J
obrtniške
narodne


Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 22. maja 1878.
y
Obseg: Se nekaj o uravnavi gruntnega davka.
nične podružnice.
O pomladanskih hroščih (kebrih)
Gospodarske novice.
dopisi.
Novičar.
Interpelacija grofa Coronini-a in 25 družnikov v državnem zboru 11. dne t. m
Hranil-
Naši
Gospodarske stvari
Se kaj
uravnavi gruntnega davka.
))
Novice" so v svojem 16. listu poročale
f
da je
vlada državnemu zboru predložila načrt o premembi nekaterih razdelkov postave od 24. maja 1869. leta o
uravnavi gruntnega davka.
Ker je nameravana prememba velike važnosti, zato so razpravljale to zadevo tudi že „Novice" v svojem
18. in 19. listu.
Te dni nam je pa v roko prišel Dunajski časnik „Der Grundbesitzer", kateri v svojem 8. listu ravno to reč in prav v tistem smislu razpravlja, kakor je bila obravnava v našem listu. Zato mislimo, da bralcem „Novic" in poljedelcem vsem vstrežemo, če jim celi ta članek tu v slovenski prestavi podamo, kateri ima to liko več pomena, ker izhaja iz rok izvedencev, ki vred-nika omenjenega časnika s svojimi lastnimi skušnjami pri dotičnih razpravah podpirajo. Omenjeni članek glasi se tako-le:
Dne 30. marcija je vlada zbornici poslancev predložila že oktobra meseca 1877. obljubljeni dodatek postavi od 24. maja 1869.
Poglavitni vladni namen , ki se ima s spremembo
nekaterih določil postave od 24. maja 1869. leta doseči je dvojni, namreč: pospešiti delovanje tako,
?
da
86
do
konca 1880. leta dožene nova uravnava zemljiškega davka, s hitrejšim končanjem dotičnih del pa veliko
stroškov prihrani.
Treba se nam po tem takem zdi iz dejanskega in
praktičnega stališča prevdariti:
ali
se bode pa tudi ta
namen
v resnici dosegel, katerega prememba
te
postave namerava?
* poročilu, s katerim vlada .podpira svoj predlog, poskuša uveriti bralce, da se je po krivdi okrajnih cenitvenih komisij, posebno pa vcenilcev nanje gruntnega davka tako zelö zavleklo tudi le one so ogromne stroške zakrivile
j
j
in
vrav-
>
morajo dotična postavna določ la odpraviti.
pa tedaj
da 86
Znano je, da so okrajne cenitvene, komisije v vseh
a
večidel še le leta 1870., na Ceskem pa še
dežel
leta 1871. in zlasti za okrožje Praga še le leta 1872. v
d j a n j e stopile.
Potrosilo se je pa za pripravljanska dela
t
tedaj
v
letih
vcenitve do konca leta 1874.
10,265.307 gold.
Razen tehničnih zemljemerskih opravil, na katera pa okrajne cenitvene komisije čisto nobenega
vpliva niso
imele, pripravljalo
se
Je
gradivo za po-
zvedbo čistega dohodka za vrstilno tarifo, kakor: popis
cenitvenega okraja
>
pozvedba
f
koliko se na oralu tega
ali unega pridela, koliko znašajo obdelovanski stroški in kateri so, tržne cene, kupne, zakupne
cene, postav-
ljanja izglednih kosov, in slednjič izvedba in določba vrstilne tarife; potem pa razsodba o ugovorih (reklamacijah) zoper vrstilno tarifo.
Udje okrajnih cenitvenih komisij vedo in bodo tudi potrdili, kako malo so se oni pri ravno navedenih opravilih vdeležili! Njihovi računi o dnevnih plačah in potnih stroških za navzoči čas, izvzemši poročevalčeve
plače, do konca 1874. leta kažejo, kako malo sej so
j
in
okrajne cenitvene komisije do tega časa imele
kako malo stroškov so one prizadjale. Znana nam je neka okrajna cenitvena komisija, ki do konca decembra 1874. je v vsem skupaj le samo devet sčj imela,
vrstilno tarifo rešila.
v katerih
Nasproti se pa
je pa se ugovore zoper
lahko dokaže, da
v omenjenih 5 letih so
bili večkrat časi, ko cesarski ekonomični pa tudi gozdni poročevalci so prav malo ali pa niso čisto nič dela
imeli. Ta čas so oni opravljali nepotrebna dela le zato, da so s tem kaj opravka dokazati mogli. Okrajne cenitvene komisije pa zarad tega čisto nič niso zakrivile, kajti poročevalcem delo dajati, je dolžnost deželnih vcenitvenih komisij. To je pa eden izmed poglavitnih vzrokov, da so se pripravljanska dela za vce-
>
nitev, posebno pa
za izdelovanje vrstilne tarife, od leta
1870. do 1875. zavlekla. Tu tu tiči glavni vzrok,
da se opravila o uravnavi gruntnega davka niso vršila
tako, kakor bi bilo
moralo biti, in ravno to je uzročiio
*
neopravičene ogromne stroške. Na kratko rečeno: V3a delavska mašinarija ni bila prava.
Ravno tako 80 nepotrebna pregledovanja zglednih
Tudi mnogi drugi gospodarski časniki obravnavajo v kosov vcenitve na poskušnio in različna porazumlje-
Preiščimo zdaj: ali se nahajajo res vzroki za tako natolcevanje?
našem smislu nesrečni vladni predlog;
Landw. Zeit, für und van ja zarad vcenitve na mejah deželd dosti časa po-von Oesterreich" po obširni razpravi pravi: „navdaja nas žrla in dosti stroškov včinila, dela pa vendar niČ niso trdna nada, da državni zbor nikakor ne bode pritrdil vlad- pospešila.
nemu predlogu, pa tudi drugih bistvenih prenaredeb postave
od leta 1869 ne bode dovolil.
Vred.
Vse te nepraktične naredbe pa ne izvirajo od skle
I	• • i	s	• t 1	• • * • •	v	I	•
/\ I7 «i n i tr\ ri - n a ^ i f n a m i Y\ b^ a nA 1011 i n n r?n \ r\ aa la xj a t
pov okrajnih cenitvenih
komisij, izvrševalo se je vse
162
to le po v i še m ukazu, a veudar se zdaj krivda za-vlečene uravnave gruntnega davka podtikuje okrajnim cenitvenim komisijam posebno pa cenilcem, ki jib je ljudstvo izvolilo!
Iz tega, kar smo dozdaj povedali, je razvidno, -v zakaj se uravnava zemljiškega davka ni nič naprej
pomaknila, vendar pa ogromne stroške prizadjala.
Po postavi od 24. maja 1869. leta ima davkoplačevalec ne le pravico, ampak cel6 dolžnost, pri vcenitvi posamesnib zemljišč v dotične dobrotne razrede po dveh p o s lan ci h iz vcenitvene komisije sodelovati; in §. 34. izreka določno načelo o samosvoji vcenitvi.
Po tem določilu in pa po na tej podlogi izdanem
navodu za vcenitev se je leta 1875., 1876. in 1877. tudi
vcenjevalo. Zdaj se pa obdolžujejo cenilci prepočasnega delovanja in njim se tudi pripisujejo veliki stroški. Oboje je neopravičeno, in mi moramo ta natolcevanja na prave krivce, namreč na tiste zavrniti, ki so določili način delovanja. Viša vlada je namreč za omenjena opravila v enem letu 6 mesecev, v enem mesecu pa 20 dni določila. Mi pa vemo, da v neki deželi se je delo cel6 še le 1. maja začelo, s koncem septembra pa zopet ustavilo.
Cenilcem se pa tudi ne more temeljito dokazati, da so premalo na dan delali. Neki centralni nadzornik je o priliki svojega nadzorstva sicer rekel, da poglavitni vzrok počasne vcenitve je pohod vsake posamezne parcele in pa veliko nepotrebnega preiskovanja zemljišč, a vendar bil je on sam, ki se pri svojem popotovanju v deželi, njemu v nadzorstvo odločeni, od vrtanja po zemlji ločiti ni mogel, in je povsod, kjer se mu je ponudila prilika, ril in ril kakor krt po naši revni zemlji. Ta centralni nadzornik je tedaj sam tolikemu nepotreb-nemu pregledovanju zemljišč povod dal.
