvolili novi 11 članski UO in 3 članski NO.
4
POMURSKI VESTNIK, 28. I. 1965
URESNIČENO NAČELO EKSPEDITIVNOSTI V SOBOŠKEM
PTT PODJETJU
Poskus hitre dostave se je obnesel
Načelo PTT službe v naši državi, da bi v kar najkrajšem času uresničili napoved o hitri dostavi poštnih pošiljk tudi v odročne kraje, so na soboški pošti že delno uresničili, saj dobijo vse pošte na področju Pomurja pošiljke že v jutranjih urah. Zasluga za tako ekspeditivnost gre v prvi vrsti nedavno ustanovljenemu prometnemu centru pri soboškem PTT podjetju, ki je zares vzorno organiziral prevoz pošte. Nič čudnega, da je ta uspeh vzbudil pozornost tudi v drugih republikah, kjer si PTT podjetja podobno prizadevajo organizirati take centre.
Pretekli četrtek so imeli na soboški pošti v gosteh več predstavnikov skupnosti PTT podjetij iz raznih krajev države. Ugledni gosti, ki so sodelovali pred tem na zveznem seminarju v Celju, kjer so proučevali urejanje takih prometnih centrov v naši državi, so se zanimali predvsem za način razvoza poštnih pošiljk, o čemer je govoril gostom direktor soboškega PTT podjetja Julij Sabotin.
Vsekakor je bilo treba mnogo naporov, da je soboško PTT podjetje uresničilo to zahtevno nalogo, ki ima največjo prednost predvsem v tem, da v jutranjih urah prejete poštne pošiljke razvaža s furgoni podjetja Agroservis in delno z avtobusi z izredno ekspeditivnostjo v svoje enote. Tej zahtevni nalogi ustrežejo v pogojih sedanje dostave v celoti že okrog 8. ure zjutraj. Pomeni, da lahko dobi naslovljenec poštno pošiljko, oddano na primer pretekli večer v Ljubljani, že naslednji dan dopoldne.
Kolektiv soboškega PTT podjetja se je sicer uvrstil s tako vzorno organizacijo prevoza med najbolj ekspeditivna poštna podjetja v državi, vendar ne zatiska oči pred novimi nalogami, ki terjajo hitro ukrepanje. Gre predvsem za sedanji dokaj pereč problem telefonije, predvsem medkrajevne, ki je še vedno eno najbolj ozkih grl na našem območju.
Med novitetami ki jih je uvedlo soboško PTT podjetje, velja omeniti tudi nabavo specialnega vozila za tehnično službo, kar omogoča monterjem odpravo vseh napak na telefonskih in telegrafskih napravah na terenu v najkrajšem času. Vozilo, imenovano »napakar«, je eno izmed prvih te vrste pri nas, zato gre soboškem PTT podjetju vse priznanje na njegova prizadevanja.
PROSTORI KROJAŠKE DELAVNICE V VELIKI POLANI PRETESNI
Krojaška delavnica v Polani dela v skolpu Komunalnega podjetja Lendava. Trenutno zaposluje 23 delavcev, ki delajo ob že zastarelih strojih. Možnosti za nabavo novih so, vendar v V. Polani nimajo primernih prostorov. V kolikor bi dobili primerne delovne prostore, bi lahko sedanji bruto dohodek 17 milijonov dinarjev, povečali na okroglih 30 milijonov.
NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA od 18. do 23. januarja 1965
Marija Zelko, dvanajstič iz Dobrovnika, Katarina Rajnar — osmič, Marija Titan — sedmič, Marija Karas, Rudolf Tratnjek, Jožef Možir, Karel Kous, vsi iz Kroga.
Terezija Tanacek iz Lemerja, Alojz Gorišek iz Veščice, Marija Nemec iz Puconec, Ludvik Černi — šestič iz Beltinec, Jože Gruškovnjak iz Murske Sobote Gazela Luco, Marija Trplan, Avgust Trplan, Emilija Šebjanič, Marija Bohar, Marija Kerčmar, Ema Kučan, Marija Kerčmar, Sidonija Smodiš, Gizela Pucko, Ludvik Koltaj, Franc Kolar, vsi iz Petrovec.
