GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. 3 Marec 1974 LETNIK XI KIDRIČEVO Krajevna skupnost Kidričevo se pripravlja na svoj tretji krajevni praznik, ki ga v spomin na enega največjih borcev in revolucionarjev — narodnega heroja BORISA KIDRIČA — PETRA KALANA — praznujejo delovni ljudje in občani naše krajevne skupnosti. OB TRETJEM KRAJEV- NEM PRAZNIKU Poseben pomen letošnjemu praznovanju daje vsekakor u-veljavljanje neposrednega odločanja, od temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti do občine, republike in federacije. Prvič stopamo, z nedavno sprejeto ustavo in na njeni podlagi sprejetimi temeljnimi dokumenti v TOZD in krajevnih skupnostih, v utrjen ustavni sistem na enotnih socialističnih samoupravnih temeljih. Na ta temelj pa je med drugimi zapisano z veliki črkami ime Borisa Kidriča, enega prvih borcev in snovalcev družbe, katere nosilci so danes v temeljnih organizacijah in skupnostih; to je prava veličina našega borca, prvega slovenskega voditelja Borisa Kidriča, po katerem so si naš kraj, naša tovarna, šola in še drugi nadeli svoje ime in prevzeli nase odgovornost, da bodo s svojimi deli izpričali vso veličino takratnega časa, ko pri nas ni bilo svobode, ko delovni človek ni imel pravic, ko je tlačil našo zemljo tujec. Šele 62 let nas loči od njegovega rojstva in že 21 let poteka, odkar nas je mnogo prerano zapustil, vendar je s svojimi deli ostal za zmeraj med nami. Njegov lik nas vsak dan spominja na naše velike dni; vsak dan ko gremo na delo ali z dela, ko smo na sprehodu ali na slučajnem obisku v Kidričevem, vedno se ozremo na spomenik, katerega so delovni ljudje odkrili ob svojem drugem krajevnem prazniku. Ob letošnjem krajevnem prazniku, 10. aprilu, bo s svečano akademijo ponovno osvetljen njegov lik v pesmi, besedi in glasbi, kar bo vsekakor pomembno doživetje, saj celotni program pripravlja mladina Kidričevega ob sodelovanju pevskega zbora osnovne šole in DPD »Svoboda«, godbe in drugih. Tako bo tudi letošnji krajevni praznik potekal v duhu Kidričevih besed: »JUNAKOM BORBE NAJ SLEDE JUNAKI DELA« in uspehov delovnih ljudi v tovarni, ki s tem začenja tudi praznovanje svoje 20-letne proizvodnje, pa delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti; prav ti uspehi so najlepše darilo naši samoupravni skupnosti. M.C. OBISK PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SLOVENIJE ANDREJA MARINCA V NAŠI TOVARNI Na vidiku: nova poslovna skupnost 22', februarja 1974 so nas obiskali predstavniki Izvršnega sveta SRS, katere je vodil sednik tov. Andrej Marinc. pred- Na skupnem sestanku smo obravnavali predvsem gospodarsko problematiko in perspektivni razvoj TGA. V obširni razpravi je bilo po posameznih točkah sprejeto naslednje: — ugotovljeno je bilo, da so potrebe po primarnem aluminiju v slovenski predelovalni industriji velike. Ze v letošnjem letu večje, kot jih lahko pokrije naše podjetje s primarnim alumini- jem in aluminijskimi polproizvodi. Zaradi tega je potrebno na novih samoupravnih osnovah izoblikovati konkretno konstrukcijo samoupravnega sporazuma z vsemi partnerji, ki bodo trajno sodelovali z našim podjetjem z dolgoročnim medsebojnim ekonomskim, finančnim, poslovnim in samoupravnim sodelovanjem, vključno z odgovornostjo sovlagateljev. Tisti, ki ne Andrej Marinc, predsednik IS SRS v pogovoru s predstavniki naše tovarne bi vstopili v takšno poslovno skupnost, ne morejo imeti enakih pravic z onimi, ki si pravočasno zagotovijo u-deležbo pri produkciji z vlaganjem v nove ali rekonstruirane proizvodne kapacitete. Na osnovi teh ugotovitev je potrebno najkasneje v roku 2 mesecev pripraviti v skupini, katero bodo sestavljali predstavniki Kidričevega, Impola in predstavniki predelovalcev — pod okriljem Gospodarske zbornice SRS, ob sodelovanju, Izvršnega sveta SRS, poslovnih bank, elektrogospodarstva in drugih strokovnih institucij —, skupni dogovor, ki bo opredeljeval tako relacijo med elektrogospodarstvom in našimpod-jetjem kot tudi med kompletno sfero predelave, pa našim podjetjem in Impolom. Predvsem bi naj tak dogovor izhajal na osnovi planiranih potreb in koor-dinaranega rasta kapacitet, tako v sferi primarne proizvodnje kot na področju polproizvodov in finalnih izdelkov. Drugi del razgovora se je nanašal na odškodninski zahtevek zaradi redukcije električne energije. V temeljiti raz- pravi je bilo ugotovljeno naslednje: — da je zahtevek do elektrogospodarstva v okviru obstoječe pogodbe v celoti u-temeljen in da ta odnos rešita TGA in elektrogospodarstvo v neposrednem kontaktu. Zahtevek za odškodnino, ki je nastala v zvezi z redukcijo in presega višino pogodbene vrednosti z elektrogospodarstvom, pa je treba reševati v okviru družbenega dogovora o odškodninah zaradi redukcije električne energije. Za rešitev odškodnine tega dela je dogovorjeno naslednje: — da bodo predstavniki TGA, sekretariata za finance, gospodarske zbornice in elektrogospodarstva na skupnem sestanku, ki ga je po- trebno organizirati na gospodarski zbornici SRS v Ljubljani, ugotovili končni znesek odškodnine, ki je nastala zaradi redukcije električne energije. Ugotovljeni odškodninski zahtevek bo zmanjšan za del po pogodbi z elektrogospodarstvom in bo predložen v razpravo podpisnikom družbenega dogovora o odškodninah zaradi redukcije električne energije. Tak sestanek je bil že organiziran na Gospodarski zbornici SRS; delo na tem področju poteka v sodelovanju s predstavniki sekretariata za finance, gospodarske zbornice SRS in elektrogospodarstva. Glavni direktor: Milan Krajnik, dipl. oec. PRVA SEJA NOVEGA DELAVSKEGA SVETA TGA: Vojo Veličković PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TGA, NJEGOVA NAMESTNICA — MIRA VERBANČIČ KoinistMuaciijislko sejo je imel novi delavski svet 14. marca 1974. Najprej je izvolil verifikacijsko komisijo, nato poslušal poročilo predsednika voli vne komisije o opravljenih volitvah, tega je potrdil, nato poročilo verifikacij,sike komisije, na osnovi katerega je potrdil mandate -prisotnim članom delavskega sveta in tistim, M so poslali potrdila o izvolitvi. (Nadaljevanje na 3. strani) Združitev z Zaključni račun Centralni delavski svet je na seji 27. februarja 1974 obravnaval in odobril zaključni račun za leto 1973. Iz analize podatkov zaključnega računa za leto 1973, ki je izčrpno podana v finančnem delu poslovnega poročila, je razvidno, da zaključujemo poslovno leto pozitivno, kljub nenormalnim razmeram, ki so nastopile z redukcijo električne energije. V letu 1973 je bilo ustvarjeno nekaj nad 515 milijonov din celotnega dohodka, kar je za 4 odst. manj kot v letu 1972. Porabljena sredstva znašajo nekaj nad 402 milijona din, to je za 3 odst. manj kot v letu 1972. Ko odbijemo od celotnega dohodka porabljena sredstva, ugotovimo, da smo ustvarili v letu 1973 112,8 milij. din dohodka; v primerjavi s predhodnim obdobjem je to za 8 odst. manj. Razdelitev dohodka je opravljena na podlagi pravilnika o delitvi dohodka in je naslednja: (zaokroženo na 000) Celotni dohodek 515.230 din Porabljena sredstva 402.396 din Dohodek 112.834 din — pogodbene obveznosti 8.416 din — zakonske obveznosti 9.544 din — osebni dohodki 79.010 din — osebni prejemki 856 din — rezervni sklad 2.257 din — obvezno posojilo za nerazvite 4.130 din — skupne rezerve občine in republike 900 din — sklad skupne porabe 5.300 din — poslovni sklad 2.421 din Kako smo poslovali? Iz tabel I. in II. je razvidno, kako simo poslovali v mesecu februarju 1974 in v času od I. do II. 1974. Indeks 1974/1973 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nar sproti -enakemu obdobju lani. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Obrat - - mesec Plan v mesecu Ikumulat. 1974/73 A. GLINICA 1. Izl-uženo: Januar 100 97,19 97,19 87,80 Februar 100 100,49 98,92 94,56 2. Kialciniram-o : Januar 100 100,09 100,09 102,11 Februar 100 105,71 102,78 107,39 B. ALUMINIJ 3. Hala A: Januar 100 125,39 125,39 27,17 Februar 100 91,83 103,19 34,24 4. Hala B: Januar 100 104,50 104,50 112,10 Februar 100 101,89 103,26 106,42 5. Hala B-12P: Januar 100 94,55 94,55 82,03 Februar 100 92,56 93,60 78,91 6. Hala. B-12 S: Januar 100 110,23 110,23 14-1,92 Februar 100 109,82 110,04 127,57 7. Livarna: Januar 100 101,13 101,13 68,68 Februar 100 98.87 99,97 72,96 8. Anodna masa: Januar 100 89,13 89,13 211,79 Februar 100 100,52 94,53 163,17 Dohodek je v letu 1973 manjši predvsem zaradi manjše realizacije, t. j. zaradi manjše proizvodnje, saj je bila elektroliza A zaradi redukcije električne energije od 12. septembra dalje izklopljena. To je tudi vzrok, da je podjetje doseglo v primerjavi s predhodnim obdobjem za 71 odst. manjši ostanek dohodka in s tem manjšo akumulacijo. V letu 1973 je bilo izločenih v rezervni sklad za 8 odst. manj sredstev kot v preteklem letu, ker je izločen samo obvezni del rezervnega sklada. Za sklad skupne porabe je bilo izločeno za 47 odst. manj sredstev kot v letu 1972, ko so zaradi spremembe predpisov v zvezi z izplačili iz sklada skupne porabe bila izločena sredstva za dve leti, to je za kritje porabljenih sredstev iz leta 1972 in za predvideno porabo v letu 1973. Povprečni neto izplačani osebni dohodki na zaposlenega delavca v letu 1972 so bili 2.006 din, v letu 1973 pa 2.507 din. Bruto obračunani osebni dohodki pa so porasli od 2.871 din v letu 1972 na 3.568 din v letu 1973. Osebni dohodki kažejo v letu 1973 pri neto izplačilih porast za 25 odst., pri bruto obračunanih pa za 24 odst. Ta porast je pripisati predvsem porastu vrednosti točke in porastu mase točk zaradi uvedbe novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Primerjava proizvodnje med 1972. in 1973. letom: Proizvod enota mere 1972 1973 Glinica tona 126.026 121.833 Aluminij tona 39.383 36.823 Al zlitine tona 15.972 13.035 Anodna masa tona 23.832 22.486 Proizvodnja vseh proizvodov v letu 1973 izkazuje padec nasproti preteklemu letu in sicer: kalcinirana glinica za 3,4 odst., primarni aluminij za 7,6 odst., proizvodnja Al zlitin za 8,4 odst. in anodna masa za 5,6 odst. Število zaposlenih delavcev se ni bistveno menjalo. Produktivnost dela je padla na račun zmanjšane proizvodnje po redukciji električne energije. Eden od ciljev poslovanja v letu 1974 mora biti stalna rast produktivnosti dela