športna vzgoja 7 What do the results of the examination for the national assessment of knowl- edge tell us? Abstract The national assessment of knowledge (Slovenian: NPZ) is a type of external assessment of knowledge of sixth- and ninth-graders in their mother tongue, mathematics and a third subject. This year the sport examination was taken by 4,010 ninth-graders. It was composed of 21 assignments – 46 questions of different types and complexity. Of a total score of 46 points, pupils on average achieved 29.64 ± 11.8 (64.43%). The analysis of results showed that pupils know well and understand the basic concepts related to safety and sports conduct as well as some rules on sports training and its effects on people. The results also show insufficient knowledge and inaccurate use of the terminology in practically all substantive areas as well as a poor understanding of the basic physical principles of movement. They find it difficult to recognise the causal-consequential relationship in performance of basic movements. More attention must be devoted to consistency of expert terminology that is used both by teachers and pupils. More effort should be dedicated to understanding of individual contents and making them meaningful. The NPZ is an important tool and good feedback for education professionals and teachers regarding knowledge and good understanding of physical activities and sports as well as making them meaningful. Keywords: national assessment of knowledge, physical education, analysis of theoretical knowledge Izvleček Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je oblika zunanjega preverjanja znanja šesto- in devetošolcev iz materinega jezika, matematike in tretjega predmeta. Preizkus iz špor- ta je letos opravljalo 4010 devetošolcev. Sestavljen je bil iz 21 nalog – 46 vprašanj različnih tipov in različnih zahtev- nostnih stopenj. Učenci so od 46 možnih točk v povprečju dosegli 29,64 ± 11,8 ( 64,43 %). Analiza rezultatov je poka- zala, da učenci dobro poznajo in razumejo osnovna rav- nanja, povezana z varnostjo in športnim obnašanjem, ter nekatere zakonitosti športne vadbe oziroma njen vpliv na človeka. Rezultati kažejo tudi, da učenci izkazujejo slabše poznavanje in nenatančno rabo strokovnega izrazoslovja praktično na vseh vsebinskih področjih ter slabše razu- mevanje osnovnih fizikalnih principov gibanja. Težje pre- poznajo vzročno-posledični odnos pri izvajanju osnovnih gibanj. Nujno potrebno bo več pozornosti usmeriti v stro- kovno izrazoslovno doslednost tako pri učiteljih kot učen- cih. Prav tako pa več naporov usmeriti tudi v razumevanje in osmišljanje posameznih vsebin. NPZ je pomembno orodje in dobra povratna informacija stroki in učitelju na področju poznavanja, razumevanja in osmišljanja gibalne dejavnosti in športa. Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, športna vzgoja, analiza teoretičnih znanj. Saša Masterl, Marica Žakelj, Špela Bergoč, Aleš Mrak, Branko Škof Kaj nam sporočajo rezultati nacionalnega preverjanja znanja? 8 Uvod „ Nacionalni preverjanje znanja (NPZ) je obli- ka zunanjega preverjanja znanja šestošol- cev in devetošolcev iz slovenščine/italijan- ščine/madžarščine, matematike in tretjega predmeta. V šestem razredu je to vsako leto tuji jezik. Za preverjanje znanja v devetem razredu pa ministrstvo izbere 4 predmete. Državni izpitni center nato pripravi vzorec šol, na katerih se preverja posamezni tretji predmet. Tako so bili po letu 2009, ko so slovenski devetošolci prvič opravljali nacionalno preverjanje teoretičnega znanja iz športne vzgoje, letos (2017) ponovno preverjani. Problemi, ki so se pojavili pri prvi izvedbi preverjanja 2009, pri uveljavitvi posodo- bljenega učnega načrta in uvedbi elektron- skega vrednotenja, so narekovali nekatere manjše spremembe zasnove preizkusa. Priprava preizkusov znanja Predmetna komisija (PK) za pripravo nalog za NPZ je pripravila več kompletov preizku- sov in predvidela možne pravilne rešitve. Izmed vseh kompletov so nato na Držav- nem izpitnem centru izžrebali enega in te- ga so učenci dobili v reševanje. V preizkus je bilo vključeno preverjala znanje (glede