Da nekateri cenilci več kot drugi storijo, odvisno je to od različnih krajnih razmer, tedaj se ne dd, za vsako cenitveno komisijo posebej določiti, koliko se mora tu ali tam najmanj o enem dnevu izvršiti. Napredek vcenitve zadržuje tudi to, da zemljemerci o pravem času ne pregledajo zemljišč dotične občine. Mi poznamo okraje, v katerih bi se bilo leta 1877. dosti
občin več vceniti zamogio, če bi jih bili kaj več zemljemerci pregledali. Nam je okraj znan, v katerem
se je za vcenitev leta 1877. le 25. občin s 46.000 parcelami nastaviti moglo, ker ni bilo jih več pregledanih. Ali je mar tudi to krivda cenilcev?!
K novi postavi dodano gori imenovano vladno poročilo pa tudi to trdi, da se vcenitev bode pospešila, ako se cenilci odpravijo. Vlada res misli, da bode vladni poročevalec sam več storil, kakor so dosedaj cenilci v njegovi zvezi storili. Al tudi za poročevalca ima dan le 24 ur, in dokler ima on le ena pljuča, pa dve roki in dve nogi, kakor cenilci, in mu vrh tega cenilci pri vpisovanju vcenitve v cenitvene operate pomagali ne bodo, tudi njemu ne bo mogoče v enem letu več občin vceniti, kakor jih je ravno že pregledanih.
Kar se tiče stroškov, skuša navedeno vladno poročilo vero izbuditi, da po odpadu potnih stroškov in dnevnih plač cenilcev se bodo prihranili ogromni zneski.
Poglejmo tedaj tej reči bolj natanko v oči.
Najpred omenimo, da so se potni stroški z dnevno plačo vred za enega cenilca poprek na dan na 6 gold, določili. Kolikor se je več zaračunalo, bilo je odbito.
Sedaj ni nobenega vzroka za leto 1878. ali za prihodnji čas kaj več privoliti. Ce se na leto skozi 6 mesecev po 20 dni na mesec računa, znaša to za enega cenilca
720 gold., za dva 1440 gold, na leto. Ce se temu prišteva še 20, oziroma 40 delavnih dni za gozdne cenilce s stroški 240 gold., znašajo po takem stroški za
en cenitveni okraj na leto 1680 gold, za vcenitev po izvoljenih cenilcih. V vseh deželah naše Avstrije je pa
skupaj 342 cenitvenih komisij, tedaj znašajo za vse že večkrat imenovani potni stroški in dnevne plače na leto
574 560 gold.
Za uravnavo zemljišnega davka se je pa za letošnje
leto privolilo 2 milijona in 700.000 gold. Tedaj pride
od tega zneska na druge stroške, namreč za stalne in mesečne plače, dnevne plače in različne priklade , za potrebščine zemljemercev, za nagrade, za najemščino uradnih prostorov, za uradne potrebščine ia tiskovine
ogromni znesek 2 milijonov in 125.440 gold, ali 783/ 4 odstotkov cele svotel
Po takem so cenitveni stroški nasproti ravno navedenim drugim stroškom v primeri majhni, in tedaj velikih zneskov ne požrč od ljudstva izvoljeni cenilci, ampak denarna zapravljivost je za drugim grmom, ki je res graje vreden.
Vceniti je vseh občin skupaj 30.532 obstoječih iz
5213' štirjaškib milj in 7851 oralov. Stroškov, ki jih
cenilci prizadenejo, pride tedaj vsako leto na oralo po 1 Yio > ia ce bi vcenitev 6 let trajala, prišlo bi na oralo skup po 66/10 kraje.
Ce so potni stroški in pa dnevne plače cenilcev,
leta 1875. požrli 733.179 gold., ni to njih krivda, ampak to se mora c. k. finančnemu ministerstvu pripisati katero je zaračunanje zneskov privolilo, ki po postavi niso vtrjeni.
Znano nam je, da je neka okrajna cenitveaa komisija za vsacega cenilca na dan nasvetovala pavšale od 5 gold.; na ta nasvet se pa v viših krogih ni oziralo. Enak nasvet je stavila sedmerica odseka centralae komisije v 21 seji centralne cenitvene komisije 23. januarija 1877. 1., a vlada ga je spoštljivo — na stran položila.	(Kon. prih.)
Gospodarske novice.
O pomladanskih hroščih (kebrili).
1 milijon hrošcev so letos že nabrali po na-ukazu županstva v Mostah (Brückl) na Koroškem. Bilo jih je 2200 litrov in so vagali 550 kilogramov. Za
vso to množico škodljivega mrčesa je za nabiranje izdalo županstvo 23 goldinarjev , katere so prejeli ubogi ljudje onega okraja. Ce se pomisli, da vsaka oplojena babica zleze po 30 jajčic, iz katerih se izležejo požrešni ogrci, ki 3 do 4 leta veliko škodo na vrtih in na polju delajo, je samo po sebi razvidno, kako koristno bi bilo, ako bi županstva povsod se ravnala po tem zgledu.
Na Šlezkem je vsled postave od leta 1870. c. k.
deželna vlada v dogovoru z deželnim odborom napotila županstva po deželi tako, da za 1 liter*) nabranih hrošcev (kebrov) se je plačalo po 3 krajcarje, za 1 liter ogrcev pa po 13 kraje. Ta denar se ima izplačati iz občinskih blagajnic, katerim pa deželna blagajnica povrne polo vico stroškov.
Najbolji pripomoček pokonČavati hrošče bi bil po nasvetu kmetijskega časnika Bolcanskega ta, da bi družbe kmetijske in pa veliki posestniki o kebrovih letih nakupovali hrošče za gnoj in bi jih plačevali po
gnojilni vrednosti. Po Heidenu je gnojilna moč kebrov taka, da je 100 kilogramov vredno**) 3 goldinarje.
*) 1 liter nove mere za suho blago je nekoliko čez 2 maslica stare mere.
**) 1 kilogram nove vage je 1 fant in 25 lotov stare
vage.
163
*	Za popotnega učitelja sadje- in vinoreje v Bolcani na Tirolskem od kmetijske družbe izvoljenega g. Krištofa Franka je c. k. ministerstvo kmetijstva potrdilo.
*	Postavo, da bi se zavoljo goveje kuge prepovedala vvožnja goveje živine iz Rusije in Rumunije, razpravljajo zdaj večidel vsi časniki kmetijski. Ker pa vsako leto sila veliko Ruske goveje živine je dosihmal Avstrija potrebovala, pride po taki prepovedi drugo vprašanje na dnevni red: kako namreč bodo tiste dežele nadomestile potrebo goved, ki so dozdaj iz Rusije največ te živine dobivale, in to posebno Galicija?
Podučite stvari.
Pod tem naslovom je iz okolice Ljubljanske v 52. listu prinesel „Slovenec" dopis, ki ga v vsestranski prevdarek tem raji natisnemo tudi v našem listu, ker so tudi „Novice" že pred več leti v istem smislu obravnavale to stvar in je vodstvo hranilnično do tega prišlo, da je sklenilo, vsak mesec na tržni dan pošiljati enega svojih uradnikov v Kranj , da bi ondi sprejemal vloge od ljudi, ki bi hoteli kak denar izročiti hranilnici ali pa od nje ga na pösodo dobiti. Ta naredba je pa tako malo vspeha imela, da je že dolgo popolnoma zaspala.
Sestavek „Slov." se tako-le glasi:
„Novice" št. 18. t. 1. so prav važno reč obravnavale, da bi se namreč odpravila mala loterija, ki je kuga za ubožne, in se pustila samo velika loterija za bogate in premožne, nasproti pa, da bi se pomnožile hranilnice na Kranjskem, kakor tudi po drugih Avstrijskih deželah.
Da pri hranilnicah ostanemo, bi bilo gotovo želeti, da naj bi se pomnožile in po naši deželi vsta-novile na priliko v Novomestu, v Postojni, Ko-cevji, v Kranj i ali v Radolici, in sicer tako, da
bi Ljubljanska hranilnica bila poglavitna, druge štiri pa nje podružnice. Ljubljanska hranilnica ima zaupanje pri ljudeh in je premožna, bi toraj podružnicam prim-šino vložila in vložnikom s svojo skupno istino dobra stala. Naj bi v vsakem letu le eno podružnično hranilnico ustanovila, v štirih letih bi bile štiri podružnične hranilnice. Ali bi si na tak način ne dobila Ljubljanska hranilnica sama sebi slavo in premoženje in kolikim ljudčm bi ona močno močno vstregla?