in čimbolj optimalno izkoriščanje vseh proizvodnih kapacitet. Na izpolnitev tega cilja pa v veliki meri vplivajo ravno razni »družbeni posegi«. Redukcija električne energje, ki je nastopila 12. septembra 1973, je povzročila ogromno škodo. Nastala škoda ni povsem zajeta v izkazanih pokazateljih; njene posledice se močno odražajo na delovnih sredstvih in se bodo dokončno pokazale šele v letu 1974. Dosedaj je ugotovljena le škoda iz poslovanja v letu 1973 in znaša skupaj 46,982.234 din. Za ta znesek je vložen odškodninski zahtevek pri Izvršnem svetu SRS. II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROZVODA — 11/1974. Indeks Plan Februar I-II/1974 1. Za 1 -tono glinice: — boksit 100 95,60 98,04 — NaOh 100 118,97 120,28 — para 100 99,37 96,14 2. Za 1 tono aluminija: Hal-a A: — glinica- 100 100,00 100,00 — anodna masa- 100 112,13 114,92 — kriolit 100 100,00 100,00 — fluorid 100 70,00 100,00 — el. energ. — kemija 100 96,65 93,63 Hala B: — glinica 100 100,00 100,00 — a-nodna m-asa 100 99,83 98,61 — kriolit 100 86,67 90,00 — fluorid 100 70,00 75,00 —■ el. energ. — kemija 100 100,54 99,27 Hala B-12 P: — glinica 100 100,00 100,16 — anodni bloki 100 97,86 98,21 — kriolit 100 76,67 86,67 — fluorid 100 45,00 72,50 — el. energ. — kemija 100 99,44 98,27 Ha.l-a B-12 S: — glinica 100 99,90 99,84 — anodna m-a-sa 100 98,26 98,43 — 'kriolit 100 80,00 90,00 — fluorid 100 80,00 85,00 — el. energ. — kemija 100 99,75 99,-50 3. Za 1 tono a-nodne mase: Za izvoz: — -petrol koks 100 100,90 100,77 — katranska smola 100 95,10 9-5,61 Za domačo porabo: — petrol kaks 100 100,90 100,77 — katranska smola 100 101,12 100,06 — el. energija 100 93,17 94.21 NEZGODE V FEBRUARJU 1974 Februarja se je poškodovalo 25 delavcev. Prikaz ponesrečencev po. tozdih in v skupni službi: na -delu na poti skupaj TOZD -aluminij 5 4 9 TOZD V i DS 8 — 8 TOZD glinica 5 — 5 TOZD promet 1 1 2 Skupne službe — 1 1 Skupaj : 19 6 25 (Nadaljevanje na 7. strani) naša pot k napredku V začetku marca je dobil vsak član delovne skupnosti TGA in tudi v Impolu osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela »Združena aluminijska industrija Slovenije«. V knjižici, -ki ima na 26 straneh devet poglavij z 80 členi, je zelo temeljito in konkretno obdelan način, iki bi -moral biti razumljiv -slehernemu članu delovne sklupno-s-ti v obeh podjetjih. Priprave na združitev z našimi sosedi prav -go-tovo niti malo niso novost, saj -potekajo že tako dol-go, da bi sedaj že bil čas, dia bi do nje tudi prišlo. Naši strokovnjaki — bolje rečeno: obe strani — sta v dosedanjem delu imeli nenehne stike ;n mnoge razgovore o vprašanjih, katera bi -bilo potrebno predhodno razčistiti : prav tako smo se lahko mi na eni od strani našega časopisa vsaj delno seznanili z nastankom in razvojem Impola, prav -tako pa tudi oni z našim kolektivom; lahko torej govorimo le o -vsestranski aktivnosti in prizadevanjih obeh strani, da se združimo, saj je v pogoji-h današnjega gospodarjenja to edina pot k -napredku in bo-ljši skupni perspektiv-.'- V -brošurici, katero smo dobili, je vse za-pisano na razumljiv -način; prav -gotovo bo še vrsta vprašanj zastavljena na zborih delavcev, kjer bo treba dati iasne in konkretne odgovore v zvezi z nekaterimi nejasnostmi, katere pa -nimajo prav nobene zveze s tem, da ne bi mogli aktivno razpravljati o združitvi. Ne vem sicer, kaiko daleč bomo s to zadevo -do takrat, ko bo ta številka Aluminija izšla, vendar me to nič ne moti, saj želim povedati le to, da mnogim določene zadev-e še niso jasne in da bodo delavci o njih želeli odgovore na svojih zborih. Želim povedati, da s-i naša sindikalna organizacija prizadeva svoj.e člane čimbolj seznaniti s to problematiko — z željo, da bi pred zbori del-avcev bile mnoge stvari že jasne in da bi se delavci potem lažje odločali za združitev. Prepričan sem, da je večina sindikalnih delavcev svoj im članom v osnovnih organizacijah prenesla vse, ka-r smo o združitvi razpravljali, kajti prav dobra obveščenost je pod uspeha ali bolj-e rečeno: že domala zajamčen uspeh. O obveščenosti smo v našem časopisu že mnogo pisali in govorili, vendar pri tem naj mimogrede omenim, da je o-dziv za -sodelovanje v našem tovarniškem časopisu zelo skromen, kar jie seveda za dom-a-la 2.000-čla-nski -delovni kolektiv nekoliko čudna zad-eva. Toda to le mimogrede, ker bo o -tem treba -spregovoriti na sestankih sindikata in na zborih delavcev. Prav od dobre obveščenosti bo tudi v -bo-doče -marsikaj odvisno, predvsem še, iko bomo -razpravljali in odločali o izredno -pomembnih in važnih zadevah. (Nadaljevanje na 8. strani) Klinar — Zaključni računi počitniškega doma in obrata družbene prehrane Ta 'dva 'zaključna računa je delavski svet potrdil, skupaj s potrditvijo pa je sočasno odobril pokritje izgulbe. Pod to točko je še bila obravnavana likvidacija inventurnih razlik v obratu družbene prehrane iz leta 1972; tako je sedaj tudi za zaideva likvidirana. — Sprememba samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA Potem, ko so vsi delavski sveti TOZD podali soglasje za uvedbo postopka za spremembo samoupravnega »sporazuma o združitvi v delavno organizacijo TGA Kidričevo, je delavski svet TGA sprejel besedilo sprememb tega sporazuma. Bistvo teh sprememb je v tem, da bo možno o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela in o sklenitvi samoupravnega sporaizuma o združevanju odločati na zboru. Odločitev bo »sprejeta šele ta»krat, če bo na» zboiru večina delavcev v vsaki TOZD in delovni »skupnosti Skupnih služb »glasovala za predlog. — Spremembe in dopolnitve pravilnika o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Sprejete so »bl»e spremembe pravilnika o organizacij»! dela» ga doma.. Vsa nova delovna mesta, sprejeta s spremembo sistemizacije, so bila ocenjena in vnešena v ta pravilnik. Za počitniški dom: upravnik 806 točk, ekonom 652 točk, »kuharica 713 točk, kuhinjska pomočnica 454 »točk, natakar 573 točk, servirtka 454 točk, čistilka 40»1 točka. V oddelku kontinuirane inventure: vodja kontinuirane inventure 978 točk, inventurist 715 točk, in-vemturist II 638 »točk. — Proslava dneva žena Odobrena iso bila »sredstva za praznovanje dneva žarna, kar je organizirala osnovna organizacija sindikata našega podjetja. Podj»etj»e bo poravnalo stroške proslave, ki lia»hiko znašajo največ 100 din po osebi, v kar niso vključeni prevozni stroški z avtobusom. Odobreni so bdi tudi prevozni stroški, ki znašajo 1.200 din po avtobusu. Clanioe kolektiva so na dan 8. marca» lahko prenehale z delom ob 12. uri. — Odnos plinarne Delavski svet TGA je odobril odpis plinarne ,s tem, d»a bodo vsi elektromotorji, reduktorji in črpalke demontirane in po inventurnih številkah prenesene v glavno skladišče. Ostala 0'prema bo o-dpisana po predlogih posebne komisije; ti so razvidni iiz po»ročila o izvršeni nalogi komisije. Od skupne opreme, ki znaša okrog 730 ton», »bo po demonitaži' o»bdržano sti 172.500 din na krajevno skupnost Kidričevo. Športna igrišča so: dve nogometni igrišči, igrišče za mali nogomet, tenis igrišče, igrišče za odbojko, strelišče in poslopje na igrišču. — S »krajevno skupnostjo Kidričevo je treba skleniti po»godbo, s katero n»aj bi zagotovili podjetju pravico do koriščenja prenešenih športnih objektov. — Pritožbi Po obravnavi pritožbe Milana Mlinariča, bivšega »upravnika počitniškega doma, zaradi izplačila nadur osebju počitniškega doma, je delavski svet zavrnil pritožbo kot neutemeljeno. Delavski »svet TGA je obravnaval pritožbo Rudija Belšaka; ta se nanaša na obravnavo podanega predloga o racionalizaciji v TOZD tovarna aluminija; delavski svet je naročil komisiji za tehnične izboljšave, da mu čimprej poda predlog za rešitev racio»na>l»iza-cij, katere je vložil »to»v. Belšak že 3. julija 1973. Nadalje j»e naročil odboru za notranjo kontrolo, da razišče zadevo v zvezi s pritožbo Rudija Belšaka in sicer o »tam, kako j»e bil obravnavan predlog za racionalizacijo v TOZD tovarna aluminija, katerega je vložil 3. ju- Z ZASEDANJA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA TGA: ZAKLJUČNI RAČUN SPREJET... 27. februarja je bila zadnja sedaj starega delavskega sveta TGA. Dnevni red »te »sej»e je bil obširen i»n pomemben, »saj je bila med »drugim na dnevnem redu tudi razprava o zaključnem računu. — Zaključni račun podjetja Delavski svet TGA je sprejel zaključni »račun podjetja v obliki, .»kot ga je predlagal odbor za poslovno polditiikoi. Razdelil je dohodek: celotni »doho- (Nadaljevanje s 1. strani) Na predlog političnega aktiva podjetja je izvolil VOJA VELICKOVICA za predsednika delavskega sveta TGA, za njegovo namestnico pa MIRO VERBANČIČ. V nadaljevanju je dela»vski svet TGA razpravljal in »sklepal o nujnih »sprotnih zadevah: — Imenovanje volivne komisije Ustanoviti je bilo potrebno volivno komisijo in imenovati njene člane za izvolitev članov delegacij TOZD tovarne glinice, TOZD tovarne ailum»inij;a, TOZD vzdrževanje, TOZD promet in delovne skupnosti skupnih služb. Za člane komisije »so bili imenovani: Franc Vrlič, predsednik, Peter Kropeč, namestnik predsednika, Cilka Podbrezniik, tajnik, Anica Klajnšek, »namestnik tajnika», Viktor Markovič, član, Herman Preac, namestnik člana. dek znaša 515,230.000 din (številke »so zaokrožene na tisoče), porahlj'ena »sredstva »so znašala 402.395.000 »din, dohodek znaša 112,834.000 din, pogodbene obveznosti 8,515.000 »din, zakonske obveznosti 9,543j000 »din, o-sebni dohodki 79.010.000 d»in, ■rezervni slklad 2,256.000 din, obvezno po»sojilo za nerazvite 4,130.000 din, skupne rezerve občine in republike 900.000 din, sklad skupne porabe 5,300.000 din im po'siO'Vni sklad ,2,421.000 din. — Komisija za volivne imenike Prav tako j»e bila imenovana komisija za volivne imenike v sestavu: Alenka Gorup, predsednik, Mairjana Toplek, namestnik predsednikai, Nežifca Artenjialk, član, Drago Zlem der namestnik člana, Karla, Dovhan, član, Dušan Hazabent, namestnik člana. — Komisija za statut TGA Delavski »svet je imenoval komisijo za statut TGA v sestavu: Marjan Gorčeniko, dipl. ing., Radenko Salemovič, dipl. ing., Viktor Markovič, Anton Kurilič, Anton Koizoderc, pravnik. — Poslovnik delavskega sveta Delavski svet je sklenil, da velja Poslovnik o» delu delavskega sveta v določbah, ki niso v nasprotju z novo samoupravno ureditvijo, v osta»lem pa bo delavski »svet posloval po novih predpisih. Mesec dni po »sprejiemu statuta TGA je im sistemizaciji delovnih mest tako, da j»e shema fcaidrovsko-isocialnega sektorja do»polnjena še s »shemo, ki zajema delavna mesta počitniškega» doma Aluminij Crikvenica. V finančnem sektorju so ukinjena delovna mesta skladiščnih revizorjev, vpisan pa je novi oddelek kontinuirane inventure, »ki je povezan neposredno na delovno mesto direktorja» »sektorja. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je do'poinjen »tako, da je za 52. členom dodano novo X. poglavje, fci zajema posebne dolo'öbe za ocenitev delovnih mest oisebj»a počitniške- potrebno pripraviti novi poslovnik. — Najem sob za letovanje članov delovne skupnosti Delavski svet TGA je dal načelno soglasje za najem sob za letovanje članov naše delovne skupnosti pri turistični organizaciji za rekreacijo, iz-letništvo in letovanje delavcev ALPE-ADRIA. Pri tem podjet-jiu naj bi najeli v hotelih v Novigradu 28 ležišč in na Rabu 10 ležišč — za 60 dni. Pri tem arainžmamu bo podjetje prispevalo razliko med regresirano in ekonomsko ceno v Crikvenici, kar znaša okrog 120.000 din. Delavski svet TGA predlaga delavskim svetom TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, da razpravljajo o tem načelnem sklepu in odločajo, da bo lahko delavski svet TGA izločil potrebna »sredstva za uresničitev »tega sklepa. K.-n. kot uporabno za» tovarno okrog 360 ton v vrednosti 105.000 din., ostalih 370 ton pa »bo o»dpro-dano Odpadu, za kar je bila določena vrednost 95.000 din. Med odpisano opremo je nekaj delov iz sive litine in bakrenih elektro vodnikov, kar je uporabno za domače potrebe. Delno so tudi uporabni ventili, zasuni, cevovodi in pri-robnice, katere obča»sno potrebujemo pri vzdrževalnih delih naprav v »glinici. Poslopje »plinarne in pomož-»ni obrati so v sedanjem stanju praktično brez vsake vrednosti, zato bodo odpisani ;n izločeni iz osnovnih sredstev. Pri morebitni predelavi poslopij jih je potrebno ponovno oceniti po »stanju, ki ibo »takrat. — Brezplačen prenos objektov družbenega standarda Odobren je »bil brezplačen prenois športnih igrišč v naselju v skupni sedanji vredno- Iija 1973 po strokovnih in samoupravnih organih in v kakšni meri so bili pri tem kršeni splošni akt; podjetja; preveri »naj tudi resničnost izjav, »ki so bile podane na seji delavskega sveta TGA 27. februarja 1974, te pa se nanašajo na to, da je podjetje utrpelo nad 10 milijanO'V din ško»de zaradi tega, ker ni bilo pravočasno postopano po predlogu racionalizacije, katerega je podal tov. Belšak. — Ekskurzija delavskega sveta K že sprejetim sklepom o ekskurziji delavskega sveta je »bilo dodano: — odo'bren je program »strokovne ekskurzije delavskega sveta TGA v obliki, kot jo je predlagala komisijia za» izvedbo ekskurzije; (Nadaljevanje na 5. strani) Kompozicija Vojo Veličković Rodil se je pred 53. leti, 9. marca 1921. leta, v mirnem kotičku severovzhodne Slovenije, v Središču ob Dravi, kot prvi otrok v zakonski zvezi poštnega uradnika Franje in gospodinje Angele. Zelo zgodaj se je osamosvojil, sam izbral in gradil svojo življenjsko pot. Absolviral je na trgovski akademiji v Daruvaru — z zaključnim izpitom v Beogradu. Življenjsko pot delavca in revolucionarja je začel leta 1940 kot vojaški uslužbenec v intendantski vojni akademiji v Beogradu. Na tem mestu je ostal do začetka druge svetovne vojne in je bil leta 1941 ujet; naslednje leto je preživel v nemškem ujetništvu. Leta 1942, ko se je končalo njegovo ujetništvo, ni odšel v svoje Središče, ampak se je pridružil svoji družini, ki je bila izseljena v Srbijo v okolico Čačka^ Ze takrat je ilegalno sodeloval v NOG, zaradi tega je bil preganjan in zapiran po četnikih; leta 1944 se je odločil, da se tudi aktivno vključi v NOB. Po končani vojni je še ostal v vojaški službi do leta 1946. Do leta 1951, ko se je zaposlil v naši delovni organizaciji, je delal v državnem zavarovalnem zavodu v Beogradu. V naši tovarni je od dneva zaposlitve opravljal različna odgovorna dela v komerciali, od leta 1960 pa je stalno delal kot vodja ali direktor komercialnega sektorja. Pokojni Branko Mlinarič Umrl je 6. marca v zgodnjih jutranjih urah pri opravljanju delovne dolžnosti, daleč od družinskega kroga in daleč od delovne organizacije, kateri je posvetil domala polovico svojega kratkega, vendar plodnega življenja. Nosil je in skrival bolezen v sebi, zavedal se je njene zahrbtnosti, vendar ni nehal delati do svojega zadnjega trenutka. Priznanj je bil deležen že za časa življenja, najlepših in največjih pa ni več mogel prebrati. V znak pozornosti in sožalja je naša delovna organizacija sprejela številna pisma in telegrame, dva med njimi pa pretresljivo točno govorita o bridkosti izgube delavca, tovariša in prijatelja: »S smrtjo g. Mlinariča je a-luminijska industrija vaše dežele izgubila pomembno osebnost ...« Metallgesellschaft Frankfurt »... Tov. Mlinarič, naš poslovni partner, bo ostal v trajnem spominu kot lik človeka izjemnih sposobnosti, neumornega delavca in plemenitega človeka, iskrenega tovariša ... Agrooprema Beograd Namesto proslave 53. rojstnega dneva ob siju slavnostnih sveč smo ga ob žalostnem siju pogrebnih sveč spremljali do zadnjega počivališča. Iz naših vrst je za vedno odšel ČLOVEK, vreden, s nonosom, nositi to ime. Odšel je za vedno tov. Branko — odšel iz življenja, toda ne iz naših src! SLAVA MU! V. V. LOVSKO SLOVO NAGROBNI GOVOR LOVSKEGA TOVARIŠA D. KLOBUČARJA Sedaj, dragi Branko, ko odhajaš v večna lovišča, vlada v naših lovskih revirjih tišina. To bo trajalo le kratek čas. S prihodom pomladi, ko bodo brezštevilni glasovi oživeli prostrane gozdove v revirju lovske družine Kidričevo in Središče, ko se bo v ranih jutranjih urah visoko v zraku slišala pesem škrjančka, ko bo ob potoku v grmovju »spuščal« melodijo priljubljeni slavček, katero si mnogokrat poslušal, ko si pred sončnim vzhodom šel v lovišče, bo postalo veselo in živahno; vendar, dragi Branko, Tebe ni več med nami. Ostal boš na mrtvi straži sredi našega lovišča, nam vsem v spominu kot vzoren tovariš — lovec. Smrekove vejice, katere Ti spuščamo v Tvoj mnogo prerani grob, Ti naj bodo dokaz Pokojnik med sodelavci v tovarni — ob sprejemu predsednika skupščine SRS Sergeja Kraigherja za globoko tovariško spoštovanje in zahvalo za ves Tvoj trud — z željo, da bi mirno počival v sredini svojega lovskega revirja. V imenu vseh članov lovske družine Kidričevo in Središča, kakor tudi v svojem imenu izrekam ženi, hčerkam, materam in tudi ostalim sorodnikom — iskreno sožalje! Žalni sprevod na središko pokopališče (Foto: R. Rakuša) Lovski rog — v zadnji pozdrav dragemu pokojniku, po žalnem nagovoru njegovega lovskega tovariša D. Klobučarja (drugi z leve), ki se je poslovil v imenu lovskih družin Kidričevo in Središče ob Dravi (Foto: R. Rakuša) (Odlomka iz poslovilnega govora F. Lončariča — v imenu borcev in vojaških starešin): ČASTNO Sl SLUŽIL DOMOVINI IN SVOJEMU LJUDSTVU tresle vrste borcev, Tvoje mirnodobske in vojne tovariše, med katerimi si, tov. Branko, nesebično in požrtvovalno delal že od zgodnje mladosti — vse dotlej dokler Te kruta smrt ni iztrgala iz naših vrst. Vse preveč se do kraja zavedamo prave vrednosti človeka, tovariša, sodelavca ali prijatelja šele takrat, ko smo za vedno zamudili vse dolžno priznanje njemu samemu, ko se za njegovo življenjsko dobo, za vse, kar je že prispeval k skupnemu razvoju in za življenjsko pot, oddolžimo le njegovemu spominu. Dragi Branko, bil si več kakor 34 let povezan z zgodovinskimi revolucionarnimi odločitvami, družbenimi dogajanji v naši domovini. S svojim neumornim delom, z odnosom do človeških problemov, težav in uspehov, s, svojim stremljenjem za vse višje in bolj vredne človeške odnose, si se oblikoval v revolucionarja in dobrega tovariša. Ganljivo je bilo poslednje slovo od našega delovnega tovariša, komercialnega direktorja Branka Mlinariča — na središkem pokopališču. Na sliki: množica pogrebcev med poslovilnim govorom našega glavnega direktorja Milana Krajnika, dipl. oec. (Foto: R. Rakuša). Dragi Branko! Počivaj v miru v tem kotičku naše prelepe domovine. V srcih borcev, rezervnih oficirjev in ostalih občanov boš o-stal še dolgo živ kot uspešen lik revolucionarja za lepšo prihodnost. Srca Tvoje družine, sorodnikov, soborcev in prijateljev so polna bolečin in ihtenja, zato namesto poslovilnih besed, ki nikakor nočejo iz grla, se iz oči utirajo pot — solze. Častna straža sodelavcev iz TGA »Boris Kidrič«, Kidričevo — ob pokojnikovi krsti (Foto: R. Rakuša) DRAGI, TOV. BRANKO! Z globoko žalostjo stopam h grobu, da se v imenu krajevne organizacije ZB NOV Kidričevo, združenja rezervnih vojaških starešin in v svojem imenu poslovim od Tebe kot večletnega borca za napredne ideje in aktivista NOB. Novica, ki je prispela o Tvoji smrti, je z bolnim odmevom tako bliskovito presenetila člane kolektiva, meščane Ptuja in Kidričevega, še bolj pa je pre- Umrl nas Branko Livar 31. MARCA Za delovnimi ljudmi, ki bodo opravili neposredne volitve v TOZD in delovnih skupnostih že 28. marca, bodo občani neposredno volili v krajevni skupnosti prvič svoje delegate v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. V krajevni skupnosti Kidričevo so se vise družbenopolitične organizacije temeljito Dri-praiviLe na izvedbo volitev. Do-sedaij -so obravnavali in sprejeli na minulih zborih delovnih ljudi in občanov kandidate v delegacijo krajevne skupnosti, delegate za družbenopolitični zbor, (kmetovalci pa tudi delegate za zbor 'združenega dela. Vsi zbori volivcev so bili zelo dobro obiskani, ®aj- so izvolili tudi svoje krajevne odbore, iteh je šest: Apače, Kidričevo, naselje I, Kidričevo, naselje II, Kuinvota, NjLvarce in Strmišče. V te odbore je vključeno 84 otočanov, ki predstavljajo temeljne organizacije za zbor delegatov krajevne Skupnosti. V zbor delegatov krajevne skupnosti volijo tudi TOZD in delovne skupnosti 20 delegatov, ziboir pa šteje 65 članov. Ker so roki za njihovo izvolitev že potekli, računamo, da bo lahko sklican zbor še v marcu, najpozneje pa do 10. aprila. Neposredno iza tem bo Sklicana I. krajevna konferenca SZDL, katero bodo sestavljali delegati s posameznih območij (84 občanov) io predstavniki vseh družbenih organizacij v krajevni skupnosti. Konferenc® bo imela izvršilni odbor, hi bo povezovali dedovanje krajevnih odborov SZDL, teh je šest, e-nako delovanje krajevnih odborov. Ker se je pred enim letom. tiaiko organizirala tudi mladina in se bodo do 10. kongresa ZKJ ustanovili tudi sveti komunistov v krajevnih skupnosti, lahko v bodoče pričakujemo zelo uspešno politično delovanje. ZAKLJUČNI RAČUN SPREJET... (Nadaljevanje s 3. strani) BOMO VOLILI... Vsa ta aktivnost je neposredno povezana z uresničevanjem pravic, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov pri nadaljnjem dograjeva- nju in utrjevanju igaimouprav-Ijanja. Na splošnih valitvah, ki bodo 31.