na veljaven Učni načrt; 2011) iz treh vsebin- skih področij: Obče značilnosti športne vadbe, ki so • zajemale: poznavanje splošnih športnih izrazov, telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti, zakonitosti športne vad- be in vpliv na človeka, šport v povezavi z zdravjem in prostim časom, šport in varnosti ter športno obnašanje. Poznavanje individualnih športnih de- • javnosti: atletika; gimnastika z ritmično izraznostjo; ples; plavanje; smučanje ter pohodništvo. Športne igre: košarka; odbojka; rokomet; • nogomet. Za razliko od prvega preizku- sa, ko so učenci izbirali dve športni igri po lastni izbiri, so v letošnjem preizkusu vsi odgovarjali na vprašanja z vseh štirih športnih iger. NPZ poleg različnih vsebin vključuje tudi naloge različnega tipa (naloge obkrože- vanja, naloge kratkega odgovora, naloge z zapisom krajšega odgovora, naloge raz- vrščanja, povezovanja in dopolnjevanja) in naloge različnih stopenj po Bloomovi taksonomiji: Z nalogami prve stopnje preverjamo • poznavanje in znanje osnovnih poj- mov, dejstev in procesov. Pri nalogah druge taksonomske stopnje • mora učenec pokazati razumevanje vzrokov, posledic, učinkov, zakonitosti in prikazov ter uporabo znanja v novih situacijah. Naloge tretje taksonomske stopnje pa • od učenca zahtevajo analizo ali sintezo dogodkov, oblikovanje sklepov, vre- dnotenje procesov, utemeljevanje od- ločitev in načrtovanje rešitev. Komisija se pri sestavljanju nalog trudi, da bi se učenci pri reševanju teoretičnih nalog v kar se da veliki meri lahko oprli na lastne izkušnje pri športni vadbi v šoli. Preizkus je sestavljalo 46 vprašanj. Pravilen odgovor je predstavljal 1 točko. Od tega 35 odstotka vprašanj na I. stopnji. II. stopnja je prav tako predstavljala 35 odstotka vpra- šanj in III. stopnja 30 odstotkov vprašanj. Učenec je lahko dosegel maksimalno 46 točk. Čas reševanja je bil omejen na 60 mi- nut. Vrednotenje preizkusov zna- nja Po končanem preverjanju znanja je PK v razširjeni sestavi (skupaj s 25 pomočni- ki glavnega ocenjevalca) pregledala 450 preizkusov in pri posameznih nalogah, v primeru, da je bil odgovor še strokovno sprejemljiv, dodala le-tega med predvide- ne rešitve. Nastala so dopolnjena oziroma moderirana navodila za vrednotenje pre- izkusov znanja, ki so jih učitelji ocenjevalci (626) pri vrednotenju morali spoštovati. Pri predmetu šport smo preizkuse znanja NPZ prvič vrednotili elektronsko. Preizkuse znanja so učenci odpisali na papirju, nato pa so jih na RIC -u optično odčitali in shrani- li. Prek računalniškega programa so učitelji ocenjevalci dostopali do slik preizkusov znanja in jih z uporaba programa ovredno- tili. Elektronsko vrednotenje je bilo uvede- no zaradi želje po spremljanju, ohranjanju in tudi dvigu kakovosti vrednotenja. Le to uresničujemo s pomočjo različnih postop- kov: spremljanja dela učiteljev ocenjeval- cev med vrednotenjem, svetovanje s strani pomočnikov glavnega ocenjevalca in po- sledično odpravljanja napak med vredno- tenjem, primerjava vrednotenja učiteljev ocenjevalcev z vrednotenjem predmetne komisije, spremljanje poizvedb … Pri vrednotenju in razlagi dosežkov je po- trebno opozoriti, da se z NPZ preverja cilje izključno teoretičnih vsebin učnega načrta, ki predstavljajo majhen del pouka športa, saj je pri pouku športa poudarek na gibal- nem – praktičnem delu. Analiza dosežkov „ učencev pri npz Osnovni statistični podatki Preizkus iz športa je v letu 2017 opravljalo 4010 devetošolcev (Tabela 1). Preizkus je bil sestavljen iz 21 nalog (46 vprašanj). Ob pravilnem reševanju so učenci lahko dose- gli maksimalno 46 točk, v povprečju pa so dosegli 29,64 ± 5,4 ( 64,43 %) točk. Najvišji dosežek, ki ga je dosegel en uče- nec, je bil 44 (96 %) točk. Štirje učenci so dosegli 42 (93 %) točk. 90 ali več % točk je doseglo 14 (0,35 %) učencev. Največji delež učencev je doseglo med 57 in 76 % točk. 34 učencev je doseglo 13 (30 %) točk. Dva učenca nista dosegla nobene točke. Krivulja frekvenčne porazdelitve dosež- kov (Slika 1) je levo asimetrična, ima precej Slika 1. Porazdelitev po doseženih točkah (Vir: Statistični podatki, Ric, 2017). športna vzgoja 9 