Olga Žuža, iz Stanjevec, Emilija Županek, Irena Kozic, Franc Barber, vsi iz Peskovec.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
NÉMETH L.: Csontváry Kosztka Tivadar. Budapest 1964.
CROSS I.: The god boy. London 1957.
UPDIKE J.: The same door. New York 1964.
CAMPBELL G. A.: The civil Service in Britain FROM DONNE TO MARVELL: vol. 3. Baltimore 1962.
RIFLEY A.: The ghost train. London 1962.
BEYERSDORFER P.: Glashüttenkunde. Leipzig 1964.
SACHSENWEGER R.: Der sehsch Wache. Leipzig 1963.
ZEIGARNIK B. W.: Denkstörungen bei Psychiatrischen Krankheitsbildern. Berlin 1961.
COOPER W.: The ever-interesting topic. London 1962.
FORESTER C. S.: The general. London 1962.
WAUGH E.: When the going was good. Middle sex 1959.
WHITFIELD J. H.: A short history of Italian literature. Middlesex 1960.
BJARNHOF K.: The stars grow pale. Middlesex 1960.
SALINGER J. D.: Nine stories. New York 1953.
HERRICK R.: Together. New York 1962.
SCHAPER E.: Der Gouverneur oder der Glückselige Schuldner. Frankfurt 1961.
COZZENS J. G.: By love possessed. New York 1959.
HEARN L.: Chita. New York 1961 MITFORD J:: Hons and Rebels. Middelesex 1960.
MASTERS J.: The deceivers. Mid-dlesex 1962.
KENWARD J.: Prep school. Middlesex 1961 .
ISHERWOOD C. I. Prater violet. Middlesex 1961.
UPDIKE J.: Pigeon feathers and other stories. New York 1963. AWARDS H.O.: Prize stories 1962. New York 1963.
MITFORD J.: Hons and rebels. Middlesex 1960.
ZIPPEL R.: Grippe, ohr und hirn. Jena 1964.
WINTER L. & S. PAPP: Die Osteo-myelitis und ihre Behandlung. Jena 1964.
RUBINSTEIN S. L.: Prinzipen und Wege der Entwicklung der Psychologie. Berlin 1963. RUBENSTEIN S. L.: Sein und Be-wusstsein. Berlin 1964.
DAVIČO O.: The poem. London 1959.
KOLLE K.: Einführung in die Psychiatrie. Stuttgart 1963.
Šola Puconci : učitelj
SVET ŠOLE V PUCONCIH razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA M AT E M AT I K E - F I Z I K E
Pogoji za sprejem v službo so: profesor, predmetni učitelj ali učitelj z najmanj 5-letno prakso pri poučevanju teh predmetov.
Pravilno kolkovane prošnje pošljite na upravo šole.
Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov šole.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Tajnika Iščejo
OSNOVNA ŠOLA II V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto TAJNIKA
Pogoj: ekonomska srednja šola.
Prednost imajo prijavljenci z večletno prakso na takem ali podobnem delovnem mestu. Plača po Pravilniku šole.
Prijave sprejema vodstvo šole do 10. februarja 1965. Nastop službe po dogovoru.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 29. januarja — Frančišek Sobota, 30. januarja — Martina Nedelja, 31. januarja — Vanja Ponedeljek, 1. februarja — Ignac Torek, 2. februarja — Marija Sreda, 3. februarja — Blaž Četrtek, 4. februarja — Bojana
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
29.	januarja — dr. Županjevac
30.	januarja — dr. Gregorčeva
31.	januarja — dr. Gregorčeva
1.	februarja — dr. Vlajeva
2.	februarja — dr. Županjevac
3.	februarja — dr. Gregorčeva
4.	februarja — dr. Lopert
KINO
APAČE — 30. in 31. januarja mehiški barvni film: »Jaz pustolovec«.