- marcia, bodo vsi volivci glasovali za delegate v dele- gaciji krajevne skupnosti. Delegacija naše krajevne skupnosti štejie 16 članov in je sestavljena tako, da so v njej zastopani vsi krajevni odbori, Da bi občane seznanili s sestavom delegacije, objavljamo celotno kandidatno listo: Ime in priimek Roj. podatki Poklic Prebivališče 1. Otilija Gerjovič 28. 3. 1921 vzgojiteljica v VVZ Kidričevo Kidričevo 2 2. Ernest Jamer 26. 12. 1921 upokojenec Kidričevo 15 3. Pavia Klemenčič 7. 11. 1929 gospodinja Kidričevo 40 4. Lidija Klajnšek 19. 3. 1952 študent Kidričevo 13 5. Franc Klemenčič 19. 2. 1929 progovni vodja v TGA Kidričevo Apače 136 6. Martin Kiselak 23. 10. 1925 upokojenec Kungota 22/a 7. Rudi Pavličič 28. 3. 1937 obrtnik Kidričevo 77a 8. Pavla Rajšter 26. 12. 1931 učiteljica v OŠ Kidričevo Kidričevo 5 9. Ivan Serdinšek 24. 10. 1948 predavatelj v IKŠ Maribor Kungota št. 44 10. Marija Šoba 14. 10. 1940 medicinska sestra v ZD Kidričevo Kidričevo 13 11. Andrija Toplek 18. 11. 1923 gasilski tehnik v TGA Kidričevo Njiverce 34/a 12. Jože Vauken 13. 11. 1939 avtomehanik v v TGA Kidričevo Stmišče 51 13. Rozalija Veit 23. 8. 1926 gospodinja Apače 159 14. Ana Vrabič 6. 5. 1943 administratorka v TGA Kidričevo Kidričevo 6 15. Konrad Zorec 10. 2. 1927 vodja servisa v krajevni skupnosti Kidričevo 3 16. Anton Zupančič, ml. 15. 6. 1938 kmetovalec Njiverce 21 Na našem območju je 2300 volivnih upravičencev. Za zbor združenega dela iz kmetijstva bo na našem območju volilo 300 volivcev. vse pomembne dejavnosti (proizvodnja, šolstvo, otroško varstvo) in družbene organizacije. Glasovanje bo potekalo na sedmih voliščih, v vsakem kraju, v naselju I pa bo volišče v šoli in v klubu upokojencev. Vo-livna komisija krajevne skupnosti, ki je odgovorna za pravilno izvedbo voffltev, je že pripravila vse potrebno, da bo glasovanje lahko potekalo kar najhitreje. Vse občane vabimo, da se prepričajo o svojem stalnem bivališču, zlasti še, če so se v zadnjem času preseljevali, da bodo voliVni odbori seznanjeni z vsemi volivci, saj bo tako odpadlo iskanje volišča. Od 20. marca dalje bo v pisarni .krajevne skupnosti na vpogled volivrm iimenik. Družbenopolitične organizacije vabijo vse občane naše krajevne skupnosti, da pridejo na volišče na dan volitev, brž ko jim bo to mogoče storiti. Vsa volišča bodo odprta že pred šesto uro zjutraj. Matevž Cestnik, tajnik volivne komisije DELOVNA PRAKSA Vabimo dijake in študente strokovnih šol in fakultet, da se prijavijo za enomesečno prakso v poletnih počitnicah. Praktikante bomo sprejemali za julij in avgust, vsakokrat od 1. do 31. V času prakse bodo dobili praktikanti naslednje nagrade: Srednje šole: I. letnik 600 din (ESŠ, PAS — 700 din), II. + III. 700 din (ESS, PAŠ — 900 din). Višje šole in fakultete: I.+II. letnik 900 din, III. +IV. letnik 1.000 din. Praktikantu, ki bo ostal na praksi dva meseca, bo nagrada za drugi mesec povečana za 25 odst. Prijave zbira kadrovsko-socialni sektor do 31. marca t. I. Če bo večje število prijav, bodo imeli prednost naši štipendisti in otroci naših sodelavcev. — stirokoivnie ekskurzije se u-dieležijo: člani centralnega delavskega sveta, člani odbora za poslovno politiko, člani odbora za kadre, družbeni standard; in varsitvo pri delu, predsedniki delavskih svetov TOZD, predsedniki odbora za notranjo delavsko kontrolo, predsednik uredniškega odbora, delavca iz administracije orgai-nov upravljanja, odborniki skupščine občine Ptuj, izvoljeni v našem podjetju, predsedniki družbeno-poli-tičnih organizacij, predstavnik vodstva podjetja in Erika Feguš, štipendistka našega podjetja, bivši član CDS. Odobreni iso bili stroški za ekskurzijo: prevozni stroški v znesku okrog 26.000 din in stroški po osebi 940 din. — Določitev cene penziona v počitniškem domu Določene so bile cene pen-zionskega dne v počitniškem domu. Člani kolektiva z družinskimi čliani bodo letos morali odšteti za letovanje v našem. domu 50 din dnevno, o-troci do 10 lat starosti 30 din, zakonci, zaposleni v drugih podjetjih, 60 din, ostali gostje pa 110 din dnevno. Upokojenci člani kolektiva lahko letujejo v počitniškem domu do enakih pogojih kot člani delovne skupnosti, če bodo proste kapacitete. Oto koncu je delavski svet odobril nabavo buldožerja za TOZD promet, imenoval voliv-no komisijo za izvedbo volitev za delegate skupščine občine Ptuj, odločili, na kakšen način bodo člani našega kolektiva spremljali svečano razglasitev nove slovenske ustave, in poslušal vprašanja članov delovne skupnosti. Na ta vprašanja je potrebno pripraviti pismene odgovore. K.-n. Transport SINDIKALNA LISTA POTRJENA sprejetih določb V boju za uresničitev Po skoraj peturni razpravi na plenarni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, je bila v četrtek, 28. 2. 1974 sprejeta tako imenovana Sindikalna lista. V njej so povzeta stališča ZSS do tistih vprašanj in stališč, ki izvirajo iz dela in bodo obvezna za vse delavce našega podjetja. Lista torej obvezuje samoupravne organe, predvsem pa člane sindikata, da se za uresničitev sprejetih določil zavzemajo na vseh področjih svojega dela. Seveda bodo posamezna določila še sprejeta v samoupravnih sporazumih in naših internih aktih. Že dos-edaj je samoupravno sporazumevanje, kljub nekaterim pomanjkljivostim, doseglo pozitivne rezultate. Med drugim so bili usklajeni io povečani osebni dohodki naijniž-jim kategorijam delavcev, zmanjšane nerazumne in nerazumljive razlike v osebnem do-hoidfcu za enako zahtevno in enako uspešno delo med organizacijami združenega dela v panogi iin izven nje. Z uveljavitvijo sindikalne liste pa bodo usklajena še ostala določila, kot so: ovrednotenje delovnih izkušenj in stalnosti, nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni, določen najnižji neto osebni dohodek, terenski dodatek je nadomestilo za ločeno življenje itd. Posamezna določila sindikalne liste vsebujejo naslednje: 9 Najnižii neto OD 60% povprečnega mesečnega OD Najmižji neto osebni dohodek delavca, ki dela poln delovni čas in dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 60% povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu (povprečje v letu 1973 v SRS je (bilo 2.213 din). Vsaka udeleženka samoupravnega sporazuma je v svojem letnem gospodarskem načrtu dolžna določiti najnižji osebni dohodek svojih delavcev, upoštevajoč predvideni gospodarski uspeh, kar pa ne more biti manj kot j-e določeno v prvem odstavku tega poglavja. 9 Za nadurno delo 50 % Za delo, ki -traja dalj kot poln delovni čas (nadurno delo) pripada delavcu dodatek v višini 50% obračunske osnove ali dosežene akontacije OD za redni delovni čais-, ko je delal prek delovnega časa. 9 Nočno delo in ostali dodatki 1. Za- delo v -nočnem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini najmanj 25 i-n naj-več 50 % dosežene obračunske osnove ali akontacije osebnega dohodka za redni delovni čais, ko je delal v močn-em delovnem času. 2. Za redno delo na dan nedelje pripada delavcu od dodatka 30 do 50 odstotkov dosežene obračunske osnove akontacije osebnega -dohodka za redni delovni čas, ko je delal v nedeljo. 3. Za -delo na dan zveznega in republiškega praznika pripada delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila- in a-kontacije osebnega dohodka zaradi dela na ta dan še -dodatek v višini 50 odstotkov dosežene akontacije osebnega dohodka za reden delovni čas. 4. Samoupravni» sporazumi, katerih podpisniki zaradi narave d-ela imajo deljen delovni' čas, lahko določijo poseben dodatek delavcu, ki dela- v deljenem delovnem času, vendar ne v-eč kot 350 dinarjev neto mesečno. Za deljen delovni čas se šteje, če traja prekinitev delovnega ča-sai več kot dve uri na dan. 9 Nadomestilo OD za čas bolezni Znesek nadomestila osebpega dohodka- za čas 'bolezni do 30 dni -ne sme biti nižji od 90 odstotkov -povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka delavca. Osnova, za izplačani osebni dohodek v preteklem l-etu. 9 Ovrednotenje delovnih izkušenj in stalnosti Če samoupravni sporazum vrednoti delovno dobo, znaša najvišji možni odisto-tak tako u-poštevane delovne dobe: Naj-viš. % neto Delovna doba osebnega dohod, -delav. nad 1 do 5 let 1 nad 5 do 10 let 2 na-d 10 do 15 let 4 nad 15 do 20 let 6 niad 20 do 25 let 8 nad 25 do 30 let 10 na-d 30 let 12 Pri ugotavljanju delavne dobe se -upošteva priznana pokojninska doba. Delovne organizacije, ki zaradi prekomerne fluktuacije delavcev uvajajo posebno stimulacijo stalnosti v svojih temeljnih in drugih organizacijah, lahko to določijo v -samoupravnem aktu, vendar naj ta dohodek ne presega 5 % osebnega dohodka delavca-. 9 Dnevnice in potni stroški a) dnevnica zniaša za vse delavce enako — za čas odsotnosti nad 8 do 12 ur največ 80 din-a-rjiev, — za čas odsotnosti nad 12 ur največ 120 dinarjev. b) Stroški -prenočevanja -na podlagi računa se krijejo -največ do 130 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu za prenočevanje -pripada največ 60 dinarjev. c) Dnevni-ce za -službena potovanja v tujino bodo določene z zvezno uredbo. Udeleženci -samo-uoravinih sporazumov, ki is-o pri opravljanju svoje dejavnosti vezani tudi na maloobmejni promet, določijo v svojem samo-up-r-av-nem sporazumu viši-no dnevnice za potovanj-e v maloobmejnem prometu, ki traja -manj k-ot 8 ur. I • Terenski dodatek — ločeno življenje Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, :ki jih ima- -delavec pri delu in prebivanju na terenu. Terenski dodatek znaša največ 54 dinarjev na dan. Natančnejša določila uredijo samoupravni -sporazumi o delitvi dohodka in osebni dohodkov. Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno naj-v-eč 1.000 dinarjev Nadomestilo za ločeno življenje itn terenski -dodatek se med sefo-oj izključujeta-. Delavec ni upravičen -do -nadomestila za- ločeno ži-vljenje, če odkloni potnuj-eno primemo družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če -se je d-ela-vec vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa- ne preseli. Natančnejše pogoj-e za pridobitev pravice -do nadomestila za ločeno življenje i-n višino nadomestila določijo samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov i-n interni akti delovnih organizacij. O Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela Delavcu se lahko povrnejo stroški za -prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določenih reia-cij-ah -s -tem, da -delavec sam krije najmanj 20 dinarjev. Kjer mi možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se -lahko obračun-a-vai-jo stroški prevoza na delo in z dela v višini -največ 0,40 din za kilometer. Upravičenost do povračila izdatkov -za prevoz -n-a- -delo in z dela ter konkretno višino teh povračil določijo -samoupravni spora-zumi a-li splošni akti delovnih organi-za-cij. 9 Povračilo selitvenih stroškov Selitveni -stroški -se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim- članom, če -se selijo iz ■kraja dos-eda-nj-ega stalnega 'bivališča v drug kraj zaradi dela-, če i-e -preselitev v interesu temeljne organizacije združenega dela a-l-i -druge organiza--cije, za-radi upokojitve ali smrti. Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem kraju, če izpraznijo družbeno stanovanje, ki ,so ga dobili v -najem pri delovni organizaciji, -kjer so bili zaposleni in je za izpraznitev -tega- stanovanja zainteresirana -delovna organizacija-. Selitveni stroški se -povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih -stroškov. Če je preselitev v interesu delovne organizacije, -se -lahko delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem- 'gospodinjstvu, povrnejo prevozni -stroški in izplačata -naj-več dve dnevnici za službeno potovanje v državi. 9 Regres za prehrano med delom Temeljne in -druge organizacije združenega dela n-a,j -zagotovijo organizirano -prehrano med delom. Regres za prehrano med d-elo-m znaša največ 100 dinarjev n-a -delavca mesečno. Regres za prehrano -pripada tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi, -skratka vs-em, ki delajo v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah. 9 Nagrade študentom in dijakom za prakso, nagrade učencem v gospodarstvu Nagrade študentom ;n dijakom za- p-rakiso ter -nagrade u-čencem v gospodarstvu ne -smejo biti nižj-e od 500 dinarjev in ne višje, ko-t zn-aš-a najnižji mesečni- neto osebni. dohodek, določen v tej sindikalni -listi (za učence -se po-d nagrado razume -tudi hrana in stanovanje). Te nagrade -ne izključujejo izplačila štipendij za šolanje. Osebni prejemki, ki jih temeljne in druge organizacije združenega- dela izplačajo dijakom in študentom, ki niso na obvezni praksi, za nji-ho-vo d-el-o v čas-u šolskih noči-tnic, se štejejo za sredstva osebne -porabe, doigo-vo-rjem-a -s samoupravnim sporazumom-. 9 Stanovanjska gradnja in izobraževanje a) Namenski znesek za -stanovanjsko gradnjo znaša toliko, kot je .sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju -sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj ko-t znaša 6 % bruto osebnih d-oho-dkov. b) N-amenski znias-elk za izobraževanje znaša najmanj 1,5 odst. bruto osebnih dohodko-v. Ta sredstva so namenjena za družbenoekonomsko, politično im strokovno us-po-sabljanj-e po delu, za pridobitev poklicne izobrazbe ih prekvalifikacije, štipendije, za namenske investicije in zai druge -namene, v skladu z družbenimi dogovori -a-li -s-amoupravnimi spora-zumi o kadrovski politiki' in štipendiranju. 9 Regres za letni dopust Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega- dopusta -s-e oblikujejo- -v -višini najmanj 600 dinar jev i-n največ 900 dina-riev za zaposlenega-, pomnoženo s številom zaposlenih, h -katerim -se prišteje tudi učence v -gospodarstvu. V regresu za letni do-pust na delavca je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v -počitniškem domu. Samoupravni s-po-ra-z-umi o delitvi dohodka i-n osebnih dohodkov določijo konkretno višino regresa iz omenjenega razpona, pri tem morajo predvsem upoštevati -socialni in zdravstveni položaj delavca-. 9 SoJidarnostne pomoči Za .solidarnostne pomoči se štejejo: a) pomoč družini del-avca, -ki j-e umrl zaradi posledic nezigot pri delu v višini pogrebnih stroškov po -računu pristojne organizacije, b) ob -smrti v ožji družini in v primeru dia-ljše bolezni delavca lahko denarna pomoč -znaša največ en povprečni neto mesečni osebni- dohodek zaposlenih v delovni organizaciji v preteklem letu, c) enkratna pomoč o-b elementarnih nesrečah ali požarih, ki -so prizadeli delavca in njegovo družino, č) enkratne letne obdaritve upokojencev, d) enkratne pomoči o-b -nastanku težje invalidnosti, e) druge solida-mio-stne pomoči. Predlo-g za te -solidarnostne pomoči, razen pod -točko a), poda osnovna organizacija sindikata. 9 Odpravnina Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj- znaša najmanj d-va -—• največ -tri povprečne mesečne neto osebne dohodite na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek pripada- ob primeru -smrti delavca naj ožjim članom družine. Udeleženci samoupravnega sporazuma do-ločijo kriterije za uporabo pravice odpravnine, pri čemer zlasti upoštevajo dolžino delovne -dobe in pogoj-e, po-d fca-teri-mi ie delavec pretežno delal. 9 Nagrade ob delovnih jubilejih Del-avec lahko dobi ob delovnih jubilejih nagrado. Zgornji zneski nagrad za delovne jubileje so: —■ za 10 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 1 povprečni -mesečni -neto osebni -dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, — za- 20 let delovne dobe v isti delovni organizaciji' 1,5 povprečnega mesečnega neto-osebnega dohodka n-a zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem -letu, — za 30 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 2 povprečna mesečna neto osebna dohodka na zaposlenega- v SR Sloveniji v preteklem letu, —- za- 40 let (za 35 let za- ženske) oziroma ob upokojitvi odpravnina (glej poglavje o odpravnini'!). Kaj -se št-ej-e -za delovno -dobo v isti delovni organizaciji i-n konkretno višino nagrade -ter obliko nagrade za posamezne jubileje, določijo udeleženke sporazuma v svojem splošnem a-ktu. Aluminij — v ospredju nedavnega pogovora predstavnikov naše tovarne s člani IS SRS NAŠA SKUPNA ŽELJA JE: ČIMBOLIŠE P0SL0VAWE Želja vsakega delovnega kolektiva je, da čimboljše in čimbolj uspešno posluje, si ustvarja tak dohodek, ki mu tudi prinaša zaželene rezultate in mateiralne dobrine. Prepričan sem, da med nami ni nikogar, ki si kaj takega ne bi želel, toda prav talko se je treba vprašati, če tudi enako mislimo takrat, iko .je treba aa to nekaj postoriti in žrtvovati. Ze v prejšnji številki sem zastavljal enako mnenje, iko sem obelodanil nekaj utrinkov s prve seje delavskega, sveta TOZD glinica (mislim prve v tem letu), ki je sicer bila že 18. po vrsti. Nekatere nejasnosti in različni komentarji, .ki so jih posamezniki krojili po svoje, ker so v tem videli svoje dalo ali svoje okolje ali pa morda tudi povsem kaj drugega, so dokazali, da simo ljudje zelo občutljivi takrat, ko gre za določeno konikretno zadevo, bi je pomembna za vso naše poslovanje in predvsem za naše skupne koristi; saj končno delamo vsi skupaj za enake smotre v eni tovarni. Kritične pripombe fc tistemu, kar ni dobro, brez dvoma niso bile uperjene proti nobeni osebi posamezno, kajti za vse, kar se dogaja, ni kriv le delavec, tisti, ki opravlja določeno delo na stroju ali napravi, ampak so pri tem enako odgovorni tudi predpostavljeni, kot tudi vodilni. Končno: vsi skupaj, ki v tem kolektivu živimo in delamo za enake cilje in' želje, da bi podjetje poslovalo čimbolj uspešno in da toi prav od teh uspehov nekaj imeli vsi skupaj. Tudi danes se bom ustavil pri takih stvareh, ki kažejo, da še vedno ni isfoupne in konkretne odgovornosti za razna dela, iki samo povečujejo ceno našim proizvodom in s tem zanesljivo ne ustvarjajo trdne baze za naše osebne dohodke. Ponovno se moram vrniti k seji delavskega sveta v TOZD glinica — k seji, kateri sta prisostvovala tudi dva predstav- nika iz TOZD vzdrževanje in ki sta lahko sama slišala, kako so člani delavskega sveta iz glinice razpravljali o sodelovanju med oibema TOZD ali —■ bolje rečeno — o tem, kako bi si prizadevali, da 'bi s skupnimi napori in delom, s skupnim imenovalcem torej, premostili vse težavne probleme, ki tarejo ene in druge. V,si vemo, kakšne so danes naprave v glinici; nekatere obratujejo že polnih 20 let in itozanesljivo drugače kot pred 20. leti, da so mnoge naprave na robu svoje zmogljivosti, kar ni čudno, če zahtevajo vse več vzdrževanja ali večjih popravil. Toda to je vsakdanje, (kot je vsakdanje to, da se pri vsakem delu, pa če je še tako. dobro pripravljeno, lahko zgodi, da se majhna zadevica izmakne očem, ki pa se pozneje v obratovanju pokaže v večjem obsegu, povzroči celo določene zastoje in is tem tudi precejšnje izgube. Da ne govorimo o »hudi krvi« na eni ali drugi strani ! Moj namen ni, da toi se spuščal v podrobnosti, iker spadajo v pristojnost drugih, ki so za to odgovorni; vsekakor pa ima vsak delavec pravico povedati svoje mnenje, dati svoje pripombe in predloge. Na seji DS je bilo govora o pripravi luga, kjer je prišlo do zastojev zaradi pomanjkljivih načrtov; to se je .zgodilo tudi z novo črpalko za kaustični lug na defcantìaeiji, kjer j,e botrovala dolgemu delu podobna stvar — pomanjkljivi načrti. Sleherni delavec danes vidi, da so pred meseci tam uredili betonsko ploščo, ki pa se je kaj ihitro spet porušila in se bo pričela nova! Ti dve zadevici (če jih lahko imenujemo tako) v veliki zadevi in krogu mnogih večjih problemov povesta dovolj zgovorno, da tu nekaj ni v redu in da bi za (Nadaljevanje na 8. strani) Čiščenje črpaine cevi NESREČE ruMju (Nadaljevanje z 2. strani) Število nezgod po virih: železo in konstrukcija iz železa 6 ročno orodje 4 kamen, cesta 