Kranjska deželica, kakor uboga da je, bi vendar v kratkem vse na boljem stala; marsikateri hlapec bi svoj privarovani zaslužek v bližnjo hranilnico vložil, ki služi kje na spodnjem Dolenskem, ali daleč na Notraojskem blizo Postojne, ali tam gori na Bohinjskem, in ki Ljubljane nikdar ne vidi in nima opravka v Ljubljani; ravno tako dekleta, ženice in tudi nekateri kmetje bi svoje krajcarje raji v hranilnico donašali dobro vedivši, da iz hranilnice vzamejo, kedar hočejo in potrebujejo, če pa dalje časa pustijo istino v hranilnici, da se jim vsako leto pomnožuje njih vložena vsota. S tem bili bi posli in tudi drugi napeljevani k veči varčnosti. Zdaj pa, ko imajo par goldinarčkov , ki so si jih prislužili, jih radi obračajo v zapravljivost; eoi popivajo, eni pa v gizdasto obleko vtaknejo in na zadnje nimajo nič; nekateri posodijo kakemu zapravljivemu človeku, od katerega ne morejo nazaj dobiti, kedar bi sami potrebovali, ali pa še vse zgubijo in nimajo druzega, kakor zmerjanje in jezo ali pravdanje za dobiček. Oe so pa hranilnice tu in tam, se pride temu v okom.
Tudi odrtnijštva bi bilo manj , ker ta, ki na posodo išče , bo šel raji v hranilnico iskat na posodo in bo le po 6 odstotkov plačeval raji kot po 10 in še več.
Pri vtemeljenju hranilnic po deželi bi morala Ljubljanska hranilnica kot matica in utemeljiteljica kake dva ali tri svojih skušenih uradnikov v podružnico razpostaviti, da bi bil vse skozi dober pričetek storjen, in bi ljudje zaupanje do njih imeli; tudi bi še kak
penzijoniran pošten uradnik pri kaki hranilnici lahko za vodjo bil.
Začetkom bi utegnila tudi kaka dva popolnoma zanesljiva uradnika v svojem okraju okoli hoditi vložnikov iskat in precej tam vloženi denar v knjižice vpisovati in sicer tak dan, ko je hranilnica zaprta, ker na tak način bi še hitreje hranilnica k zdatni istini prišla.
Vodila Ljubljanske hranilnice naj bi bila tudi za podružnične hranilnice razen tega, da bi pri izposojilu izpo8ojevalcev toliko stroškov ne stalo; manj stroškov ko jih bo stalo, tem raji bodo ljudje na posodo jemali.
Politične stvari.
Interpelacija
grofa Coronini-a in 25 družnikov v državnem
zboru 11. t. m. *)
Po 8tenografičnem zapisniku.
Vladni listi so se navadili ono stranko , h kateri spadajo podpisani, prav zaničljivo napadati in občinstvu kazati kot sovražnike vsake pogodbe z Ogri ter ovajati jih, češ, da javni mir kalč.
Nek na Dunaji izhajajoč vladen list je te napade objavil v tako surovi obliki, da je ta napad tukajšnji
časnik „Deut. Zeit." napotil objaviti članek, ki po mislih podpisanih ne presega meje dovoljenega javnega pretre-sanja in se tako-le glasi:
„Brez programa. S toliko glasovi proti tolikim je bila pogodba sprejeta ali pa zavržena... Kdo bi mogel v tem hipu že razsoditi , na katero stran se bo nagnil jeziček tehtnice (vage)? Avstrijski državni zbor je nejasen bolj od vsacega druzega. Razcepljen na več klubov, ki so po večem needini med sabo, rodi veČine različno sestavljene. Danes zmaga ministerstvo s pomočjo desnice in Poljakov proti levičnjakom, jutri čez desnico s pomočjo levice, ,,divjih" in demokratov. Res — večina, ki bi se dala lahko po svetu kazati.
Ni bilo treba one živahne agitacije za kulisami, da je konečni vspeh triletnih obravnav o pogodbi postal dvomljiv; pač pa je potrebno, javno pozornost obrniti na to, da zdaj, kakor nikdar poprej, napenjajo žile, da bi one, ki se še obotavljajo, spravili na stran vlade, razpor po klubih razširili, posebno pa zanetili nezaup-nost do vodij. Očitno se bojujejo le nasprotniki vlade z „naprednim" klubom. Ta mora prenašati jezo slavne vlade nad tem, da je tudi dr. Herbst, vodja klubu levice, našel dlako v najnovejši pogodbi in je kratko malo ne mara sprejeti. Auerspergovo ministerstvo ima menda še zmiraj upanje, da bo dr. Herbst — če ne že govoril za pogodbo, vsaj molčal. Za to ceno mu bo vladno časnikarstvo prizaneslo, katero je zavezano vso gnojnico natolcevanja in hujskanja razliti po „na-predni" stranki. Kajti velik in v nebo vpijoč greh si
*) Mi se sicer ne skladamo po vse z načeli tako imenovanega kluba „naprene stranke", ki je skozi in skozi centralističnega duh&; al zanimivo je vendar vedeti vsakako, kako vladni časniki napadajo ta klub, in kako nasproti vladi ga brani nemški, in ne slovanski časnik „Deutsche Zeitung". Naj tedaj tudi naši bralci zvedo, kako se ravsajo in kavsajo Nemci
med seboj.	Vred.
*
164
je naložil „napredni" klub. Tako predrzen je že, da kar naravnost izreka, da noče nič vedeti o pogodbi, ki Avstriji naloži veča bremena; s tem pa sili privržence ministerstva do pripoznanja, da jim veče obloženje ni zadosten vzrok, da bi zavrgli pogodbo. Ce se klubu zato mečejo vsakovrstna zasramovanja v glavo in se mu pripisujejo razne hudobije, je to le zaslužena kazen. „Ne zadržuj nikogar, ki hoče glasovati za vlado!" — to je prva desetih postav ministerskih.
Toda hudobnosti bi vladni možje „napredni" stranki še spregledali, če bi le kak program imela. V enomer upije vladno časnikarstvo, da napredna stranka nima nobenega programa in sama ne ve, kaj hoče. Je to li res? Mar „napredni" klub nima nobenega programa? In — če smemo prositi — kak program ima li ministerstvo Lasserjevo, imenovano Auersperg?
Pošten odgovor na ta odločna vprašanja je, mora biti ta: Napredna stranka ima jasen, gotov, razumljiv program, pač pa zasluži ministerstvo očitanje, da nima čisto nobenih načel, nobenega programa. Andras-syeva politika „za vsaki primerljej posebej" je — po smislu Avstrijskega ministerstva — politika „iz rok v
usta". Tako brez vseh načel je to Auerspergovo ministerstvo, da se je Lasser v zboru očitno v imenu vlade smel odpovedati ustavovernim strankam, da je vse Avstrijsko ministerstvo v Avstrijskem državnem zboru smelo in še soae zastopati Ogerske interese, ne da bi se mu moglo očitati popuščenje programa. Ne o pogodbeni, ne o notranji politiki, ne o unanjih zadevah, ne o finančni politiki ni ministerstvo postavilo programa, ki bi se mogel količkaj meriti s programom „naprednega" kluba. Posebno kar se tiče zdaj najbolj skele-čega vprašanja, pogodbe z Ogersko, zamore le brezvestna lažojivost in neskončna neumnost „naprednemu" klubu očitati da je brez programa.
Jasno in natančno se njegov program glasi: Ne veČih bremen, pregled (poprava) pogodbe od leta 1867. tudi v političnem obziru, oziroma osebna zveza. Je li ministerstvo Auerspergovo, ko se je podstopilo meriti se z ministerstvom T i s z i n i m , imelo kak drug program, ko le braniti se?
Morda bo kje kaj dobrovoljnih ljudi, ki bodo ministerstvo hvalili zavoljo tega, ker je zabranilo , da Ogerska ni dosegla vsega, kar je — recimo preveč — zahtevala. Toda, za Boga, programa v tem ni, če ministerstvo, kateremu je zaupano varstvo važnih
interesov , že sprva se postavi ie na stališče obrambe, tedaj stori svoje ravnanje popolnoma odvisno od zadržanja nasprotnikovega. Ministerstvo Auerspergovo ni pokazalo nobene občutljivosti za ponižanje, ki se je zgodilo Avstriji pri tem, da Ogri res prevagujejo, ker čeravno imajo manj dolžnosti, pri tem pa vsaj na videz enake pravice z Avstrijo.