LJUTOMER — 30. in 31. januarja italijanski barvni kinemaskopski film: »Lažni zakon«. 3. in 4. februarja sovjetski barvni film: »Vedro nebo«.
MURSKA SOBOTA — 29. in 31. januarja ameriški barvni kinemaskopski film: »Najlepša na svetu«. 30. in 31. januarja Jugoslovanska kinoteka z madžarskim filmom: »Slepa deklica«. 1. in 2. februarja angleški kinemaskopski film: »Peklenska fregata Billy Budd«. 3. in 4. februarja ameriški vistavisionski film: »Čas zakonskih navad«.
GORNJA RADGONA — 30. in 31. januarja italijanski vistavision-ski film: »Delfini«. 3. februarja domači vistavisionski film: »Čudno dekle«.
VELIKA POLANA — 30. in 31. januarja slovenski film: »Samorastniki«.
BUČKOVCI — 30. in 31. januarja film: »Na divji zahod«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 30. in 31. januarja egiptovski film: »Nepoznana žena«.
DELAVSKA UNIVERZA M. Sobota — Film »Toma Palčič« v Martjancih 29. januarja ob 19. uri, v Lipovcih 30. januarja ob 19.30 uri, v Predanovcih 31. januarja ob 15. uri in v Strukovcih ob 19. uri. Film »Neizkoriščeni alibi« — v Tešanovcih 29. januarja ob 19. uri, v Dokležovju 30. januarja ob 19.30 uri, na Cankovi 31. januarja ob 15. uri in Zenkovcih ob 19. uri.
PRODAM
MOTOR, benzinski, 3—4 KS. ugodno prodam. Mihael Matiš, Kuzma 96.	M-39
POSESTVO z vsemi kulturami v v izmeri 1.36 ha, stanovanje takoj vseljivo, vse v dobrem stanju, ugodno prodam. Cena ugodna. Fanika Puh. Pretrez 14, p. Laporje.	M-41
DVE PLEMENSKI KRAVI in Okrog 30 m dolgo šupo s kamro za zrnje, zidano in krito z opeko, za podreti, prodam proti takojšnjemu plačilu. Ogled dovoljen od vsakem času v Žibercih 52, p. Apače.	M-43
HIŠO z gospodarskim poslopjem z zemljo ugodno prodam ob glavni cesti Slaptinci 15, p. Videm ob Ščavnici.	M-44
Prodajamo
stroje, motorje in traktorje vseh vrst in njih dele. Zglasite se pismeno na naslov: Machinenhaus,	Werkstätte,
Julius Forjan, St. Martin a. d. Raab 115, Bgld., Tel. Dv 5, Avstrija. Naročeno blago pošiljamo na carino v Gornjo Radgono po dogovoru.
M-54
GRADBENO PARCELO v izmeri 7.40 arov ugodno prodam. Interesenti naj se javijo pri Stefanu Peršu, Lendavska ul., sejmišče, M. Sobota.	M-45
SENO, sladko, in pšenično in koruzno slamo prodam. Cena po dogovoru. Minka Hedžet, Veržej 62.	M-46
HIŠO z 32 ari zemlje in 54 ari gozda v Jarenini pri Mariboru prodam. Informacije pri veterinarju Lubienskemu, Gornja Radgona.	M-47
POHIŠTVO za dnevno sobo in spalnico ugodno prodam. Vse skoraj novo in moderno izdelano. Plačilo možno s čekom. Ogled popoldne: M. Mlinarič, Šratovci 37, p. Slatina Radenci.
M-48
HIŠO, enonadstropno, podkleteno, komfortno, v prvem nadstropju in podstrešju; stanovanje vseljivo po dogovoru, v središču Ljutomera, Prešernova 12, ugodno prodam. Friderika Štibler, Cara Dušana 8, Zrenjanin.