enakomerno porazdelitev znotraj intervala med 50 in 80 odstotnimi točkami (celotna distribucija rezultatov je zamaknjena v de- sno). Tabela 1. Osnovni statistični podatki Število učencev 4.010 Število postavk 46 Možne točke 46 Povprečno število absolutnih točk 29,64 Povprečno število odstotnih točk 6 4.41 Standardni odklon 11,77 Indeks težavnosti testa 0,64 Indeks zanesljivosti 0,77 (Vir: Analiza dosežkov na NPZ 2017 pri predmetu šport v 9. razredu) Analiza uspešnosti v NPZ po spolu Porazdelitev povprečne uspešnosti opra- vljanja preizkusa (uspešnost v rangu med 55 do 75 %) je pri obeh spolih zelo podob- na. Razlike med spoloma pa je moč zaslediti pri višjih in nižjih vrednostih uspešnosti, in sicer: med najbolj uspešnimi (med tistimi z • več kot 80 % vseh zbranih točk) je več deklet kot fantov, med manj uspešnimi (med tistimi, ki so • dosegli med 35 in 55 % možnih točk) je več fantov kot deklet, med tistimi z ekstremno nizkimi dosež- • ki (pod 20 %) so v večini fantje. V nasprotju z večjim številom zelo uspešnih fantov (tistih z nad 80 % točk) v NPZ iz le- ta 2009, letošnji rezultati kažejo, da je med zelo uspešnimi več deklet. Med ekstremno nizkimi rezultati (pod 20 % točk) pa je tako kot leta 2009 značilno več fantov. Takšna razporeditev uspešnosti med spoloma po- trjuje splošno dejstvo, da dekleta dosegajo boljše učne uspehe kot fantje. Razlik med spoloma ni niti pri posameznih nalogah. Fantje in dekleta enako uspešno rešujejo naloge različnih vsebinskih po- dročjih in tudi naloge, ki preverjajo znanja iz športnih iger kljub ukinitvi izbirnosti oz. uvedbi obveznemu reševanju vseh nalog v tem delu preizkusa. Analiza uspešnosti v NPZ po regijah Iz tabele dosežkov po regijah razberemo naslednje podatke: Uspešnost na nacionalnem preverjanju • znanja je med učenci različnih regij zelo podobna. Dosežki učencev v večini regij so ena- • ki (zelo podobni) povprečni vrednosti vseh v preizkus vključenih učencev. Precej nižjo vrednost od povprečne • uspešnosti (64,4 %) so dosegli učenci Zasavja (57 ,3 %) in Obalno-kraške regije (61,2 %). Nižjo povprečno uspešnost učencev iz Zasavja je potrebno obravnavati z rezervo in ob upoštevanju dejstva, da sta bili iz te regije v nacionalni preverjanje znanja vklju- čeni le dve šoli z vsega 62 učencev. Tudi po rezultatih gibalne uspešnosti (Strel, Mišič, Strel in Glažar, 2016) učenci Zasavja in Obal- no-kraške regije sodijo na rep slovenskih regij. Prav tako kot učenci Gorenjske in Go- riške regije prav na vrh. Iz analize uspešno- sti NPZ po posameznih slovenskih regijah lahko ugotovimo povezanost rezultatov v znanju o športu in gibalno uspešnostjo učencev. Analiza uspešnosti reševanja nalog glede na tip naloge Analiza je pokazala, da bili učenci zelo po- dobno uspešni tako pri nalogah zaprtega tipa (naloge obkroževanja in naloge po- vezovanja, razvrščanja in dopolnjevanja, naloge kratkih odgovorov), kot pri polod- prtih nalogah (naloge z zapisom kratkega odgovora) in nalogah odprtega tipa. Učen- ci torej enako uspešno opišejo situacijo kot tudi navedejo odgovor z besedo ali be- sedno zvezo, vendar le, če ne zahtevamo konkretnega strokovnega izraza (termina). Natančnost pri strokovnem izrazoslovju pa jim dela precejšnje težave. Tudi dodano slikovno gradivo pri nalogah ne vpliva na uspešnost reševanja. Analiza težavnosti nalog glede na taksonomsko stopnjo. Čeprav taksonomska stopnja (TS) naloge/ vprašanja sama po sebi ne odslikava avto- matsko tudi zahtevnosti, analiza preizkusa kaže, da so vprašanja 3. taksonomske sto- pnje (vprašanja, ki od učenca zahtevajo analizo ali sintezo dogodkov, oblikovanje sklepov, vrednotenje procesov, utemeljeva- nje odločitev in načrtovanje rešitev – torej višjo raven znanja) učencem delala veliko večje težave kot naloge prve in druge ta- ksonomske stopnje (poznavanje osnovnih pojmov, dejstev in procesov oz. razume- vanje, prepoznati vzroke in posledice). Več kot polovica vprašanj tretje TS se je izkazala kot težkih ali zelo težkih in le okrog 15 % teh nalog kot lahkih ali zelo lahkih. Zahtev- nejše od pričakovane zahtevnosti so se po- Slika 2. Primerjava dosežkov po spolu na NPZ 2017 pri predmetu šport (Vir: Analiza dosežkov na NPZ 2017 pri predmetu šport v 9. razredu). 