Na popravo pogodbe od leta 1867. v političnem
oziru si ministerstvo še misliti upalo ni, staro stanje (status quo) se mu je zdelo popolnoma opravičeno, čeravno je gotovo tudi spoznalo, kako brezozirno je enotna (složna) Ogerska delegacija vničevala vse prizadeve po nenaravnem volilnem redu sestavljene delegacije Avstrijske. Zdibljeji bivšega vojnega ministra med razgovorom o kreditu za 60 milijonov v delegaciji Avstrijski so rasodeli skrivnost, da bi tudi gospod Pretiš o tem lahko kaj zapel.
Je li pa ministerstvo A u er s p ergo v o cel6 svojega brambinega neprograma držalo se? Ne! Odnehanje gledč davka je najočitneje povikšanjše bremena, tedaj se je staro stanje (status quo) premenilo le nam na kvar. Pogodba zarad 80 milijonov, ki jih je cesarstvo dolžno banki, je, kar je dokazano po številkah, Avstriji veče breme za več milijonov kapitala in obresti. Zdaj pa
še le zadeve banke! Brez potrebe, samo zato, ker je nasprotnik bil tako previden, da je zmiraj in zmiraj ie tirjal, je ministerstvo denarno bodočnost našo priklenilo na finančno gospodarstvo Ogersko, ki se bliža popolnem propadu! Ako bi bilo Auerspergovo ministerstvo ostalo trdno ie pri boji obrambe, ne bi mu bilo mogoče o zadevah banke tako daleč zaiti od starega stališča. Komu gre toraj tu očitanje brezprogramoosti in nezvestobe do lastnih namenov? Ministerstvu ali „napredni" stranki? „Napredni" klub ima program in se ga je tudi držal. Kaj pa vlada? Nje program je: Nič programa, lena obramba, več bremen v različnih podobah, pogodbe od leta 18l57. nikar popraviti v političnem obziru, nikar več osebne zveze, če bi se Ogerska spela se do večih tirjatev.-
Kako pa je z onimi vprašanji, ki se ne tičejo pogodbe z Ogersko? V teb bo pač ministerstvo „naprednemu" klubu veliko naprej, kar tudi drugače misliti ni o možeh pri vladnem krmiiu stoječih. Le glejmo! Vodstvo unanje politike je v rokah Andrassya-a — Ma-gjara. Da je Auerspergovo ministerstvo kdaj imelo
kak upliv nd-njo ali da ga zdaj ima, tega ne bodo mogli trditi ne najboljši prijatelji, ne najhujši sovražniki njegovi. Resnica je ta, da se je državni zbornici le težko posrečilo, Dunajskemu ministerstvu izpuliti nekoliko besed o una njem stanji. Ce bi se Magjarske ponosnosti napolnjenemu Tiszi ne bilo potrebno zdelo dati odgovora na interpelacijo njegovih rojakov, Avstrijska zbornica bi utegnila še dandanes čakati odgovora na prvo interpelacijo o vzhodnih zadevah. Vsaj se je videlo tako, kakor da bi kneza Auersperga bila volja, izreči, da niti zbornica, niti on sam nimata prave pravice o unanjih zadevah kazati kako radovednost.
V naših postavah o pogodbi 1867. leta ni tiste določbe, ki Ogerski vladi zagotovlja vpliv na unanjo politiko. Program ministerstva Auerspergovega, kar se tiče unanje politike, je tedaj ta: popolnoma podvreči se politiki grofa Andrassya, katera se pa suče le „od dne do dne"; po tem takem Andrassy danes res ne vč, kaj bo jutri hotel, ker dane3 ne more vedeti, kaj se bo jutri zgodilo. „Napredni" klub pa po večini svoji o tem drugače misli. On hoče, da Avstrija brez gotovih zaveznikov in zavoljo zadev , ki niso bistvene za življenje njeno, se ne spušča v Evropske hornatije, da marveč po bornih svojih močeh pusti pri miru drago veliko politiko, ki nas financijalno mora uničiti. Kdo
je toraj brez programa? OJgovora prosimo.
Dalje govoriti o tem, da sedanja vlada nima nc-benega programa, bi se reklo, vodo v morje nositi. Vsa politična modrost naše vlade je ta: „davki morajo biti viši". Pritožbe o neprenesljivem bremenu davkov se ministerstvu zde popolnoma neopravičene. Da bi omolk-nile, je po vsem zadosti, da se ljudstvu obeta: „bo že bolje", in: „vsaj je že bolje". Prizadeve „varčnega odseka", ki se je sam po sebi osnoval iz „naprednega"' kluba in znači njegov finančni program , se podajajo zasmehovanju plačanih časnikarskih hlapcev. % Varčnosti ni treba, le plačevati je treba, da more stara birokra-tična mečkarija tako lepo naprej, ne da bi jej leto za letom smel kdo kaj reči zavoljo primaojkijeja. To je finančni program naše vlade .... Tako bi lahko pregledali vse predale državnega življenja, a ne bi nikjer zadeli ob kaj, kar bi bilo podobno kakemu programu, in podobno kakemu prizadevanju, priti do prej si izbranega cilja.
Pri vsem tem se pa tisti , ki se takemu ministerstvu prilizujejo, smejo podstopiti, zasmehovati možake,
ki imajo pogum, to, kar ved6, odkritosrčno povedati, in to, kar rek6, tudi storiti!
Če parlamentarizem v Avstriji te poti ne bo zlomil
165
ae (prišel na kant), Če bo o prihodnjih volitvah prišlo
Sočkega toka
Takošne
sploh še kaj možakov volit, komu neki bo šla za to krajih (blizo mesta) še nikdar
hvala, kakor možem, katerih možko obnašanje je vsaj zgornja Itaiij nekoliko porok za to, da bo znabiti v državnozborskem naši Furlanij
sosebno
7
in v
vt
Istri
(parlamentarnem) življenji vendar kedaj bolje.
a
pidemije ni bilo v naših
nje domovina je neki antova, Verona etc. Pa tudi v
(V
je znana. Napadeni ljudj
Zavoljo tega članka je bil list „Deutsche Zeitung" konfi3ciran. Ravno sedaj , ko imamo Avstriji odločiti osodo zopet za 10 let, morda za zmiraj, je vsakako po-
naših
imeli tudi nekaj fulminantnih smrtnih primerljejev
eh) se skoraj vsi ozdravijo, vendar pa smo
celo
v
24
48
kakor sem slisai pripovedovati
Symptomi in pretek bolezni niso
f
pri vseh bolnikih po
trebno, da se po političnih časnikih izreče vsaka misel
f
vsem enaki; odtod prihaja menda razlika gledč diag pri raznih zdravnikih. Več o tem
znabiti
hod
pri
da tako boj za resnico in pravico ni ie v zbora zastopnikov, ampak tudi po časnikih, in se tako da ljudstvu	lz Savinske doline 15. maja. (Gosp. Rudi iz Mar-
prilika, spoznati svoje zastopnike po obnašanji njihovem, bega in pa jezik slovenski) Naša Stajarska kmetijska
Ce je vladi prav, da nas po vladnih časnikih za- družba je letos imela 26. in 27. svečana svoj občni zbor, smehujejo, je vendar vsaj pravično to, da se obramba v katerem se je med mnogimi druzimi predmeti obravnaval predlog Celjske podružnice, ki je meril na to
takih
nap
dov
*u;*uuv ne prepove, u» oc nouui , c» uc umi	"w* j/.vM. vu.juav/	w«4uivu, »i j uiciii uc» tv,
bremena za Avstrijo, ne zamaše usta s konfis- naj bi družbin centralni odbor delal na to, da se dobi kacijami. Iver se je zdaj, ko se ima vse to odločiti, popoten učitelj, ki bi razlagal kmetovalcem v dolj-
da se tistim
ki
ne marajo
večega
res
bati
& UD u c* i* j (is bi 86 köj tciv/Vjga v tv/ uu cicuunv/^--av^i o u	—	~ w	v ^	m« ? »uvi vjv/^ u ^
je dalje bati, da bi se ta članek ne pokončal po objek- delovanje poljd in senožet itd. v slovenskem jeziku.
tacega
več ne zgodilo
ker se
nem
Stirsk
em
sadje
in vinorejo, pa tudi živinorejo, ob-
tivni obsodbi, stavijo podpisani vsemu ministerstvu to
interpelacijo:
Po uaključbi mi je nedavno prišel v roke
zapisnik onega zbora, — p« aaj uajucuj v ujcm ministerstvu znano početje vladi privrženih notdr Rudi, predstojnik podružnice Marbeške
stenografični
pa kaj najdem v njem? C. k.