M-51
HIŠO Z VRTOM, takoj vseljivo, prodam v Murski Soboti. Ul. 17. oktobra 3, Murska Sobota.
M-52
HIŠO z vrtom, takoj vseljivo, prodam. Ulica 17. oktobra št. 3, Murska Sobota.	M-52
zaposlitve
KUHARICO in kuhinjsko pomočnico sprejme takoj gostilna »Bizeljsko« Ljubljana, Šmartinska 136. Za stanovanje in oskrbo poskrbljeno.	M-42
DEKLE za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu išče tričlanska družina. Plača dobra. Javite se na naslov: Jože Oder, ulica Martina Krpana 2, Ljubljana.	M-48
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k štiričlanski druži-
ni. Plača po dogovoru. Jože Brunec, Kidričeva 30, pritličje, Murska Sobota.	M-49
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi starejšo, sprejmem k dvočlanski družini. Nudim dobro plačo. Stroške potovanja povrnem. Minka Missia, Imeno, p. Podčetrtek.	M-50
GOSPODINJSKO pomočnico za 6-urno zaposlitev iščem. Plačam dobro. Konc, Tomšičeva 2, Murska Sobota.	M-55
SOBE
SOBO, opremljeno ali prazno, iščem v M. Soboti ali okolici. Plačam dobro. Daniel Tkalec, Dolnja Bistrica 150, p. Čren-sovci.	M-40
preklici
Podpisana MARIJA BALAŽIČ, iz ulice Alija Kardoša v M. Soboti, preklicujem vse, kar sem slabega govorila o Mariji Vratarič iz Murske Sobote, Partizanska ul. 24. kot neresnično.
razno
Delavska univerza Murska Sobota bo organizirala v prvi polovici februarja intenzivni nadaljevalni tečaj nemškega jezika. Vse interesente pozivamo, da se prijavijo do 5. februarja 1965 pri Delavski univerzi, Titova 18, Murska Sobota. Informacije po telefonu 21-137.
Dražbeni oklic
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA bo prodal na javni dražbi več stanovanjskih in gospodarskih poslopij na kraju samem in sicer :
V	četrtek, 4. februarja 1965:
1)	Stanovanjsko hišo štev. 8 v Stogovoih za izklicno ceno 350.000 din. Pričetek draž-
ob 8. uri.
2)	Stanovanjsko hišo štev. 13 in drvarnico v Stogovcih za izklicno ceno 200.000 din. Pričetek dražbe ob 9 uri
3)	Stanovanjsko hišo štev. 4 v Stogovcih za izklicno ceno 240.000 din, goveji hlev in svinjak za izklicno ceno 60.000 din.
V	petek, 5. februarja 1965:
1)	Stanovanjsko hišo štev. 1 v Stogovcih z šupo in drvarnico za izklicno ceno 130.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2)	Stanovanjsko hišo štev. 7 v Stogovcih in podkletno šupo za izklicno ceno 145.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3. Stanovanjsko hišo št. 12 v Konjišču za izklicno ceno 125.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 120.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
4)	Stanovanjsko hišo štev. 36 v Žibercih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 260.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
V	soboto, 6. februarja 1965:
1)	Stanovanjsko hišo štev. 7 v Drobtincih in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 150.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2)	Stanovanjsko hišo štev. 1 v Spodnjem Konjiščaku za izklicno ceno 140.000 din, gospodarsko poslopje za izklicno ceno 40.000 din in podzemno klet za izklicno
ceno 50.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3)	Stanovanjsko hišo štev. 11 v Drobtincih za izklicno ceno 300.000 din in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 250.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
V	ponedeljek, 8. februarja 1965:
1)	Stanovanjsko hišo štev. 13 v Drobtincih in gospodarsko poslopje za izklicno ceno 200.000 din in podzemno klet za izklicno ceno 50.000 din. Pričetek dražbe be ob 8. uri.