10 kazale nekatere naloge/vprašanja prve TS predvsem iz razloga nenatančne uporabe strokovne terminologije. V splošnem pa velja, da so učenci dobro reševali lažje na- loge, še zlasti s tistih področij, s katerimi se pri pouku srečujejo vsakodnevno (podro- čje varnosti in športnega obnašanja). Rezultati so logični in pričakovani (tako je tudi pri drugih predmetih), saj didaktika pouka športa v šoli (kot predvideva tudi Učni načrt) temelji na praktičnem delu – na učenju in izpopolnjevanju praktičnih gibal- nih znanj. Seveda ob razlagah, demonstra- cijah in pogovorih učenci pridobivajo tudi informacije in znanja, ki pojasnjujejo, razla- gajo – skratka osmišljajo praktično delo in športno vzgojo obče, a seveda na specifi- čen in drugačen način kot pri predmetih v učilnicah. Tudi utrjevanje in preverjanje te vrste znanj ima pri pouku športa povsem drugačno težo kot pri ostalih šolskih pred- metih. A kljub temu so učenci dokazali, da zmorejo del svojega znanja izraziti tudi v za njih nevsakdanji pisni obliki. Analiza težavnosti nalog po posameznih vsebinskih podro- čjih Naloga s področja s p l o š n i h š p o r t n i h i z r a z o v je bila za učence težka. Glede na dejstvo, da se učenci z izrazoslovjem, po- vezanim s tipičnimi telesnimi položaji, vsa- kodnevno srečujejo pri pouku športa in da je bila to naloga obkroževanja, kjer je bilo potrebno le prepoznati pravilen opis tele- snega položaja (vzročenje rok), je le 44 % pravilnih odgovorov presenetljivo nizek rezultat. Sklepamo lahko, da morda učenci pri opisovanju telesnih položajev bolj kot strokovno terminologijo uporabljajo pre- proste »pogovorne/klišejske« izraze in zato niso prepoznali pravega odgovora. Pri področju t e l e s n i h z n a č i l n o s t i i n g i b a l- n i h s p o s o b n o s t i je mogoče ugotoviti, da učenci dobro poznajo posamezne gibal- ne sposobnosti in v splošnem tudi njihov pomen v športu in v vsakdanjem življenju. Povsem drugačno (slabo in nenatančno) pa je njihovo poznavanje in razumevanje anatomsko-biomehaničnega ozadja raz- ličnih položajev, vaj in gibanj, ki so sicer stalnica vsebine pouka športa in se z njimi srečujejo vsakodnevno. Učenci prepoznajo preprosto topološko aktivnost mišic pri posameznih gibih ali enostavnih gibanjih, niso pa dovolj natanč- ni, kar izhaja iz nepoznavanje osnovnih principov mišičnega delovanja oziroma nepoznavanje strokovnega izrazoslovja. Področji š p o r t i n v a r n o s t t e r š p o r t n o o b n a š a n j e sta vsebovali po tri vprašanja različnih taksonomskih stopenj. Na osnovi 76 % oziroma 85 % uspešnosti lahko skle- pamo, da učenci dobro poznajo osnovna ravnanja, povezana z varnostjo pri različnih športnih dejavnostih v telovadnici, špor- tnem igrišču, v vodi, na smučanju ali pla- ninarjenju. In tudi, da so učenci zelo dobro poučeni o športnem obnašanju in ga v veliki meri znajo prenašati tudi v okoliščine vsakdanjega življenja, kar je še posebej po- membno. Indeks težavnosti petih vprašanj s podro- čja z a k o n i to s t i š p o r t n e v a d b e i n n j e n e- g a v p l i v a n a č l o v e k a se giblje med 0,57 in 0,76. Večina vprašanj tega vsebinskega sklopa relativno dobro razvršča učence po znanju. Navajanje številnih in zelo različnih odgovorov na vprašanje o »gimnastičnih vajah« ponovno dokazuje veliko neeno- tnost pri uporabi strokovne terminologije. Ob tem pa so učenci pokazali pomembno stopnjo logičnega mišljenja in uporabnega znanja o fiziološkem naporu med športno vadbo. Pri vsebinskem sklopu š p o r t , z d r a v j e i n p r o s t i č a s so učenci pokazali, da dobro poznajo pozitiven vpliv športne vadbe na dobro počutje in razpoloženje. Prav tako znajo ter razumejo, kako (in zakaj tako) rav- nati pri prenašanju in dvigovanju predme- tov in bremen z vidika ohranjanja pravilne telesne drže in varnosti njihove hrbtenice, kar je zelo pomembno za vsakdanje življe- nje. Sklopa a t l e t i k a i n g i m n a s t i k a z r i t m i č- n o i z r a z n o s t j o sta bila sestavljen iz dveh nalog s po dvema vprašanjema vseh treh taksonomskih