4 vroča voda 3 moped 1 predmeti iz lesa 2 el. kabel 1 tujek 1 stopnišče 1 milo 1 vroči zrak 1 Skupaj: nezgod 25 Število nezgod po vzrokih: nepazljivost pri delu 10 po ponesrečencu — nepravilen način dela 3 nepazljivost pri delu — po drugi osebi 2 kršenje varnostnih predpisov 2 elementarna sila 2 neravna in spoizika tla 2 nenaden izbruh anodne mase 1 okvara na mopedu 1 neurejeno delovno okolje 1 slaba vidljivost 1 Skupaj : nezgod 25 Februarja so se poškodovali naslednji delavci: TOZD ALUMINIJ 1. Franc Petrovič, mat. št. 4109, je 4. februarja v kopalnici stopil na milo in pri tem padel. Ob tej priložnosti si je lažje poškodoval komolec leve roke. 2. Franc Repec, mat. št. 2652, si je 6. februarja ob vstavljanju novega klina lažje poškodoval palec desne roke. 3. Janez Kurbus, mt. št. 4064, si je 8. februarja v hali »A« pri obračanju posode za smeti lažje poškodoval mezinec leve roke. 4. Koloman Roganov, mat. št. 3166, iz livarne, je 8. februarja na poti v službo padel po cestišču, kjer si je lažje poškodoval desno roko. 5. Janez Bezjak, mat. št, 3004, iz hale »B«, je 11. februarja ob vzpenjanju na vozilo za prevoz anodne mase zadel ob železno konstrukcijo vozila in pri tem utrepel lažjo poškodbo na goleni leve noge. 6. Geza Vitez, mat. št. 892, iz elektrolize »B«, je 11. februarja na poti v službo padel s kolesom in si lažje poškodoval stopalo leve noge. 7. Rudi Rodošek, mat. št. 3302, iz elektrolize »A«, je 11. februarja na poti iz službe domov padel s kolesom in si poškodoval desno ramo in ključnico. 8. Jože Gajzer, mat. št. 1503, iz elektrolize »A«, je 13. februarja pri vstavljanju novega anodnega klina v peč zaradi nenadnega izbruha mase utrpel na obrazu lažje opekline. 9. Ignac Matjašič, mat. št. 3010, iz elektrolize »B«, si je 21.. februarja ob dvigovanju anodnega tokovodnika lažje poškodoval na levi nogi nožni prst. TOZD V i DS 1. Francu Vajsbaherju, mat. št. 2516, iz gradbenega vzdr., je 1. februarja ob nakladanju samotne malte spodrsnilo, zaradi tega je padel in si pri tem odrgnil kožo na stegnu leve noge. 2. Franc Klinger, mat. št. 3476, iz strojnega vzdrževanja, se je 5. februarja pri snemanju ščitnikov na zobčenikih drobilca udaril s kladivom po palcu leve roke, kjer je utrpel lažje poškodbe. 3. Juriju Topolovcu, mat. št. 1296, iz strojnega vzdr., je 18. febr. pri vrtanju padla obrobnica na gleženj desne noge, kjer mu je povzročila lažjo poškodbo. 4. Adolf Golob, mat. št. 2910, iz strojnega vzdr., se je 26. februarja pri delu z železno konstrukcijo udaril z ročnim orodjem po kolenu, kjer je utrpel lažjo poškodbo. 5. Rudi Horvat, mat. št. 2165, se je 28. februarja pri hoji ob peči na neravnih tleh spotaknil, se pri tem oprijel gorilnika peči; zaradi tega je utrpel lažje opekline na prstih desne roke. 6. Franc Paveo, mat. št. 4018, iz gradbenega vzdr., si je 11. februarja pri menjavi tesnila na pipi za vročo vodo lažje opekel dlan desne roke. 7. Ivan Hvalec, 1954, iz elektro vzdr., je 27. februarja pri delu z ročnim orodjem dobil tujek v oko. TOZD GLINICA 1. in 2. Alojz Avguštin, mat. št. 3671, in Jože Horvat, mat. št. 3995 — oba iz skupine za tekoče vzdrževanje Glinice, sta 7. februarja pri zamenjavi ventila na pralnem cevovodu od brizga pralne vode utrpela lažje opekline po obrazu in nogah. 3. Ivanu Cafuti, mat. št. 4104, iz skupine za tekoče vzdrž., je 4. februarja pri menjavi črpalke lažje poškodovalo prstanec leve roke. 4. Francu Felicijanu, mat. št., 1208, iz kotlarne, je 19. februarja pri hoji spodrsnilo. Pri padcu si je lažje poškodoval koleno. 5. Bogomirju Toplaku, mat. št. 3444, iz skupine za vzdrževanje, je 19. februarja ob snemanju padel ventil iz rok na desko, katera ga je zadela po gležnju leve noge. TOZD PROMET 1. Viljem Jus, mat. št. 3120, iz transportne skupine želez, prometa, je 2. februarja na poti v službo zaradi okvare na mopedu padel po cestišču, pri tem si je lažje poškodoval dlan na levi roki. 2. Ivan Zadravec, mat. št. 2415, iz transportne skupine želez, prometa, je 20. februarja pri hoji stopil na komad železa; ta ga je udaril po gležnju desne noge, kjer mu je povzročil lažjo poškodbo. SKUPNE SLUŽBE 1. Franc Vajda, mat. št. 1625, iz gozdne skupine, je 4. februarja na poti v službo stopil na kamen; pri tem si je lažje poškodoval gleženj desne noge. -k Mladi samoupravljavci potrebujejo pomoč Prva ovira je premagana. Volitve za nove organe upravljanja so za nami, čeprav bodo prav kmalu pred nami spet nove volitve, na katerih bomo volili delegacije temeljne organizacije združenega dela. Novoizvoljene organe nedvomno čakajo .težavne, zahtevne in odgovorne naloge, katerim bomo kos edinole s skupnimi napori in is skupnim delom, z nenehnimi stiki med delegacijami in delegati — člani delovne skupnosti. Nov način je prav gotovo prinesel is seboj tudi nove prijeme in nove oblike .samoupravljanja!, taiko v TOZD kot tudi v okviru .združenega podjetja. Za celoten potek priprav na volitve, v katerih je bilo izredno mnogo političnega dela, je bilo potrebno mmoigo napraviti, predvsem v postopku evidentiranja, pozneje pa je imel polne rake dela koordinacijski odbor, ki j,e moral izmed evidentiranih možnih kandidatov predlagati kandidate za bodoče samoupravne organe. Ne bi rad ponavljal nejasnosti, ki so se pojavljale pri nekaterih delavcih, ki si niso mogli in si morda še vedno ne morejo predstavljati novega načina in novih, oblik v pripravah za volitve — od samoupravnih organov v TOZD pa vse do delegatov za zvezni zbor in delegatov za družbenopolitični zbor SRS. Razne nejasnosti so sicer vnesle v nov sistem nekaj dvomov, katerih pa ie bilo tako malo, da o rujih ni potrebno izgubljati besed, saj so pozneje vsi zbori delavcev pokazali, da zadevo razumejo, če so jim določene nejasnosti 'dosledno in jasno obrazložene. Prav gotovo se bodo tisti, ki še vedno niso povsem' na čistem, prej ali slej priključili ostalim, kajti drugačne poti in sistema trenutno ni in ga prav gotovo ne bo, saj ie sedaj tako zapisano tudi v naši ustavi ;n v naših občinskih statutih, v statutih krajevnih skupnosti in notranjih aktih delovnih organizacij. Pokazalo se je tudi, da so zbori delavcev nova oblika konkretnega odločanja slehernega delavca, fci s svojo pri- sotnostjo in glasovanjem odloča o raznih zadevah, ki se konkretno nanašajo na njegovo delovno področje in notranje probleme v TOZD, kjer dela. Pokazalo se je tudi, da so prav zbori delovnih ljudi res tista prava neposredna oblika samoupravnega odločanja slehernega proizvajalca v delovni skupnosti, kot tudi iv krajevni skupnosti, občini, republiki jn na zvezni ravni. Karakteristično za minule zbore delavcev je, da so de- lavci konkretno zastavljali določena vprašanja in da niso bili zadovoljni z nejasnimi odgovori. Nekaj kritičnih pripomb na minulih zborih na .račun delovanja izvršnih odborov sindikata ali koordinacijskih odborov je prav gotovo bilo tudi upravičenih, kajti tudi tisti, ki so prevzeli na sebe politično odgovornost, niso mogli ostati brez napak, čeprav te niso bile take narave, da bi bile v nasprotju z našo ustavo, našimi predpisi, zakoni o volitvah in podobnem. Vse pa je nedvomno bogat napotek ;za vnaprej, iko se bo potrebno podobnih spodrsljajev čimbolj izogibati in biti v nenehnem stiku z delavci, ki pa so prav tako dolžni, da nudijo vso svojo pomoč in podporo prizadevanjem za čimiboljše izpolnjevanje nalog. Pripomniti je treba, da je mnogim nejasnostim bilo krivo tudi to, kar je vse prihajalo na hitrico, saj so morali biti določeni zbori opravljeni v najkrajšem možnem času, v katerem pa res niso možne temeljite priprave, kar se seveda, povsem razumljivo, pozneje odraža na opravljenem delu. To pa ni le naša notranja pomanjkljivost, saj smo podoben primer doživeli tudi v j.aivnifa razpravah o osnutkih občinskega statuta, kot tudi statuta krajevne skupnosti, ko se je bilo treba »na vrat na nos« odločiti za javno razpravo; torej delavcem in občanom pojasnjevati pomen novih statutov, ki morajo biti čimprej sprejeti. Prav taki pojavi pa največkrat botrujejo nejasnostim in pripeljejo celo do negodovanja in 'nerazumevanja, kajti tifiti, ki je za to odgovoren, mora svojo nalogo čimprej opraviti, Viivanje aluminija v zbiralnik ... čimboljše poslovanje (Nadaljevanje s 7. strani) to moral nekdo odgovarjati, kajti tako delo vsekakor ni v skladu s prizadevanji za čim-večjo produktivnost, za čim-večj.e zmanjšanje proizvodnih stroškov. Spet se bo morda nekdo razjezil in dejal, da vedno iščem le problemčiče, toda razprava na DS je jasno in konkretno pokazala, da so delavci v tej TOZD zelo nezadovoljni s takim in podobnim načinom dela, saj se potem lahko nekdo še tako trudi, pa ni uspeha. Vsekakor je mnogo bolje predhodno vso zadevo temeljito premisliti in se skupno dogovoriti, kot pa počenjati take stvari. Prepričan sem, da to niso osamljeni primeri in da po vsej verjetnosti obstajajo še večje zadeve, toda o njih nihče ne poroča ali pa ves kolektiv za te pač ne izve, ker je tovarna velika im obširna. Zahteva članov DS v glinici je vsekakor v tem, da se takim in podobnim zadevam čimbolj izogibamo, da se s skupnimi močmi trudimo, da bomo dosegli z našimi zastarelimi stroji in napravami, kar je še iz njih sploh mogoče iztisniti. Svoj delež je prav gotovo dolžan prispevati sleherni upravljavec določene naprave ali stroja, ki mora tega redno in vestno vzdrževati, kajti ne izključujem možnosti ali celo lahko trdim, da pride precej strojev v popravilo tudi zaradi malomarnega vzdrževanja, pozneje pa seveda do medsebojnega obtoževanja, katera stran in kdo je za to sploh kriv. Tukaj so brezkompromisno odgovorni preddelavci v oddelkih, z njimi pa tudi vodje izmen, ki morajo odločneje voditi kontrolo (seveda na dostopen in pošten način) in skrbeti, da do takih pojavov ne bo prihajalo. Če pride do tega, da se zariba ležaj zaradi malomarnosti posluževalca naprave, bi tega naj plačal krivec, kajti pri tem drugih prav gotovo ne prizadene nobena odgovornost. Še vedno je opaziti to, da ni pravega medsebojnega raeumevar nja ;n odgovornosti, katero bo treba zaostriti. Pri tern bo mo- tisti pa, ki pojasnjevanje posluša, hoče imeti povsem jasno in konkretno sliko o vsem, kar je povsem pravilno. Tu ho v bodoče potrebno napraviti takšen .program in urnik, ki bo omogočal takšne pogoj.e, v katerih bo vse mogoče opraviti tako, da bodo .zadovoljni prav vsi, ipa ne le zadovoljim, ampak tudi povsem seznanjeni. Če se povrnemo spet na tisto, o čemer smo pričeli — k bodočim ali predstojećim zahtevnim nalogam tistih organov, ki so že bili ali pa še bodo izvoljeni — potem nam preostane le to, da se v svoje naloge in odgovornost povsem vključimo, da se lotimo svojega poslanstva tako, kot od nas pričakuje kolektiv in nam to nare-» kuje tudi maša nova ustava z vsemi dopolnili, ki so prispevala največ novega za našega delavoa na področju samoupravljanja. Brez dvoma se bomo srečar vali mnogokrat s precejšnjimi problemi, ki nas bodo ovirali pri našem vsakdanjem delu, toda pravilo, ki pravi, da vsaka šala nekaj stane, bo veljalo tudi takrat — le s to izjemo, da bi naj to trajalo čimlkrajši čas. Zadolženi smo prav vsi, da novoizvoljenim organom nudimo vso svojo pomoč in podporo; to pa še prevsem ve- lja za tiste, ki so doslej delali v raznih organih upravljanja in bodo s svojimi izkušnjami lahko največ prispevali k temu, da bodo tudi tisti, ki iso tokrat prvič prišli v te orgar ne, lahlko čimprej postali aktivni samoupravljavci in da se bodo lahko hitro prepričali, da ni častno biti le izvoljen, če ti da večina delavcev v TOZD vso podporo na volitvah, ampak, da prav sedaj šele napoči pravi trenutek, ko je treba pokazati, da nihče noče os.tati le gola in formalna številka v sestavu samoupravljavcev v TOZD in v TGA. Vse to zahteva tudi od slehernega novega člana, da se čimbolj posveti izobraževanju in da se vsak dan konkretno in temeljito spoznava, z vsemi novimi momenti v samoupravnem .sistemu. Letošnje leto bo .prav gotovo za mnoge leto preizkušenj v teh organih, toda prepričan sem, da ne bo takih, ki bi že v samem začetku kolebali ali vrgli puško v koruzo, ampak, da ,se bodo na vsakem koraku trudili za to, da bodo samoupravni organi v njihovi TOZD čimprej pokazali prve sadove in uspehe svojega dela. Mi jim vsi to želimo, prav talko pa smo jim dolžni nuditi tudi vso potrebno pomoč in podporo! F. Meško Združitev z IMPOLOM (Nadaljevanje z 2. strani) Naša trenutna in najbolj važna naloga, .poleg volitev seveda, je .sedaj združitev z našimi sosedi, od katere naravno vsi skupaj zelo veliko pričakujemo, prav gotovo pa tudi naši sotovariši v Slovenski Bistrici. Prav gotovo se ne želimo združiti zato, da bi nam bilo po- rala največ pokazati prav notranja delavska kontrola, take pojave odločno zatirati in se dosledno držati svojih pristojnosti. Prav gotovo bo lahko uspešno delovala, če bo deležna naše skupne pomoči; ta naj ne pomeni nobenega tožaranja, ampak dosledno izvajanje programskih nalog za čimlboljšo in čimcenejšo proizvodnjo. Naša skupna odgovornost in prizadevanja .se morajo izražati v medsebojnem razumevanju raznih napak, kajti samo v tem je pot, po kateri lahko že vnaprej vidimo, da smo vs.e bliže uspehu, katerega si vsi želimo in nam vsem skupaj prinaša tudi boljše materialne pogoje! F. Meško tem skupaj slabše, .ampak ravno obratno. V tem pa je tudi ves smisel združitve, ki bi naj pomenila za obe delovni skupnosti zgodovinski mejnik in velik korak naprej. Za vzgled naj nam bodo slovenske železarne, ki so pred leti životarile in bile tafcorekoč ma robu ipropada; danes jih poglejmo, kam so prišli kot močno združeno podjetje! Rezultat je več kot očiten; če le pogledamo v Štore, ikjer s skupnimi sredstvi gradijo nekaj, kar jim bo hitro vračalo vložen kapital in to — bogato vračalo. No, v tem je tudi ismoter sleherne združitve — tudi naše z Impolom in pozneje še s ikom, da ne govorimo o bodočnosti, ko bo morda celo prišlo do združitve vseh proizvajalcev aluminija, v Jugoslaviji, ker bomo le močni lahko zares enotno nastopali na svetovnem trgu. Pri .slehernem našem delavcu mora biti vedno ;n povsod prisotna misel, da je prav predstoječa združitev s sosednjim Impolom zanesljiv in krepak korak naprej, da je to edina in pravilna pot k napredku ! Prepričan sem, da ne bo med nami sodelavca, ki ne bi bil za boljši kos kruha in za jutrišnji bolj perspektiven dan. F. Meško ŽRTVOVANJE DELOVNEGA DNE ZA STABILIZACIJO PODJETJA Kot v kolektivih širom po Sloveniji in izven mje, smo se tudi pri nas odločili delati 1 dan za stabilizacijo. Namen je bil dober. Končni uspeh stabilizacije pa ni «goden, vsaj finančno ne. To je bila akcija, ki je pretežno uspela v političnem smislu, v finančnem pa ni dosežen učinek, katerega smo prav gotovo pričakovali, razen morda v redkih primerih. Smo namreč podjetje, ki ima talk tehnološki postopek proizvodnje, da dodatna delovna sila, katero vključimo v proizvodnjo, nima vpliva, vsaj direktnega ne, ki bi se odražal v količini proizvodai. Drugo je to, da so pri tej stabilizaciji mnogi, iki bi ravno morali stabilizirati, odpovedali in niso delali, ikar jim je bilo določeno. Tukaj se zastavlja vprašanje, ali naj vedno eni in isti stojijo na strani vsake akcije, ki je množična. Drugi pa Ml MED SEBOJ Ge se ozremo naizaj v preteklo leto, lahko v celotnem svetovnem gospodarstvu opazimo, da ga je prizadela naftna kriza, ponekod bolj, ponekod manj. Odvisno pač od gospodarske trdnosti posameznih držav. Nerazvite države so. to krizo občutile mnogo bolj kot razvite. Tudi v našem gospodarstvu se je ta svetovni pojav negativno odrazil. Saj nas je energetska kriza kar precej prizadela. Prav posebno še naše podjetje v času redukcije električne energije, ko smo morali ustaviti proizvodnjo aluminija v hali A. Niaš položaj v perspektivi ni 'preveč rožnat glede na vedimo višje cene surovin in transportnih storitev. .Tega se moramo zavedati prav vsi, vsak na svojem delovnem mestu. Rentabilnost naišega gospodarjenja ni na posebno zavidljivi stopnji. To moramo na vsak način izboljšati, če hočemo, da bomo še naprej lahko plavali na vodi. To pa je odvisno od' nas samih, od našega truda, ki ga bomo vložili v boljše gospodarjenje. Vsiafc posameznik — na svojem delovnem mestu — lahko z vestnim delom k temu prispeva. V celotnem kolektivu lahko tako dosežemo vidne uspehe. Zato pričnimo že sedaj razmišljati, da ne bo prepozno, in se z vso odgovornostjo in resnostjo lotimo nadaljnjega dela. Končno je že enkrat čas, da prekinemo z zakoreninjeno prakso, da nismo v službi zato, da nam preteče 'teh oisem ur. Vsak delavec se na.j zaveda, da je od naših skupnih naporov odvisen naš skupen uspeh-Delajmo z razumom in premišljeno. Za nemoteno delo je tudi potrebno, da na naših delovnih mestih vzdržujemo red in čistočo. Saj bomo z urejenostjo naših delovnih prostorov preprečili marsikatero delovno nezgo-do, kateri pogostokrat 'botruje nered. Lepo urejeno delovno okolje nam tudi povečuje elani in veselje do dela. Glavni pogoj za varno in uspešno delo je urejenost in čistoča na delovnem mestu. Za Poglejmo resnici v oči Kidričevo ali „Krčevina“? Kidričevo je edinstveno mesto v Jugoslaviji; zgrajeno je v gozdu, je mesto iz pravljic. Take in podobne ugotovitve smo lahko velikokrat slišali od tistih, ki so obiskali naše naselje pred desetimi ali več leti. od strani opazujejo, pa imajo od tega le koristi ali pa se na ta način izživljajo na ostalih, ki akcijo podpirajo. Torej 'bomo morali napraviti red in tako organizirati razne akcije, da jih bo sleherni zaposleni čutil. Konkretno: pri stabilizaciji, če jel potrebna, naj bi prispeval sleherni član kolektiva enodnevni zaslužek, katerega bi odtegnili pri obračunu. Danai naj bi bila mož-noist, kadar je po delu potreba, da izgubo nadoknadi, seveda., če jo hoče. Tedaj bi finančni in del°v" ni učinki bili na zavidljivi višini. Akcija bi bila množična in ne spontana, kot je bila lani v našem kolektivu. M.T. to pa lahko vsaj z malo dobre volje poskrbimo MI MED SEBOJ sami. Počasi se nabere v naših prostorih neuporaben odpadni material, ki mam je samo v napoto. Potrudimo se, dia ga bomo odstranili im spravili tja, kamor spada. S tem bomo izboljšali izgled naše okolice in tudi odstranili potencialno možnost za marsikatero nezgodo. Tako 'bomo lahko tudi prej odpravili razne pomanjkljivosti in okvare, ki se bodo pojavile na naših delovnih sredstvih. Zelo nerodno in zamudno je, če se na kakšnem stroju pojavi okvara, mi pa si moramo namesto, da bi jo takoj odpravili, poprej še utirati pot do naprave in pospravljati' okolico. To so že po nepotrebnem izgubljene minute, ki se ne dajo več nadoknaditi. To delo bi lahko opravili že prej, ko smo imeli več časa. V izmenskem delu je zelo važno, da svojemu nasledniku izčrpno povemo, kakšno stanje mu izročamo, da bo lahko že takoj oib prevzemu izmene pričel z normalnim delom. Opustimo neljubo in žal preveč zakoreninjeno iprakso, dia zapustimo delovno mesto nenadzorovano in ga celo zapustimo hrez predaje svojemu nasledniku. Tako dejanje je neodgovorno in netovairiško. Saj naš naslednik ne more vedeti, kakšno j,e stanje in se ne more takoj znajti. Zato bodimo MI MED SEBOJ tovariški in dosledni pri izvrševanju svojih delovnih obveznosti. To velja za nas vse, ne glede na to, kjer delamo: v proizvodnih obratih, vzdrževanju ali skupnih službah. S tem borno mnogo pripomogli k 'boljšemu počutju in uspešnejšemu delu nas vseh. Bodimo prepričani, da nam tako uspeh ne bo izostal. F. V. Ko sem prvič obislkal Kidričevo leta 1962, je name napravilo največji vtis to, da je vse skrito v gozdu. Od menze so vidni le trije bloki. Ko sem šel po stezi, sem zagledal naslednjega, ki je bil v gostem gozdu, nato še enega . . . Moral sem se vrniti, ne da bi prišel do konca, kajti avtobus je imel odhod. Kakšno in koliko je to »mesto«, še vedno nisem vedel, saj ga nisem mogel videti, zato sem ugibal, ali je morda večje kot Ptuj. To »mesto« v gozdu si še danes predstavljam, vendar samo tedaj, ko nisem v Kidričevem. Kajti, ko sem tu, vidim, da ni v gozdu, pač pa, da so v Kidričevem drevesa in sicer jih je v naselju še nekaj sto. Komu se imamo zahvaliti, da je naredil iz prejšnjega Kidričevega današnje, za katero ne morem ravno trditi, da je grše, pač pa, da mu je odvzeta tista Pred meseci j.e bilo glasno slišati v obratih Glinice, da bomo v prihodnjih uniasecih dobili na prakso iv obrat Glinice učence redne šole za kvalificirane gliničarje nekje iz sosednje republike. Mnogo je bilo odobravanja, češ, da