2)	Stanovanjsko hišo štev. 14. v Drobtincih z gospodarskim poslopjem in drvarnico za izklicno ceno 210.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
3)	Stanovanjsko hišo štev. 28 v Drobtincih za izklicno ceno 150.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
V	torek, 9. februarja 1965:
1)	Stanovanjsko hišo štev. 14 na Pogledu za izklicno ceno 200.000 din, gospodarsko poslopje za izklicno ceno 200.000 din, podzemno klet za izklicno ceno 90.000 din in leseno šupo za izklicno ceno 30.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2)	Stanovanjsko hišo št. 13 na Pogledu za izklicno ceno 280.000 din in goveji hlev za izklicno ceno 50.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
3)	Stanovanjsko hišo štev. 18 na Pogledu za izklicno ceno 165.000 din in leseno šupo za izklicno ceno 50.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
Izklicna cena za posamezne nepremičnine je cenilna vrednost, izpod katere ne bodo prodajali. Vsakdo, ki želi sodelovati pri dražbi, mora položiti kavcijo v višini 10 % izklicne cene. Kavcijo je položiti, ko stranka pristopi k dražbi.
Prednost pri nakupu hiš imajo delavci, ki so zaposleni pri Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona.
Zdravstveni dom M. Sobota: direktor
Komisija za razpis mesta direktorja pri Zdravstvenem domu Murska Sobota razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
Pogoji: zdravnik z opravljenim strokovnim izpitom in z desetletno prakso v zdravstveni službi, od tega najmanj pet let na vodilnih delovnih mestih v zdravstvenih zavodih.
Osebni dohodek za razpisano delovno mesto je določen s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov zavoda. Ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse, s priloženim življenjepisom in dokazali o strokovni izobrazbi naj kandidati vložijo na naslov: Razpisna komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri Zdravstvenem domu Murska Sobota.
Razpisni rok je 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
Delovna skupnost OTROŠKEGA VRTCA LENDAVA
razpisuje delovno mesto
tajnice
Pogoj: kvalificirana vzgojiteljica ali učiteljica; obvladanje slovenskega in madžarskega jezika.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
KMETIJSKA ZADRUGA PETROVCI razpisuje
prosto delovno mesto
računovodje
Pogoj: končana ESŠ s triletno prakso na ustreznem delovnem mestu oziroma nedokončana srednja šola z večletno prakso na ustreznem delovnem mestu.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Konfortno družinsko stanovanje je na razpolago.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zadruge ali po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
POMURSKI VESTNIK - List Izdaja ln tlaka Časopisno in založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti - list pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne	
-Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 - Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za Inozemstvo letna 2 000 dinarjev - Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 28. I. 1965
5
MILAN FILIPČIČ:
REICHSTAG V PLAMENIH
(Nadaljevanje)
Še isti dan je postal Schleicher kancler — zadnji kanclre pred Hitlerjevim nastopom.
Zapletena povest političnih intrig se približuje koncu. Pred Schleicherjem sta komaj dva meseca kanclerstva. Njegova želja po zvezi z nacisti ni bila slučajna. Ni veroval, da je že »trdna« vlada sama po sebi zdravilo proti krizi. Tudi ni podcenjeval ekstremnih in odločilnih političnih gibanj, kot sta bila tedaj nacistično in komunistično. Njegova stalna želja je bila že nekaj zadnjih let, da bi vpregel nacistično gibanje v službo države.
Njegova najtesnejša zveza z nacisti je bila Strasser, ki je gledal v nacizmu resnično politično gibanje in ne samo orodje za dosego ozkih osebnih ciljev, kot na primer Hitler. Že prvega dne svojega kanclerstva je poslal po Georgu Strasserja in mu ponovno ponudil sporazum z nacistično stranko. Ker s Hitlerjem ni uspel, je ponudil osebno Strasserju, naj vstopi v njegovo vlado kot podkancler, ki bi bil zadolžen za brezposelne in za sodelovanje z delavskimi zvezami.