stopenj. Pri teh vprašanjih se je pokazala terminološka nedoslednost, saj so učenci npr. štartni položaj »na mesta« ali raztezno vajo opisovali s številnimi pogo- vornimi izrazi. Poleg tega tudi ugotavljamo, da učenci slabše razumejo temeljne prin- cipe osnovnih gibanj – kot npr. princip za- poredja vključevanja posameznih telesnih segmentov pri metih in pomena takega zaporedja za uspešno suvanje in metanje lažjih ali težjih predmetov. Učenci težko prepoznajo vzročno-posledični odnos pri izvajanju gimnastičnih elementov oziro- ma vzroke napak pri izvajanju posameznih elementov, kot sta preval nazaj in skok na prožni pojavi. Tudi pri vsebinskem sklopu p la van je rezultati podobno kot pri atletiki in gimnastiki kažejo slabše poznavanje in razumevanje osnovnih ter splošnih fizikal- nih/biomehaničnih zakonitosti gibanja. Tematski sklop p l e s je sestavljen iz dveh zelo težkih vprašanj, saj je indeks težavno- sti pri prvem vprašanju 0,29, pri drugem pa 0,42. Čeprav sta vprašanji prve in druge ta- ksonomske stopnje in smo jih predvidevali kot lahko nalogi, rezultati kažejo, da so te- oretične vsebine plesa za učence trd oreh, še zlasti, ker nimajo utrjenega strokovnega izražanja in se največkrat izražajo bolj po »domače«. Glede težavnosti smo dobili pri sklopu s m u č a n j e i n p o h o d n i š t v o zelo podobne rezultate. Iz dosežkov na vprašanji znotraj obeh sklopov (IT 0,89 in IT 0,99) sklepa- mo, da praktično vsi učenci poznajo zelo osnovne podatke o stopnjah zahtevnosti smučarskih prog in da iz slikovnega materi- ala prepoznajo primerno obutev za pohod v sredogorje. To je pomembno izhodišče za njihovo varnost in ugodje pri tovrstnih telesnih dejavnostih. Pri vsebinskih sklopih š p o r t n e i g r e ( k o š a r- k a , o d b o j k a , r o k o m e t i n n o g o m e t ) ima vsaka športna igra 3 vprašanja po enega iz vsake taksonomske stopnje. Z vsebino nalog/vprašanj smo skušali ugotoviti po- znavanje pravil ter poznavanje tehnično- taktičnega znanja. Splošna ugotovitev je, da učenci dobro poznajo osnovna pravila posameznih športnih iger in tudi tehnike posameznih elementov, veliko manj uspe- šni pa so v reševanju nalog, ki zahtevajo taktično znanje. Vsebinska analiza „ dosežkov Po zgledu mednarodnih raziskav znanja, kakor so PISA, TIMSS in PIRL, je predmetna komisija za šport v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom pripravila kvalitativne (vsebinske) opise znanja izbranih območij na lestvici dosežkov. Vsebinski opisi dosežkov omogočajo vpogled v znanja in zmožno- sti, ki so jih učenci pokazali na preverjanju. Na grafični predstavitvi frekvenčne poraz- delitve dosežkov učencev so s posebno barvo označena štiri območja: zeleno, ru- meno, rdeče in modro. Zeleno območje označuje učence, katerih skupni dosežki določajo mejo spodnje četrtine vseh do- sežkov. Rumeno območje označuje učen- ce, katerih skupni dosežki določajo mejo med polovicama vseh dosežkov. Rdeče območje označuje učence, katerih skupni dosežki določajo mejo zgornje četrtine vseh dosežkov in modro območje ozna- čuje učence, katerih skupni dosežki so v zgornji desetini dosežkov. Za vsako od na- športna vzgoja 11 vedenih območij so bile določene naloge, ki so jih učenci reševali uspešno. Uspešnost reševanja pomeni, da je dano nalogo pra- vilno rešilo vsaj 65 % učencev z dosežki v danem območju. V splošnem pomeni, da so učenci z višjimi dosežki uspešno reševali tudi naloge iz nižjih območij. Predmetna komisija je po pregledu tako razvrščenih nalog pripravila opis oziroma sintezo vse- bin, ki so skupne nalogam iz posameznega območja. Kvalitativni (oz. vsebinski) opisi območij torej predstavljajo vsebino tistega znanja, ki ga (s 65-odstotno verjetnostjo) izkazujejo učenci z dosežki v izbranem ob- močju (Cankar, 2017). Analiza izkušenj in „ opažanj učiteljev – ocenjevalcev npz Kakovost izvedbe elektronskega vredno- tenja ter primernosti in zahtevnosti nalog NPZ je bila preverjana tudi pri učiteljih oce- njevalcih NPZ (626) s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je izpolnilo 59,4 % športnih pedagogov – ocenjevalcev. Športni pedagogi so v večini opravili vre- dnotenje