Je
odo
Ii LLMUIÖICIÖIVU ÄUdUU ^UUCljO Viaui pi 1V1 iiCUlU «vn*t O-V v* VA 1 ,	mal utößö , \ß\A\j~
časnikov, pa tudi to, da tistim časnikom, ki se ustav- bruje predlog predstojnika Celjske podružnice, viteza
^^	_	li ^	■	■	fl	*	fl	ft	/"Ni	1 m	%	m.	«	«	* %	M	m
Ijajo večim bremenom Avstrije, se ne pripušča odbijati Berk s a, da bi se za okraj Celjski dobil slovenskega take napade, in da se tako enostransko pa nevarno pri- jezika zmožen učitelj, ki bi gospodarje, ki nemški ne
tiska na javno mnenje?
a
Sledijo podpisi.
Naši dopisi
umejo, podučeval v gori navedenih kmetijskih razdelkih in dobro povdarjal potrebo , da družbe kmetijske se posebno ozirajo na kmeta in mu priliko dajejo, da
se
poduči
v vsem
>
kar dandaoes zahteva napredek kme-
Gorici 19. maja
Pire a je bil veličasten
Pogreb r. kapelnika
Fr.
tijstva; rekel je: „mi imamo v Mariboru izvrstnega popotnega učitelja gosp. Kai mana, al on predava ie
povecem na stroške Vel.	sadje- in vinorejo, pri nas pa je povzdiga živinoreje in
cerkve in municipija, katerima je služil. Izkazali so	kar je ž njo v zavezi, poglavitna stvar, zato pa
mu poslednjo čast ne le mnogi njegovi učenci in učenke,	potrebujemo
i	m	* ^ a t	«	a	i § ^ a v	■ «fc m m	&	i/
>
slovenskega jezika
^■PIPH fl,
zmožnega učenika
od naj starejših do naj mlajših, — temuč tudi brezštevilna množica gospode obojega spola, med katero	tov, t«* ne upravi	mu. v uea oer*a je uouro govoru skoraj vsa mestna duhovščina. Spremstvu na čelu sta	in pravo trdil. Al	kako se je odrezal notar Rudi?
m • » % mm -m mm * i # * * • '	* '
kajti kdor slovenski ne znk govoriti v zboru naših kme-
tak ne opravi nič. Vitez Berks je dobro govoril
bila sedanji župan dr. Deperis, in pa nekdanji^ dvorni Izprva je v 4 vrsticah pritrdil predlogu Berksovemu
svetnik dr. Visini. Razen meščanske bände bil je še
al koj
potem je razodel svojo jezikoslovno „modrost*
f
(
poseben kor, ki je pel „Miserere". Goričani so imeli jn j0 zapečatifz nemčurijo, rekši, da „natoroznanske
Pirca za svojega someščana, ker je celih 57 let tukaj
vede so novejši čas zelo napredovale in treba je bilo
bival in deloval. Prišedši sem leta 1821. (16 let star) atvariti mnogo tehničnih izrazov; za te pa slovenski hotel je postati učiteljski preparand, ali tedanji prvo- jezik nima cel6 nobenih besedi; jemati bi jih
stolični regens chori g. Kupik (Ceb) — spoznavši spo- bilo treba iz druzih slovanskih jezikov: iz Ruskega je-
i	r^ # v/	• t	t	i	t i	i .	• 1 •	_	« _	J	O il
sobnost Pirčevo za muziko
in napravil, da se je ve3 vdal godbi.
ga je odvrnil od te mi«li
zika
Prvo
maso v
Go-
>
ki ima celo fabriko za kovanje novih besedi
>
Ru-
skega jezika pa nase ljudstvo ne razume, zato mislim:
rici je orglaj v semeniščni kapeli in precej potem po- mi ne potrebujemo tujih besedi, ki jih naše stal organist na Placuti (predmestji) in 1. 1848 kapelnik ljudstvo ne razume, in bolje je, da se uči v v Vel. cerkvi. Jutre bo osmina po ranjcem in bodo Avstriji veljavni k u 11 u r n i j e z i k." — Tako je
ki jo je za pogreb kralja Karda X* (leta modri Salomon* govoril in „dobro-klici" (Zustimmung)
njegove modrosti. In to se je godilo l. 1878.
peli
1836.)
maso

složil regens chori rajnki Kubik. Vdeleževalo
so bili „ion"
se bode vse muzično osebje našega mesta pod vodstvom v glavnem mestu dežele, ki ima nad eno tretjino stanov-spretnega kapelnika meščanske bände, g. Mug no ne-a , nikov slovenske narodnosti!
kateri postane bržkone Pircev naslednik.
Od mrt
duše
vaških reči naj prestopim kv predmrtvaskim , to je
i
f
vsem zboru ni bilo žive ki bi bila drznega kulturonosca zavrnila s tem, da
I MÜÜÜ ■■M	ki
bi mu bila citirala izvrstne slovenske knjige
epidemični bolezni v St. Andreži. Poslednje jih imamo prav v teb predmetih, o katerih
* .	m	v. ' • i	m m	• •	% a	i < i	i	tf	L	JL
?
je vitez
Naj
dni se je razširila epidemija tudi po sosednih vaseh, po Berks želel za Celjski okraj popotnega učitelja.
Sovodnjah, Peči, Rupi, Mirnu i. dr. Mnogo zdravnikov notarju Rudelnu posije dr. Bleiweis krasno svojo je opazovalo bolnike; vsi so edini v tem
miliaria, samo dr. Rojic
*
da
Je
prav
huda
ne
trdi v „Soči",
u
če
gosp
Rudi ne
nedavno knjigo „Umno živinorejo
razume slovenski in tehničnih izrazov v njej, gledal bo da je kožna bolezen „erythema exsudatioum pa- vsaj slike, ki mu bodo bakijo prižgale, da je jezik slo-
pulatum". Mestni magistrat Goriški in c. k. okrajna	venski zmožen, vsako živinorejsko stvar povedati tako,
gosposka okolična sta večkrat sklicala zdravnike na po-	kakor jo pove Nemec. Naj gosp. Rudlnu posije prof.
svet o tej zadevi in danes je tudi Tržaško namestništvo	Po v še svoje nove knjige z imenom ,,Umni kmetovalec".
poslalo sem dr. Zadro-a, zdravstvene komisije Pri-	Naj se mu pošlje Zaiokarjevo „Umno kmetovanje",
morske predsednika, ki je z našim mestnim fizikom dr.	ki obsega vse razdelke kmetijske in se ne ogibuje no-
Luzzatto-m obhodil Št. Andrež. Jutre menda priobčijo časniki izrek te komisijo. Bolezen napreduje proti
*
Predlanskim je
ajala „milaria" tudi pri
jugu, držeč se
kakor mi je nek zdravnik pravil tranjskem, posebno v okraji Postonjskem
na No Vred.
166
benega predmeta zato , da bi slovenski jezik ne imel
tehničnih izrazov. Ce pa s temi knjigami , ki razkladajo vse tiste nauke, za katere je vitez Berks popotnega učenika zahteval, gosp. Rudlnu ni zadosteno, naj mu kdo naših Slovencev pokaže „Letopise" Matice slovenske, ki v „bibliografiji1* naznanjajo še druge knjige, ki so zadnja leta v slovenskem jeziku prišle na svitlo, da bode notär Rudi se opozoril na znani pregovor: „naj slepec ne sodi o barvah", in da slovenski jezik dandanes ni več „barbarsk" jezik, da bi slovenski narod moral se ponemčevati zato, da se z birgljami „kulturnega" jezika uči kmetijskih znanosti. — To se mi je potrebno zdelo očitno spregovoriti, ker sem zastonj čakal, da kdo drug naših rodoljubov zavrne nemčurja Marbur-
škega.
Iz Ljutomera. (Vabilo k ji. občnemu zboru „Učiteljskega društva za slovenski Stajer".) Ta zbor bode v torek po binkoštih, 11. junija v Ljutomeru, in se začne ob 8. uri zjutraj v sobi 1. realke. — Dnevni red mu
je: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in polaganje računa od 15. avgusta
1876. do 1. junija 1878. 4. Volitev 3 pregledovaleev računa. 5. Pogovor o bodočem delovanju društva in določevanje o visokosti društvene letnine. 6. Določevanje društvenega sedeža in kraja za bodoči občni zbor.