Nacistični voditelji so se zbrali 5. decembra v Kaiserdorfu. Na konferenci je Strasserja podprl Frick. Ostro sta se spet uprla Göring in Geobbels, ki sta potegnila na svojo stran Hitlerja. Ta  je naslednje dneve na dolgo in široko obdeloval Strasserja. Obdolžil ga je izdaje, češ da se pogaja za njegovim hrbtom. Grozil mu je, da ga bo napodil iz vodstva. Ko se je Strasser 7. decembra vrnil v svojo hotelsko sobo, je sedel in napisal Hitlerju dolgo pismo, v katerem daje ostavko na svoj položaj v stranki. V pismu je opisal ves potek odnosov v stranki in napadel nedoslednost Hitlerjeve taktike.
Če bi se Strasser boril v stranki, bi morda lahko celo vrgel führerja. Toda »če« je samo prazno ugibanje — kajti dogodki so šli svojo pot. V nacističnem taboru so bili poparjeni. Geobbels piše: »Zvečer nas je obiskal Führer. Težko je biti vesel. Vsi smo obupani zaradi nevarnosti, da bi moglo priti do razpada cele stranke. Tedaj bi bil ves naš trud zaman... Izdaja, izdaja, izdaja!« Hitler je zmeden in izjavlja: » Če se bo stranka nekega dne razbila, se bom ubil!«
Toda Strasser ni bil uporen. Nikoli ni mislil na upor, kot je sumil Hitler. Ni skušal zbrati stalne opozicije proti Hitlerju v stranki. Enostavno preklel je vso stvar in odšel. Ko ga je Frick iskal po Berlinu, je on že sedel vlaku, ki je drvel proti Münchenu, kjer je pobral družino in odšel na dopust v Italijo.
Strasserjev odhod je omogočil Hitlerju, da se je umiril in da se mu je povrnila samozavest. Strasserjeve dolžnosti v stanki so si razdelili Ley, Geobbels in Darré. Na sestanku 9. decembra so nacistični vodje in gauleiterji osstro obsodili Strasserja. Führer je doživel plemeneč pozdrav in odobravanje. Stranko je bilo potrebno tesno povezati. Že 15. decembra so nacisti ustanovili centralno strankino komisijo (pod Hessovim vodstvom) z nalogo, da kombinira in povezuje strankino politiko za vso Nemčijo.
Scheicherja nesporazum z nacisti in begal. Pogajal se je s šefi drugih strank in tudi s predstavniki delavskih zvez. Svoje načrte je razložil 15. decembra preko radia. Zaprosil je poslušalce, naj pozabijo, da je vojak in da bo v primeru sile varoval koristi vseh. Izjavil je, da ne podpira niti kapitalizma niti socializma. Njegov namen, je da zagotovi delo vsem. Novih davkov ne bo, plač ne bo znižal. Vlada bo kontrolirala cene, predvsem cene prehrane in kuriva. Obljubil je podpore, svobodo tiska in zborovanj! Koloniziral bo vzhodne pokrajine in ukinil prednosti veleposestnikov.
Schleicher je kljub temu zdrknil. Socialdemokrati in delavske zveze mu niso zaupali. Poznali so ga že od prej, ko je zrušil Brüninga, ki je imel prav tak program, kot ga je sedaj on sam obljubljal nemškemu ljudstvu. Izzval je močan odpor industrijcev in posestnikov.
Nacistična sreča je bila prav te zadnje mesece pred prihodom na oblast najbolj opoteča. Führerju je manjkal predvsem denar. Sami dolgovi. Stranka mora znižati celo plače svojim številnim uradnikom in geuleiterjem. Leto 1932 zaključuje Goebbels s temi besedami: »To leto nam je prineslo veliko nesreč. Preteklost je bedna, a kaže, da bo bodočnost temna in na pol črna; vse možnosti in upanja so popolnoma izginile.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
IZ NOB: Odgovorite pravilno, kdo je ta borec narodno-osvobodilne borbe. Navedite tudi njegovo partizansko ime.