brez težav, mnogi so izpostavili, da jim je pri tem koristil seminar NPZ, ki smo ga v okviru Zavoda RS za šolstvo izve- dli člani PK za NPZ. Računalniško manj vešči so težave reševali s pomočjo sodelavcev in pomočnika za e-vrednotenje. Učitelji ocenjevalci so delo svojega pomočnika glavnega ocenjevalca ocenili kot zelo do- bro (pravočasnost, uporabnost, način ko- munikacije) in poudarili, da je komunikacija potekala brez večjih težav. Vpogled v nji- hovo delo se jim zdi koristno in jih v večini ne moti, nekaj športnih pedagogov pa je izrazilo nerazumevanje nad »kontrolo« in se spraševalo o smiselnosti njihovega dela (nezaupanje, razvrednotenje dela, nepo- treben nadzor, vmešavanje v delo …). Učitelji so podali svoje mnenje tudi o nalo- gah in izpostavili najprimernejše in najmanj primerne ter najzahtevnejše zahtevne na- loge ter podali komentar. Za najprimernejšo nalogo so učitelji naj- večkrat izbrali naslednjo nalogo: (5 a) Učitelji so mnenja, da so načela športnega obnašanja zelo pomembna tako na špor- tnih igriščih kot v življenju. Otroci jih morajo poznati in upoštevati. Športno obnašanje je vrednota modernega časa, ki bi morala imeti pomembno mesto v procesu pouka pri predmetu šport, kajti vzgoja mladostni- ka lahko temelji tudi na načelih športnega obnašanja. Med najprimernejše naloge so uvrstili še naloge, ki se dotikajo varnosti pri vadbi (pravilno dvigovanje bremen, zaščita vad- bišča) in razumevanja ugodnih vplivov športa na človeka. Izbrane naloge preverja- jo splošna znanja o varnem in učinkovitem gibanju ter so pomembna in uporabna v vsakdanjem življenju. Kot najmanj primerno nalogo so učitelji iz- brali nalogo: (5 c) Učenci zelenega območja so izkazali temeljna znanja s področja varnosti, športnega obnašanja in zdravega življenjskega sloga, ki so jih pridobivali z neposrednim sodelovanjem (z izkušnjami) na rednih šolskih in obšolskih dejavnostih. Pri večini vsebinskih sklopov so učenci odgovore prepoznavali med več danimi možnimi odgovori. Pri tem so jim v mnogih primerih bile v pomoč slike, s katerih so lahko razbrali pravilne odgovore. V zeleno območje sodijo tudi nekatere naloge, pri katerih so morali učenci zapisati daljši odgovor (utemeljitev preprostih športnih situacij). Naloge rumenega območja so od učencev zahtevale razume- vanje posameznih vsebin, kot so: športno obnašanje, vpliv športa na organizem, športna pravila. Učenci so morali zapisati primer ustreznega ravnanja v konkretnih življenjskih situacijah. Naloge so reševali brez dodatnih gradiv (slik, besedil, skic …). Odgovori učencev pri nalogah rdečega območja zahtevajo poznavanje in uporabo ustrezne strokovne terminologije ter medpredmetno povezovanje vsebin športa in biologije. Učenci so morali izkazati tudi poglobljeno razumevanje zakonitosti športne vadbe. Učenci odgovore nalog modrega območja zapišejo ob analizi specifičnih zakonitosti nekaterih osnovnih gibanj (meti, teki, preval …). V izražanju so morali jasno izpostaviti ključne momente oziroma položaj telesa, ki omogoča pravilno izvedbo določenega elementa oziroma povezave določenih gibanj in razumevanje le teh. Pri nalogah, ki jih tudi najbolj uspešni učenci niso rešili s 65 % verjetnostjo, pa so učenci morali zapisati natančen odgovor (zapis termina, pravila oziroma pojma, opis položaja telesa) in izkazati globlje poznavanje zakonitosti tudi nekaterih drugih predmetnih področij. 12 Učitelji kljub komentarjem pri najprimer- nejših nalogah, da je športno obnašanje pomembno za življenje, pri tej nalogi ne vidijo povezave med šolsko prehrano in športnim obnašanjem. Mnenja so, da v je- dilnici ne moremo govoriti o športnem ob- našanju, saj jedilnica ni prostor za športne aktivnosti. Izpostavili pa so tudi problem prevelikega spektra pravilnih odgovorov – vse je bilo prav. V isto kategorijo nalog so učitelji največ- krat uvrstili še naloge, ki zahtevajo kratke in enoznačne odgovore (sprednja stegen- ska mišica, gimnastične vaje) ter nalogo iz plavanja, ki je bila po njihovi oceni tudi najzahtevnejša. Med najzahtevnejše naloge so učitelji naj- večkrat uvrstili nalogo: (15 b) log usmerjena nekoliko v smer splošnih