7. Volitev predsednika in 14 odbornikov. 8. Predlogi
in nasveti posameznih udov.
Na čast deležnikom 4. občnega zbora „Učiteljskega društva za slovenski Stajer" v Ljutomeru priredi podpisani odbor sledeče: Na binkoštni pondeljek:
1. Zabavo s petjem in godbo (v pivarni ob 4. uri popoldne). 2. Skupno razveseljevanje v čitalnici (zvečer.) Na binkoštni torek: 3. Skupni izlet k „vili" g. Zemljiča nad Ljutomer za razgledovanje ljutomerske okolice ob 7. uri zjutraj. 4. Skupni obed v čitalnici
ob 11. uri predpoldnem.
(Oseba plača 60 kr. za jed in pijačo.) (Ob 1. uri
odhod je v Or mu ž onih p. n. gg. deležnikov, kateri
se bodo morali zaradi šole v sredo z vlakom ob 4. popoldne odpeljati).
Da podpisani odbor vdeležitev pri zboru olajša, priskrbel bode vsem deležnikom te skupščine brezplačno vožnjo od Ormuža v Ljutomer in nazaj ter brezplačno prenočišče v Ljutomeru. Gosp. deležnike bodo Čakali vozovi v pondeljek ob 11. uri predpoldnem na kolodvoru v Or mu ž u (Friedau). Da se more ob imenovani uri dojti v Ormuž, treba je se gospodom od Mariborske strani odpeljati z jutrajšnjim graškim vlakom, onim pa od celjske strani z vlakom ljubljanskim, ki pride ob 6. uri v Celje, ob 1 /29. na Pragerje (Prager-hof). Da se more določiti potrebno Število vozov in prenočišč, prosijo se vsi oni gospodje učitelji, kateri se nameravajo zbora udeležiti, da to podpisamemu odboru vsaj 10 dni poprej naznaniti izvole! Z ozirom na te priprave in olašave nadja se podpisani odbor obile udele-žitve.	Odbor učiteljskega društva za slovenski
Stajer.
Iz doljnega Zcmoiia pri Notranjski Bistrici 18. maja.
(Spominek vrlemu kmečkemu mladenČu.) Slavnoznanega našega cerkvenega pesnika in slovenskega pisatelja, pre-častitega duhovnika gosp. J. Bilca je silo britka zguba zadela. Umrl mu je 14. dne t. m. v Bistrici edini brat,
po vsej fari spoštovani mladeneč Jože. Bil je ranjki veren sin naše sv. katoliške cerkve , priden in izveden gospodar, iskren domoljub, in vseskozi prijatelj in bralec Vašega cenjenega lista. Zatoraj v resnici zasluži, da mu „Novice", ki so mu bile učteljice, postavijo ta mali spominek. Koliko je on veselja imel do sadjereje in vinograda, se lahko vsak sam prepriča, kdor obišče posestvo ranjcega v Bistrici. Bil je pa tudi izveden v
čebelarstvu in živinoreji in sploh vseh strokah kmetijstva. Kedar so bile kakošne volitve , če tudi bolehen, se ni dal zdržati, da ne bi bil prišel na volišče in tam delal in glasoval za možč , po „Novicah" nasvetovane» Od svojega malega premoženja je ubogim rad dajal, in na njegovi žagi so siromaki imeli, kakor so šaljivo rekli, svoj gojzd, ker nobeden ni šel prazen od ondot. Bil je
tih, pohleven, krotak in z vsakim ljubeznjiv, zato ni imel ni enega sovražnika. Umrl je ves vdan v volja Božjo ter z ginljivimi besedami se poslovil od svojega prežalostnega gospoda brata. Kako 80 ga ljudje sploh
Čislali in ljubili, pokazalo se je pri njegovem pogrebu. Menda ni bilo v Bistrici človeka , da ne bi bil prišel molit za-nj in še enkrat pogledat obličje ranjkega ,,Pe-peta". Na trugo so mu pokladali vencev ter ga velika množica iz več vasi spremila na pokopališče. Cele bukve bi se dale popisati o tem vrlem mladenČu naj dodam le še to, da ga je naš velečastiti rojak gospod general pl. Valenčič visoko čislal in ga vsako leto, ko je iz Gradca v Bistrico prišel, obiskal, da mu je razkazal vse na novo nasajena drevesca in trte. Zato je tudi, ko je izvedel njegovo smrt, gospodu bratu ranjkega rekel: „potolažite se, Vaš bratje bil redka prikazen med sedanjo večidel pokvarjeno mladino." Bodi vrlemu sinu majke Slave žemljica lahka!
Joz. P. Skrije v, kmetovalec.
Iz Ljubljane. — No, take politične prismojenosti pa^
dosihmal še nismo slišali, kakor je ona, s katero se je pretekli^ teden v zbornici gosposki produciral deželni glavar Stajarski dr. pl. Kaiaerfeld, rekši, da „Avstrija brez Ogrov ne more obstati!! Brez Ogrov se ne d& Avstrija misliti, zato si po Kaiserfeldovih besedah Avstrijanci moramo od Ogrov k u p i t i eksistenco I Po takem dobi staročastitljiva Habsburška monarhija, kmalu zopet drugo ime; — po možu „mit den bleiernen Fusssohlen" imenovala se bo: „Ungarn und die Neb eni ander". Ce take norije slišimo, res se ni čuditi, da so blaznice povsod premajhne.
—	(Deželna cenilna komisija) je imela pretekli teden seje, in jih nadaljuje tudi ta teden, v katerih se pretre-sujejo poročila udov popotnega odseka centralne komisije , ki so imeli ndlog, razmere več dežela pregledovati, potem pa poročati, ali so tu in tam s temi razmerami , rodovitnostjo zemlje itd. tudi vrstilne tarife v pravi primeri ali ne, in ali se tudi tarife sosednih dežela vjemajo ž njimi ali ne.
—	(Volitve odbornikov v glavni odbor za obdelovanje močvirja) so dotične občine izvršile. Občina Studenec s 6 še druzimi občinami si je izvolila gosp. Martina Peruzzija, Jan. Gamsa in Jan. Senka, za namestnika pa A. Kraljica. Vse občine, ki so dozdaj volile , so si izbrale prave možake , med katerimi gosp. Peruzzi stoji v prvi vrsti. — Kar naravnost škandal pa moramo imenovati volitev Vrhniško, Blatne Brezovice itd. Tu so bili voljeni neki Janez* J ur če k, Val. Krče in pa Fr. Oblak. Nadejali
smo se, da vsaj v začetku, ko ima po novi postavi se vstanoviti za obdelovanje močvirja sila važni odbor, se bodo izbirali veljavni možaki, al — žalibog, da se
ravno na Vrhniki ni to zgodilo. — Zdaj ima še deželni odbor svojega poslanca voliti v močvirski odbor,, in s tem je ves odbor ustanovljen.
—	(Iz seje dežel. odbora 18. maja.) Vsled prošnje
vaščanov iz Podcerkve in Nadieska na Notranjskem za pomoč zoper povodnje v Ložki dolini je-deželni odbor sklenil , deželnega inženirja Vičelna poslati na ogled in preiskavo svetä Ložke doline, da potem poroča , kako bi se mogle povodnje brez ogromnih stroškov odvrniti. — Predlogoma dotičnih krajnih in
okrajnih šolskih svetov, da se Jakob Koželj v nad-
10?