IZ POVOJNE SOCIALISTIČNE GRADITVE: Za kateri objekt odnosno podjetje gre v tem primeru. Navedite tudi, kje je to podjetje.
IZ REKLAMNEGA ALBUMA NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ: Podjetje, katerega vam predstavljamo, je lani proslavilo 10. obletnico svojega obstoja in uspešnega poslovanja. Katero podjetje je to in kje je?
GPS-1
Izrežite oznako GPS in jo pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašanja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota, Kidričeva 4.
Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo 1 reševalca in ga povabijo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik pa bo nagradil reševal ce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobode«.
Nagrade Pomurskega vestnika so objavljene na prvi strani našega lista, srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem. Torej: odgovoriti je potrebno kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici.
Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi bodo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku s podpisom avtorja.
Rok za dostavo rešitev in dopisov je 10 dni — t. j. do sobote pred tednom, ko bo izšla druga številka Pomurskega vestnika. Takrat bomo tudi objavili pravilno rešitev te nagradne slikanice.
Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic.
Z AVTOM SE JE ZALETEL V TOPOL
Na cesti drugega reda med Rakičanom in Mursko Soboto je 18. januarja vozil z osebnim avtomobilom z inozemsko registracijo D-AF-307 Juričan Ivan iz Brezovec pri Polju ob Sotli St. 2. Zaradi neprimerne hitrosti in delno slabega cestišča se Je zaletel z vozilom v obcestni topol. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 300.000 dinarjev.
S TRAKTORJEM JO JE PODRL
V vasi Bakovci se je 22. januarja dogodila huda prometna nesreča. Voznik traktorja Mesarič Stefan iz Bakovec Je pripeljal z vaške ceste na dvorišče garaž. Na dvorišču je bilo več ljudi, med njimi tudi Flegar Rozalija iz Bakovec. Zaradi poškodovanih zavor na traktorju je voznik zavozil med pešce in podrl Flegar Rozalijo, ki je dobila po telesu hude poškodbe. Takoj so jo prepeljali v soboško bolnišnico.
PODRL PEŠCA
Dne 22. januarja je vozil po Grajski ulici v Murski Soboti Bencak Bela tovorni avtomobil z re-gistersko številko MS 13-50; priklopljen je imel še en tovorni avto, katerega je vozil Kos Stefan. Do nesreče je prišlo, ko je Bencak s karoserijo podrl pešca Lovenjak Jožeta iz Murske Sobote in je ta padel po cestišču. Pešec je dobil hude telesne poškodbe in so ga takoj prepeljali v soboško bolnišnico.
Z AVTOMOBILOM V ZAPORNICO
Minulo soboto se je dogodila prometna nesreča v vasi, Giderovci pri obmejnem bloku. Avstrijski državljan Strohreigel se je s svojim osebnim avtomobilom zaletel v obmejno zapornico. Pri tem je razbil prednje steklo in prednji del avtomobila. Škodo cenijo po nestrokovni oceni na okrog 80 tisoč dinarjev.
USTANOVILI MLADINSKI AKTIV
Mladina iz Slaveč do pred nedavnim ni bila organizirana. Prejšnji teden so imeli ustanovni občni zbor aktiva. Do sedaj. so bili včlanjeni pri aktivu v Kuzmi, vendar se niso mogli vživeti v to okolje, ker jim je za skupno, tesnejšo povezavo primanjkovalo časa. V obmejnih predelih je med letom manj mladine, ker odhaja na sezonsko delo, zato so člani aktiva sprejeli okviren program dela za zimsko obdobje, v katerem imajo zajete teme, ki obravnavajo razvoj naše stvarnosti.
BOGOJINA
Na več sestankih raznih organizacij v Bogojini so že razpravljali o popravilu dosedanjega kulturnega doma, katerega lastnik je Prosvetno društvo. Vendar so prišli do zaključka, da se ne izplača vlagati kake večje vsote za popravilo. mogoče tudi za razno preureditev, ker je dom že načel zob časa in to močno, vendar pa tudi ni mogoče, da bi ostal brez kulturnega razvedrila in pa brez tako pogrešanega rostora. Dom ni primeren več za obisk tujih ansamblov in dramskih skupin.