in lažjih nalog. Takšna odločitev je bila tudi posledica dolgega osemletnega obdobja od zadnjega preizkusa znanja in s tem manjše izkušenosti članov ko- misije za pripravo NPZ. Koristno bi bilo naloge predhodno testirati, saj bi bilo na osnovi tega postopka lažje sestaviti vsebinsko in zahtevnostno še bolj urav- notežen preizkus. Dosežki v preizkusu so tako po spolu • kot po regijah zelo podobni. Zaznati je le manjše razlike med spoloma pri ekstremnih pozitivnih vrednostih, kjer beležimo večjo prisotnost učenk, pri najnižjih rezultatih pa se v večini poja- vljajo učenci. veka ter povezanost športa in zdravja, zlasti kadar lahko znanja medpredme- tno povezujejo ali pa se lahko oprejo na lastne praktične športne izkušnje. Čeprav obstajajo nekatere razlike v • obsegu izvajanja vsebin zlasti različnih športnih iger med učenkami in učenci (pri učencih večje število ur košarke, pri dekletih pa odbojke), v izkazanem poznavanju vsebin športnih iger in no- benih razlik med spoloma. Praviloma vsi dobro poznajo osnovna pravila in tehnike posameznih elementov ter pri- čakovano nekoliko slabše zapletenejše taktične rešitve. Šibka področja znanja Pereče in morda najbolj skrb vzbuja- • joče je slabo poznavanje strokovnega izrazoslovja kot temeljnega področja vsake stroke in pogoj za medsebojno razumevanje. Učenci izkazujejo slabo poznavanje in nenatančno uporabo strokovne terminologije praktično na vseh vsebinskih področjih, ki so zajeta v preizkus znanja. Ne najdejo ustreznega izraza, uporabljajo pogovorne (klišej- ske) izraze, so v izražanju preveč splošni in ne dovolj natančni. Nujno potrebno bo več pozornosti usmeriti v strokovno terminološko doslednost tako pri učite- ljih kot učencih. S podobnimi težavami poznavanja in uporabe terminologije stroke se sicer devetošolci srečujejo tudi pri ostalih predmetih, kar je verje- tno posledica procesne naravnanosti tako učnih načrtov kot tudi učenja in poučevanja v devetletki. Razumevanje osnovnih zakonitosti • gibanja je šibko. Učenci tako slabo poznajo oziroma ne razumejo dobro osnovnih: principov mišičnega delovanja o (npr. prepoznajo preprost topološki po- ložaj posameznih mišičnih skupin, ne morejo pa ugotavljati anatomske funkcionalnosti posameznih gibov oziroma funkcionalnosti posameznih mišičnih skupin); fizikalnih/biomehaničnih principov o gibanja (npr. učenci zelo težko pre- poznajo vzročno-posledični odnos pri izvajanju atletskih, gimnastičnih ali plavalnih tehnik oziroma vzroke napak pri izvajanju posameznih gi- balnih aktivnosti kot so preval nazaj, skoki na prožni pojavi itd.). Naloga s področja plavanja je po mnenju učiteljev med najtežjimi, saj poleg znanja plavanja in razumevanja gibanja, zahteva še poznavanje fizikalnih zakonitosti v vo- di. Če pa so učenci vedeli za kaj gre, pa so morda imeli težave pri izražanju in uporabi ustrezne terminologije. Učitelji so tudi iz- postavili problem, da se učenci učijo plava- ti v tretjem in petem razredu, da se v tem starostnem obdobju še ne učijo veliko o uporu vode in da v bazenu ni veliko časa za usvajanje teoretičnih znanj. V skupino najzahtevnejših nalog so učitelji največkrat uvrstili naloge, ki zahtevajo višja taksonomska znanja (izdihovanje v vodo, razlika med consko obrambo in obrambo mož na moža) ker je bilo tudi pričakovati. Pri reševanju teh nalog so morali učenci povezovati znanja različnih predmetnih področji in uporabiti zahtevnejše miselne procese (sinteza, primerjava, analiza). Najpomembnejše ugotovitve: Povprečen dosežek vseh v analizo • vključenih učencev (4010) je 29,4 od 46 možnih točk ali 64,4 %. Nihče ni dose- gel maksimalnega števila točk. Najvišje doseženo število točk je 44 (96 %). 