•učiteljski službi ca dverazredni ljudsk
v Čerm
j i c a b
)
Ja
k pa v učiteljski službi na
ljudski soli v Begunjah pri dita, je deželni odbor pritrdil tera
eden
„Tagblatt"
lani in predlanskim večkrat rekel
m
bila leta 1875. po ba
boru predlagana zarad od
kniei stalno potr načrtu postave, ka Apfaltrernu v de
posestev od b
7
,von seinen Leute

da j
j ego vi h rokah ležf
v v
kupičen bogati materijal za slovenski del slovarj njegovih rokah ležč ,,die munifizenten Geldmittel
f
go vi h rokah
poroka preblagega knezo
in druzih d
ho
edo
v denarjih ali v naturi za cerkve, du
škofa Wolfa z besedami „um meinen Landsleuten, welche
al
hnsuchtsvoll auf ein Wörterbuch harren
4 m
ijuvuo icuwvo, zupanijo iu "j*"	jc ucAciui vsuiuTui guopuu, Äi im a vse iu v lUKau, ue mara za vse to nie I
sklenil, da on prihodnjemu deželnemu zboru ne stavi vkljub mnogokrat od naše strani ponavljanim željam in
1	II	Oil	• 1	•	1	1 _ 1 t •	•	. ^ ..	>..	.	.	. r	'/.. .	- . '
in
jih organ
deželni odbor
gospod
>
ima vse to v rokah, ne mara za vse to nič
obenega predlog
Sklenilo se
}
praz
Schellen bu rg
da se podeli iz- opominom ležijo celi kupi rokop
dijaku Ljubljanske gimnazij
dijaška štipendija enem
Sklenilo se je
»
da
narja in
sveta
volj
f
se
v razstavo roc feldske blaz
h izdelkov blaznih Dunajske Brin de l
knezoškofa Pogačarj
liki zakladi de škofa Wolfa v shrambi gospoda
Na to
to adreso morate
Tagblattovci" poslati svoja pisma, da izveste, da mi
ob
dežel
bi
j
j	* u i u ivuuajaav i i v* v, i	jj I ClgUiailUVU JJUÖtttLI ö V U j ia |J i Ö ULS vk , <
ki bode letos proti koncu leta, pošlje narodna stranka ogromne zavleke kri
nekoliko izdel
(P
(norišnice) na Stud blaznih iz Kranjske b
7
ampak da
in
77
wo
noch
i
ders der Grund, dass seit zwölf und mehr Jahren mmer auch nicht ein Bogen des slovenischen Theils
üdanji hranilnicni pravdi) \ ali naj se njena de3 Wörterbuches in Druck erseh
pisa kupi naj se
zida na mestu Novak
Kozlerj
skliče
hiše ali pa za to že hote
71
Noviee
niso
vrt, je odločila c. k. d
se en
9
temu naj
hran
i vlada vodstvo
7
bode zbor morebiti že
bolj precizne predloge stavi, ia teden, agitujejo Novakovci in pa Kozlerji zdaj vsak hudo za svojo stran. Nekdo nam je rekel: ,,naj hranilnica kupi svojo lepo in prostorno hišo na Poljanah na-
najbolj pametno". Res dober svet, pa ostra
zaj
7
pa
bo
kritika ob enem.
Dr. Mi 11
na Dun
tem
i
podvodja Terezijanske akademij
>
ICLU pa vOdje» giujuaiijo ujuuijauoac , jo it/« uuw «• u«
na Dunaji po dolgem bolehanji umrl. Kakor v Ljub
od leta 1853. do 1866. izprva profe
gimnazije Ljubljanske
i
15. dne t
po m
obče čislan
>
tako
bil dr. M i 11
tudi na Du
visoko spoštovan
(Valvazorj
naj
33
bami Kranjskih gradov
Blag
mu spomin nopič), ilustro
f
i
pnse
an s 27 podo-
na svitlo: dodan mu
za
zvezek
7
obseg
in 4
knj
7
na-
slovni list in pa navod bukvo
7
katere snopiče naj
veze v
ezek
nas veseliti morajo velike ovacij
»
jih doživela naša rojaka gospoda Gerb
in
dnj
predstavi opere „Hugenotti", s katero
grebu bila sklenjen* živio-klicev sta žela
gledališka sezona. Ne le slava- in
Nol
v
sta pri
Za-
b£
Zagrebške
gosp
Gerb
1
ki
bil prvi tenor pa je bil odlikovan še posebej s srebernim
Je
let
opere, katero sedaj zapusti
7
m
vencem in pa diplomo častnega
lišča
7
Ob
člana narodnega gleda izreka nado, da se obä tako zelo či
slana pevca in v obče spoštovana meščana zopet vrneta
v Zagreb
na čast
od
pevski
muzi
(.Dražba goveje
ki jo je gosp. odbornik
Seunig pr.pelja izvršila. Prišio
Yjjjv ČJVU LIVKj j , «V» JW JV» ^VU^. vr«*	u.*»
Stajarskega, se je danes jako živahno
kupcev iz
ličnih krajev veliko, in
prodanih je bilo 11 j
od 66 do 124 gold, in 4 biki
od
16 do 150 gld. v okraj
Kamniški, Kranjski,
Ljub
ljanski in Postojnsk
111
{Pobirki iz časnikov.) „Tagblatt" se je v svojem
listu
pet
z
mi
gnjusobami, s kate
rirm skuša opravičiti psovke zoper narodno stran
7
ka
tere smo zavrnili v zadnjem našem listu.
nas
kazati
kako
ivd^ati ) rwaau JJ'T Ü^folätt** pTGJoujw «ju pi wi
viteti" deželnega predsednika skuša, kakor Nem
graj
proti
7
bjekti
pravi
7
„wieder abzuwickeln^,
se dalje zoper natolcevanj
tudi nam že preseda pravdati
nskih domoljubov z Ma-
homedanskim listom, ki zagovarja vzdržavanj
zverin-
skeg
Turškega regimenta
7
ono očitanje moramo
omeniti, s katerim je „Tagblatt" nehote sam sebe
jel
v
past
Očita namreč narodni stranki
7
da
kljub toliko
zdatni denarni pomoči po preteku dvanajst in več let
v stanu spraviti slovensko-nemškega slovarja
ni
na dan
a dan. — Al to očitanje ne grč na adreso n dr o dne m, u» ac uuui vaui piaikuuuc vujao^ om — <»i tränke, ampak na adreso tistega gospoda, o katerem „Politiki" se z Dunaja naznanja, da Magjari na vsc>
č več omenjati te zoperne stvari
proti toliki trdovratnosti
7
vede
7
da
Ker
pa
„Tagblattovci"
ka beseda bob v steno.
narod
strank
fähigkeit auf dem Gebiete
i očitaj geistigen Schaffen
ti
77
7
smo, tako osramotovanje odvrniti od
Un
pri

zbora
Novičar iz domačih in tujih
Dunaj
dežel.
Zb
gosposka državnega
naval novi bank
mela pretekli teden sejo, v kateri se je obrav
statut. Pri tej^priliki se je oglasil
Stajarski, ki je neki
dr. pl. K a i s e r fe l d, deželni gl
leta 1867 Beustu za „botra" bil pri rojstvu dualizm in je v tej da ie
>
seji
tako Čudno govoril, da se smelo misliti
Dunajski državni zbor Turški parlament, kajti tam tudi trdijo, da kristjanom ni moči biti brez Turkov, dr. Kaiserfeld pa je trdil, da Avstrija pogine, če
nima
0„
SI
U » UJ	O* • KJi J v oui p&C dobro vedo. U C
tako govoril: „če Nemci (prav za prav le
kaj
mož
med Nemci) nismo v zvezi z Magj
mčurj
gospodst
7
prestane naše
zato
rekel, da brez
si misli mož „s svinčenimi podplat
c
m
obstati Avstrij
Magj
t
ne more
trdno na konja posadil, je gotovo
Da je ta govor Mag j are zopet prav
je glasil pl. P ni jahal političnega kij
drugače pa se
nekdanji finančni minister
kakor dr. Kaiserfeld
j
on am-
pak držal se stvari
v
ze biti
enkrat žrtvujemo, mora
bankenega statuta, rekši: ,,če se
ta žrtev vsakako
adnj
Zbornici poslancev je ministerstvu
pre
tekli teden predložilo načrt nove gozdne postave in pa načrt postave, po kateri se stara pogodba z Oger-
sko podaljša še do konca junija. To je zdaj
ze
tretji podaljšek; prvi je bil za
7
drugi
za
meseca
f
ta pa za mesec dni. Mi pa vprašamo: je li katera živa duša na svetu, ki bi vedela, da je ta provizorij zadnji?
Kakor se iz odborovih sej sliši , v katerih se obravnava nova pogodba z Ogersko, se kaže zelo volja dognati jo po željah vladnih. Ali boste pa zbor
niči teh misli
>
Je
drugo
vprašanje. Ce večina pritrdi
vladnim predlogom, dobijo Ogri vse
i
kar
so
pred
le-
toma zahtevali: paritetično banko, 50 odstotkov poli-
vrh
tiČnih pravic, doižuosti pa imajo le 30 odstotkov tega pa zato , da so Magjari tako prijazni, pogoditi se na novo z Avstrijo, dobijo še 27l/a milijonov gold. Avstrijskih davkovskih denarjev več povrnenih kakor popravijo dualističoi kolovodji — je po-
prej
To
stena pogodba. Da se Bogu usmili!
iti
Cesarjevič Rudolf bi imel ta mesec v Prago
da se ondi vadi praktične vojaške službe
al
168
moč na to delajo ; da se bo odvrnilo veečasao bivanje
svetlega cesarjeviča na Ceskem.