—tc—
Ljutomer
(Nadaljevanje z 2. strani) delovnih organizacij pa naj bi se v letošnjem letu povečali za okrog 514 milijonov dinarjev.
Dosedanji uspehi, kakor tudi predvidevanja za prihodnje obdobje zahtevajo predvsem od komunistov, da temeljito proučujejo tudi politiko razdeljevanja doseženih sredstev, pri čemer skrb za delovnega človeka ne sme biti na zadnjem mestu.
Med aktualna vprašanja, ki jih navaja poročilo, sodi tudi zagotavljanje pogojev za uvedbo 42-umega delovnega tednika. Tu doslej niso bili doseženi zadovoljivi uspehi, saj je uvedla skrajšani delovni čas le ena delovna organizacija in to obrat »Marles«
Občinski komite je predložil vsem delegatom za konferenco tudi teze za razpravo v katerih navaja vrsto najbolj aktualnih vprašanj, ki jih mora konferenca oceniti in dati svoja stališča za nadalnje delo. Med taka vprašanja sodi predvsem izvajanje zaključkov predkongresne konference, razvoj samoupravljanja, vprašanja produktivnosti in nagrajevanja, izkoriščanje kapacitet v naši industriji, odnos do investicij, izvajanje statutov, informativnost, odnosi med občino in delovnimi organizacijami, idejnost in vzgojnost pouka, ideološka vzgoja članov ZK itd.
7
Mislila je na značilen okrogel tihomorski otok, kakršni nastanejo iz velikanskega števila odmrlih koral. Sredi otoka je laguna, ki se skozi obroč suhe zemlje preliva v morje.
Že so se veselili, da bodo kmalu pristali, ko jih je znova zajelo brezvetrje. Dečka sta spet morala zaveslati. Na smrt prestrašeni so ugotovili, da se za njimi podi vihar. Kmalu jih je zgrabil z vso silo. Čoln je postal njegova igračka. Strahovito se je premetaval. Trije potniki so legli na dno čalna in se krčevito oprijeli drug drugega. Pričakovali so samo še smrt. Velikanski val jih je dvigni! nekam visoko pod nebo in jih spet treščil v globino.
8
Naslednjo sekundo so se vsi trije znašli v morju. Čoln jim je izginil izpred oči. Dečka sta zgrabila nezavestno Micko in zaplavala z vso silo. Večkrat sta se pretolkla že tik do čeri, a valovi so ju spet odnesli.
Vsa izčrpana sta se nazadnje oprijela debla odlomljene palme. Splezala sta na suho. Takoj sta legla na tla poleg Micke, da bi ju vihar ne odnesel.
Tajfun pa je divjal dalje z nezmanjšano silo. Po laguni je vihar podil polomljene palme, ostanke koč in — človeška trupla. Micki, Mihcu in Arijeku so pojemale moči. Na koži jih je žgala morska sol in umirali so od žeje.
9
Zjutraj je vihar polegel. Zapustil je strašno razdejanje. Po čereh je morje naplavilo grušč, školjke, odlomljena debla, kokosove orehe in celo ribe. Ljudi pa ni bilo nikjer videti.
V	gaju polomljenih palm so našli studenček. Napili so se njegove vode in se najedli kokosovih orehov. Med čermi so našli svoj čoln. Bil je močno poškodovan. Jadro je bilo raztrgano, krmilo nalomljeno. Kljub temu so bili čolna zelo veseli. Z združenimi močmi so ga spet spravili v vodo.
V	daljavi so zagledali steber dima. Najprej so mislili, da je parnik. Arijek pa je pogledal natančneje in rekel: »Otok z vulkanom je. Tja zaveslajmo. Našli bomo hrano in vodo.«
POMURSKI VESTNIK, 28. I. 1965
6