2 učenca nista dosegla nobene točke. Dosežek ocenjujemo kot visok in priča- • kovan, saj je bila vsebinska in zahtevno- stna struktura v preizkus vključenih na- Malce presenetljivo zelo podobno • znanje/rezultate izkazujejo tako pri nalogah zaprtega tipa (naloge obkro- ževanja in naloge povezovanja, razvr- ščanja in dopolnjevanja, naloge kratkih odgovorov) kot pri polodprtih nalogah (naloge z zapisom kratkega odgovora). Učenci torej enako uspešno opišejo si- tuacijo kot tudi navedejo odgovor z be- sedo ali besedno zvezo vendar le, če ne zahtevamo konkreten strokovni izraz (termin). Tudi dodano slikovno gradivo pri nalogah ne vpliva na uspešnost re- ševanja. Učenci v povprečju enako uspešno re- • šujejo naloge 1. in 2. taksonomske sto- pnje ( 71 oz 73 % pravilnih odgovorov) in pričakovano nekoliko slabše naloge 3. taksonomske stopnje, kjer je njihova uspešnost 48 %. Močna področja znanja Učenci zelo dobro poznajo in razumejo • osnovna ravnanja, povezana z varno- stjo in športnim obnašanjem. Na teh vsebinskih področjih izkazujejo znanja tudi na višjih taksonomskih ravneh in kar je še zlasti pomembno, znanja znajo prenašati tudi v nove življenjske situaci- je, tudi izven športa. Učenci dobro poznajo nekatere zakoni- • tosti športne vadbe in njen vpliv na člo- športna vzgoja 13 Razumevanje osnovnih taktičnih izva- • janj v različnih športnih igrah. Sklep „ Cilji športne vzgoje so široki in raznovrstni. Od razvijanja gibalnih spretnosti, sposob- nosti in znanj do razvoja dobre samopo- dobe in samozavesti, socializacije in špor- tnega obnašanja. Tudi utrjevanje telesne kondicije in zdravja mladih ljudi. Različni cilji zahtevajo tudi ustrezne postopke in orodja za spremljanje doseganja postavlje- nih ciljev. Številna razvije in oblikuje učitelj sam za svoje potrebe poučevanja, druga so sistemska kot dodatne možnosti za pove- čanje uspešnosti učitelja pri delu. Učitelj pri pouku uporablja različne nači- ne spremljanja gibalnega znanja in spo- sobnosti ter tudi svoje načine sprotnega in občasnega preverjanja znanja in po- znavanja, ki osmišljajo praktično delo na športnih terenih. Za ugotavljanje gibalne- ga in telesnega razvoja učencev se učitelj poslužuje tudi sistemskega orodja. SLOfit (po starem športnovzgojni karton) učite- lju omogoča primerjavo svojih dosežkov v časovnem obdobju ali pa primerjavo s splošno uspešnostjo v državi. Tako kot je SLOfit pomembno orodje za spremljanje učinkovitosti učiteljevega dela na podro- čju gibalnega in telesnega razvoja, je NPZ pomembno orodje in dobra povratna in- formacija učitelju na področju poznavanja, razumevanja in osmišljanja gibalne dejav- nosti in športa. Zato bi bilo smiselno, da bi bil preizkus NPZ pogosteje (morda vsako leto), saj bi se s tem tako njihova vsebina, realna zah- tevnost … in sporočilna vrednost močno izboljšale. Hkrati pa bi permanentna upo- rabnost teh podatkov učiteljem zagotovila jasnejše usmeritve pri načrtovanju in izva- janju pedagoškega procesa. Ob tem pa bo potrebno vložiti še dodatne napore za potrjevanje povezanosti in med- sebojnih vplivov teoretičnih znanj o športu z učenčevimi praktičnimi znanji in gibalni- mi sposobnostmi. Taka spoznanja bi lahko utrdila širšo sprejetost NPZ in pomembno prispevala tudi k didaktični posodobitvi posredovanja tako teoretičnih kot praktič- nih športnih znanj. Literatura „ Bergoč, Š., Masterl, S., Mrak, A., Škof, B. in Ža- 1. kelj, M. (2017). Analiza dosežkov na nacional- nem preverjanju znanja 2017 pri predmetu šport v 9. razredu, Letno poročilo o izvedbi NPZ v šolskem letu 2016/2017. Ljubljana: Dr- žavni izpitni center. Cankar, G. (2017). Uvod. Opisi dosežkov učen- 2. cev 9. razreda in specifikacijske tabele preizku- sov znanja NPZ 2017. Pridobljeno 19. 10. 2017 s http://www.ric.si/mma/2017%20uvod%20 2017/2017061614062360/ Masterl, S., Semen, E. (2017). Analiza anke- 3. tnega vprašalnika za učitelje ocenjevalce o e-vrednotenju in preizkusih NPZ 2017 za 9. razred. Ljubljana: Državni izpitni center. Statistični podatki NPZ 2017. Ljubljana: Dr- 4. žavni izpitni center. Strel, J., Mišič, G., Stel, J. in Glažar, G. (2016). 5. Telesna zmogljivost za boljše zdravje in po- čutje : vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti po vrhniškem modelu. Logatec: Fitlab. 2016 Predmetna komisija za šport. Opisi dosežkov 6. učencev na nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu. Pridobljeno: 19. 10. 2017 s http:// www.ric.si/mma/2017%20opisi%20mre- zni%20SPO%209/2017061614062029/ Saša Masterl RIC, Državni izpitni center, koordiniranje za NPZ Kajuhova cesta 32U, 1000 Ljubljana sasa.masterl@ric.si