Ruskih-Turških zadevah. Kar je bil sklenjen mir v sv. Štefanu, se ni stanje na jugu prav nič spremenilo.
Gosposka zbornica je 20. t. m. obravnavala no« Rusi stoje pred Carigradom, Anglež k o brodovje pa
vobankini načrt, katerega je sprejela po celem bi se^bila spustila v posebno razpravo
>
ne
da
v Belem morji. Novejši telegrami sicer govore o ne kem pomikanji Ruskih Čet proti Carigradu in da je
Štajarsko. — Gosp. slovenskim voliicem Celjskega Angležko brodovje dobilo povelje postaviti se pred Ca-
volilni shod, ki se bo obhajal v Žavču v dvorani
volilnega okraja naznanjamo, da jih uljudno vabimo na rigrad; ali to so gotovo le senzacijonalne novice, katere
zopet kmalu prekličejo. Kaj je grof Suwalov opra
V. 3
)
se m znano
5
v soboto
Je
šel
s
Pe-
J. Hauzenbichler-ja v nedeljo 26. maja tega leta ob popoldne. Dr. Jos. Vošnjak, deželni in državni poslanec, dr. Ferdinand Dominkuš, deželni poslanec in marka, vrnil nazaj v London. Vse kaže zdaj, da se dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju.
vil v Petrogradu
trograda in se bo preko Berolina, kje morda obišče Bis
Cesko. Iz Prage.
bo vendar-le ohranil mir
po sporazumljenji Ru-
je tu prava ndrodna svečanost, kajti reči se sme
15. dan maja obhajala se sije z Angležko. Oba nasprotnika sta med tem spo
>
da
znala svoje moči in lahkomiselno ne bo nobeden pri
ves narod češki je bil v duhu ta dan pričujoč v zlatni	čel vojske. Vendar, Če se bo Evropi ohranil mir, gre
Pragi, ko se je odkril neumrlemu Josipu Jungmanu	glavna zasluga za to Ruski pomirljivosti, ki bo o mar-
postavljeni spominek. V krasnem govoru se je dr.	sičem odjenjala rajši, kakor da bi se vnela zopet vojska
Rieger pri tej slovesnosti spominjal neizmernih zaslug	Evropska diplomacija ne velja nič in Gorčakov se
Jungmanovih, ki se po pravici imenuje utemeljitelj	tudi ni hotel podati jej
novočeske literature; navdušeni slava-klici nebrojnega
)
da
ona vreaila razmere na

To je popolnoma prav, kajti po sijajnih vspehih naroda Češkega so potrjevali, da je istina, kar je go- orožja ima prvo in edino besedo gotovo Rusija. Skonca
voril dr. Rieger. Vsa mnoga in mnogovrstna dela, s so mislili, da bo zavoljo Ruske „trdoglavnosti" ganila se
katerimi je
>7
tihi
genij" ,
->---~--------* ----1 -	V.I*	«M. T	V	„V* ^V^A« . .-.VOW*
kakor je Kollar imenoval vsa Evropa, a zdaj sta pretekla že dva mesca, pa je še
Jungmana, obogatel^ slovstvo Češko, pa piesega njegov vse tako, kakor je bilo po sklepu miru. Po Ruskih „slovär jezika Češkega", ki je s pomočjo Matice listih vleče jako miren veter, ki nikakor ne pomeni
češke na svitlo prišel 1835—1839. leta in ki v^sebi nevihte.
ehranuje vse bogastvo jezika Češkega. Narod Ceski more po pravici ponosen biti na rojaka, ki je tako proslavil literaturo njegovo, pa ga tudi prvim svojim ljubljencem prištevati, kajti žrtoval se je ves narodu svo-
zadnjega diha. Lepo je dr. Rie
Kako pa se bo zadržala Avstrija
•	y	•	v*	• v
)
bo
zasedla
pri-
jemu
delal
za-nj
do
ger v slavnostnem govoru omenil neumorne delavnosti
Jungma nove
?
rekši
i)
J u n gm an ni iskal
v
ča-
sti v tem
)
a bi bil dela druzih kritikoval
geslo njegovo je bilo:

delaj
sam
a
f
Prepričani
smo, da ves veliki narod slovanski v spominu na Jung
Bosno in Hercegovino, se se nie ne ve. beglimi bo morala nekaj storiti. Sami ne bodo šli nazaj, to je gotovo, ker je v Bosni zdaj huje, kakor je bilo^ Tam je jela razsajati lakota, turški uradniki stiskajo ljudi in ravnajo ž njimi tako hud6, da so jeli zdaj cel6 mohamedanci bežati na Avstrijsko zemljo. Te dni sta prišla z rodovino svojo celö bega Tahir Krupičin Hassan Berič sem ter so ju v Križi internirali. Zato tako
mana kliče mu
večna Ti slava"!
Pri
vsem
cm^ mu,	* j. o»«*« i — . ^ spominu na
Jungmana pa se je spominjal narod Ceski bridke
zgube
svet
f
mesec se
, ki je zadela njega in po njem ves slovanski da je slavni slikar Jar o slav Cermak pretekli
let star umrl v Parizu, kjer je bival
beže turški vojaki sem, ker doma glada mrö. tem ni misliti na to, da bi se pribegli domu vrnili prej ko bode v Bosni vse v redu, čeravno
se jim
tudi
f
na
47
že nekoliko let. Pogreb 25. dne aprila je bil slovesen vdeležili so se ga ondi biva joči Avstrijanni, pa tudi Francoski umetniki in ^umetnost ljubeče Pariško občinstvo. Isti dan, ko je Cermak umrl, razpostavili so eno
Avstrijski zemlji nič dobro ne godi. Avstrija slednjič
ne bo mogla storiti druzega, kakor da jih spravi s primernim vojnim spremstvom v njihovo domovino.
Car igra d
je
velik
ministra
Mislij
)
potem
bil boj
nemir
med v
Umorili so nekega jaki in ljudstvom
t
da je vse to osnovano po prijateljih prejšnjega
njegovih najnovejših slik, ki predstavlja „Hercegovince odstavljenega sultana. Zavoljo tega se utegne vendarle
vračajoče se v selo, katero so razdjali Turki".
goditi, da
dej o Rusi Carigrad
v
brambo suit
Ogersko.
Slavnoznani dr. Miletič, voditelj
Avstrijskih Srbov, je bil v Budapeštu obsojen na
let
težke ječe
t
ces
>
a je kriv velike izdaje. Pritožil se
Žitna cena
je zarad tega na višo sodniio potrdila prvo sodbo!

al ta

dne t. m.
Novem Sadu je
prišla
knjiž ca na svitlo, katera na drobno in autentično popisuje celo konečno sodnijsko obravnavo. Ni ga menda pravoznanca na svetu — če ni Magjar — ki bi bravši dogodbe in izreke prič ne rekel, daje Miletič kri-
v Ljubljani 18, maja 1378,
Hektoliter v nov. denarii: pšenice domače 9 fi. 26.
ban^fea
11 fl. 18.
tursice 6 fl. 60. soržice 6 fl. 80.
rži 6 fl. 34.
ječmena 5 fl. 63.
prosa 7 fl. 3.
ajde 6 fl. 34.
ovna 3 fl.
5 7.
Krompir 3 fl. 5 kr. 100 kilogramov.
vicno
obsojen.
Iz BudapeŠta.
Tudi tukajšnemu zboru je pred-
ložena postava za podaljšek provizorija do konca junija. Onih 60 milijonov gold, je zbor že dovolil ministru Andrassy-u tako, da za zdaj naj dobi na razpolaganje 18 milijonov.
Italijanska zbornica je 18. t. m. v posvetovanje
vzela zakonsko osnovo o zidanji železnic v zgorenjej Italiji v dolžini 400 kilometrov s skupnimi stroški
Loterijne srečke:
v Trstu v Lincu
18. maja 1878:
34. 82. 59
39. 69. 46.
12. 27.
48 44
Prihodnje srečkanje 1. junija.
380 milijonov.
Torej
mora
Italija
imeti, če se tacih velicih reči loti.
uže še denarja
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef BldZDikovib naslednikov v Ljubljani.