simo po tolikih letih proizvodnje glinice v naši državi ustanovili talko šolo, lei bo dajala ikader tej panogi industrije, ki se bujno razvija. Za mnoige v Glinici je bilo to upanje, da bo naš izobraževalni center stopil v .stik s to šolo in poizkusil, kako j,e s priznavanjem kvalifikacij naših delavcev, ki so opravili interno kvalifikacijo. Uradno v statistiki jih namreč vodijo kot nekvalificirane, kljub temu, da imajo nebo stopnjo izobrazbe. Ker je nastala tišina o tem vprašanju, je prav, da bi slišali, kako daleč je stvar? Kdaj dobimo na prakso učence? Kakšne so možnosti za sodelovanje našega izobraževalnega centra s to šolo in priznavanje 'kvalifikacij? Skratka: v tej smeri bi morali napredovati. Iz prakse namreč 'spoznavamo, da se izobraževanja po značilnost, katero je imelo in po kateri je bilo znano od začetka. Krivi smo najbrž vsi, ki tukaj živimo in smo zainteresirani za njegov izgled, da smo ravnodušno gledati na tako ravnanje z gozdom. Skrbi me (in ne samo mene), da bo Kidričevo z leti postalo »Krčevina«. če bo toliko dreves posekanih v naslednjih, kolikor jih je v preteklih nekaj letih, potem prav gotovo bo. Ko hodim po naselju, se mi nenehno zastavlja vprašanje: Zakaj je na otroškem igrišču bilo treba skoraj ves gozd posekati? Zakaj je ponekod gozd tako razredčen, da med nekaterimi bloki ni niti enega drevesa? Menda ja ne zaradi prodaje drvi? Dobro, da s sekanjem izkopavajo tudi štore (tako, da se niti ne vidi, koliko gozda je posekanega), drugače bi ti dajali žalostno podobo. našem centru poslužujejo naši delavci v takšni meri, kot je realno pričakovati in kakršne so tudi potrebe po 'kadrih. O-paziti je, ,da se jih vedno več izobražuje po delavskih univerzah, katere organizirajo šole za različne specializirane poklice. Tam imajo kandidati možnost, da dobijo diplomo, katero upoštevajo vsa podjetja; torej uradno stopnjo kvalifikacije. Vidimo pa tudi, da ti učni pro'grami niso kaj bolj zahtevni kakor maši. Na ta način naše podjetje izgublja mladi kar der, ki se je zaposlil pri nas, pa je brez strokovne izobrazbe. Če bomo hoteli kolektiv pomladiti, to pa je nujno potrebno, bomo morali v okviru kolektiva, s sodelovanjem centra z zunanjimi dejavniki, vsaj enako, če ne še več, urediti — glede izobraževanja. Denar, ki ga kolektiv odvaja za izobraževanje, moramo tako uporaltalj ati, da bo vsaj pretežen del teh sredstev vrnjen kolektivu po strokovno usposobljenih 'kadrih. M.T. Te dni se je spet začela pc/.ka in nekaj dreves je že zbrisanih s površine. Koliko jih bo še? Medtem ko si v svetu, pa tudi pri nas — prizadevajo, da bi zaščitili naravo, povečali nasade in zelene površine v naseljih (v Vel. Britaniji je npr. lani nastal celo neke vrste preplah zaradi ogroženosti narave); pri nas imamo še vedno brezobziren (vsaj meni se tako zdi) odnos do tega, za zdravje pomembnega faktorja. V čem je pomen gozda za naše naselje? Naj zanemarimo olkrasni pomen, ki sem ga navedel na začetku sestavka. Zanemarimo tudi to, da zaradi razredčenosti gozda med progo in naseljem vsak vlak, ko pelje po progi Kidričevo—Pragersko, zgrmi tudi skozi naselje. Navedel bom nekaj značilnosti o atmosferi, v kateri živimo. Ne z namenom, da bi zastraševal stanovalce naselja, pač pa, da bi poudari! vlogo gozda. Da zgori eden vagon (20 ton) nekega premoga, ki vsebuje 50 odst. ogljika in 1 odst. žvepla (gorljivega), je potrebno okrog 220 ton ali nad 160.000 kubičnih metrov zralka. Pri tem nastane 36 ton CO2 in 400 kg SO: plina ali okrog 2401 (nad 300.000 kub. metrov) dimnih plinov, ki vsebujejo okrog 15 odst. CO2 in 0,17 odst SO2. Koliko vagonov premoga zgori na dan in koliko v 360 dneh v tovarni in naselju, koliko pri tem nastane dimnih plinov, ni težko izračunati. Težje pa bi bilo izračunati, koliko se sprosti raznih drugih veliko bolj škodljivih plinov, kot so fiuorove in klorove, raznih drugih spojin in prahu. Gre v glavnem za velikanske količine škodljivih in manj škodljivih plinov in prahu; pod njihovim vplivom moramo živeti in gelati. In če nas narava ne bi varovala pred njimi, bi bilo kmalu konec nas in s tem tudi škodljivih plinov, saj jih mi zavestno ustvarjamo. Z našo borbo za večjo proizvodnjo, večji dohodek in v zvezi s tem — za večji standard — se nehote borimo tudi za večjo zastrupljenost okolja. Naravi pa smo tako nehvaležni, ker jo brezobzirno uničujemo, ne da bi se zavedali, da s tem pravzaprav uničujemo sami sebe. Spomnimo se samo, koliko tisoč dreves uničimo ob novem letu. Kdk-šen pomen ima drevo pri čiščenju zraka, nam lahko pove podatek, da eno srednje razvito drevo lahko asimilira do 35 kg CO2 plina. To se pravi, da 35 kg CO2 »predela« tako, da ogljik iz CO2 veže z vlago iz zemlje v drevesno tkivo in pri tem dà zraku nad 25 kg čistega kisika. Pri tem ne smemo pozabiti, da drevesa ne čistijo atmosfero samo od CO2, temveč tudi od drugih strupenih plinov, če ti niso v visokih koncentracijah v zraku. Kajti, če so v prevelikih koncentracijah, se tudi drevesa sama v njih zadušijo. Zato lahko vidimo okrog nekaterih industrijskih središč suha in zakrnela drevesa. Prav tako ima gozd pomembno vlogo pri čiščenju atmosfere od prahu, posebej za naše naselje. V tovarniški atmosferi so precejšnje količine drobnega prahu. Če ne bi bilo vmes gozda, bi ta prah zračni tokovi z vetrom prinesli v naselje domala v nezmanjšanih koncentracijah. Gozd, ki ima vlogo naravnega filtra, to prepreči tako, da zmanjša hitrost zračnih tokov, pri čemer se prah delno posede na tla, nelkaj pa ga drevje zadrži na sebi. Kljub temu pride v naselje še precej prahu in saj. To se najbolj vidi na sveže zapadlem snegu. Kot vidimo, so drevesa, torej gozdovi življenjsko pomembni za zdravje v naseljenih krajih. Mnogi jih zato imenujejo pljuča narave. Naša dolžnost je, da si prizadevamo, da nam teh pljuč ne bi posekali. P. A. Petkilogramski hlebčki KDAJ PRIDEJO NA PRAKSO UČENCI REDNE ŠOLE ZA KV GLINIČARJE? Ni £SNi £$Si ©NI /^NT £NT/-N1 '-\s .1 /-'Ni '-'NI /—-NT'-^ &\ljfó\ljffi\ì%2\\lJ/,1' I lji.1 \ \ lj/.f\ l />7, AI lJr,f\ I iJaJ\ I //' AX* *'-N %3 >+K vi® m >&k %3 '7Ìs\z HWÌ y£s\< #ìi v&e #($ X(ü< #5 '7ŽSČ x&e äffe y't\s< £f^ v.1^3 m mi '7&Č vfiÉ ite #rì yte Ut)g 7&vé JP ?_te 3p ?M m Tte mi šfj jj§Ì 11 Sfcyp tf)? ì1\'m m ÌS7.Ì, SS ¥l4 ìà'!ì b'?/\ m b'?A Ì.I&; S<'7,4 m Ì>'?A afe m Ste® m bv.i ggfi tei st® i&fi. mi m ì'l4 ?M mi vM up yiA~, m m 'Mi m ri ?te ui*ß m up mi 7M up if 7te up $ $ m up il i ip F&5 m 4>ì up yk\< 3p ?M up yte up P ykk m V7\7. LETNO POROČILO SLUŽBE VARNOSTI PRI DELU — ZA LETO 1973 POVEČATI ČUT ODGOVORNOSTI 1972 1973 prirastek v % Povprečno število zaposlenih 1885 1875 — 0,53 moški 1680 1654 — 1,54 ženske 205 221 + 7,80 nezgode pri delu 179 177 — 1,11 nezgode na poti 39 27 + 30,76 Izgubljeni dnevi zaradi nezgod: pri delu 2459 2677 + 8,86 na poti 641 367 — 42,74 število obolenj 2376 2416 + 1,68 izgubljeni dnevi zaradi obolenj 24946 25422 + 1,90 opravi j. del. ure 3554115 4194074 + 18,00 redne ure 3502843 4133671 + 18.00 nadure 51272 60403 + 17,80 % nezgod pri delu 9,49 9,44 — 0,52 izgubljeni dnevi na nezgodo 13,73 15,12 + 10,12 pri delu se je ponesrečili vsak 10,53 10,59 — 0,56 % nezgod na poti1 2,06 1,44 — 30,09 izgubljeni dnevi na nezgodo 16,43 13,59 —17,28 na poti v ,službo ali iz službe se je poškodoval vsak 48,33 69,44 + 43,67 V letu 1973 smo imeli naslednje število nezgod: težje lažje pri delu 7 170 na poti 7 20 ■skupaj 14 190 Skupaj : 177 27 204 NEZGODE PO MESECIH Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December NEZGODE PO DNEVIH V TEDNU: Ponedeljek Torek Sreda četrtek Petek Sobota Nedelja VZROKI NEZGOD A) osebni faktor nepazljivost — po delavcu kršenje varnostnih predpisov (splošnih in cestnoprometnih) nepazljivost pni delu — po drugi osebi akutna in kronična obolenja utrujenost 16 15 16 14 21 15 13 21 17 14 24 18 40 34 35 40 22 16 17 84 41 8 3 1 s ik u p a j : nezgod 137 B) delovno okolje prometna pota (na poti v službo in obratno ter v podjetju) 23 stroji in strojne naprave s hibo 14 ročno orodje 2 višja sila (elementarna) 2 nepravilno urejeni delovni prostori 1 natrpana, delovišča 1 sk upaj nezgod 43 C) organizacija dela po delavcu — nepravilen način dela 18 otežkočen način dela 3 pomanjkanje poklicne dzobraizbe 2 nagel tempo dela 1 skupaj nezgod 24 VIRI NEZGOD železo, konstrukcija in ostali material iz železa prevozna sredstva kamen, zemlja, opeka ročno orodje kislina, tag, patra, vroča glinica delovna pota, stopnice premog, koks, boksit tekoče kovine in fcriolit prah, smola, soda pogonski stroji na električni in drugi pogon pot na delo in z dela obdelovalni stroji transpontine naprave delovna mesta nia odrih domača in divja žival les (obdelan in neobdelan) dvižne naprave cevovod naprave na mehanski' prenos elementarne sile 16 11 10 7 6 4 4 4 3 2 2 2 1 1 1 KRAJI, NA KATERIH JE PRIŠLO DO NEZGOD elektroliza »A« na poti v službo elektroliza »B« Kvarna sepenacijia delavnica stroj', vzđr. (glinica) kotlarna delavnica stroj. vzdr. (ad) na poti iz službe — domov vparilnica kalcinacija II bela fiitrimica kalcinacija I rudni mlini kuhinja družbene prehrane energetika skladišče ikrAoMta železniški tiri pom. obrati na zalivanju laboratorij aluminija rdeča filtrimica polnilnica akumulatorjev priročno skladišče glinice nabavno skladišče vodama elektro delavnica, odlagališče vroče žlindre dakanitacija hladilni stolp kopalnica v elektrolizi »B« 26 22 21 18 15 9 7 7 5 5 5 5 4 4 4 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 in s po enim primerom nezgod: delavnica vulkanizerjev, delavnica šamoterjev, skladišče boksita, odlagališče pepela (pri kotlarni), v gozdu, de-lavmioa za popravilo črpalk, sanitarna I, mizarska delavnica, predelavnica gradbenega vzdr., skladišče premoga pri kotlarni, podkletje etakt-roliize »B«, dekompozerjii, pred obratno 'ambulanto in na cesti pred elektrolizo »A« (nasproti skladišču glinice). OBRATI, KJER SO ZAPOSLENI POŠKODOVANI DELAVCI nezgode Zap. št. o b r a t pri delu na poti skupaj A) TOZD GLINICA 1. Gl. — rdeči del 8—8 2. Gl. — beli del 6 3 9 3. Kotlarna 8 — 8 4. Skupina za tek. vzdržev. 10 — 10 Skupiaj : 32 35 B) TOZD ALUMINIJ 1. vodstvo 1 1 2. elektroliza »A« 21 5 26 3. elektroliza »B« 13 4 17 4. obrat na zal. in reg. 3 — 3 5. Kvarna 22 3 25 6. anodna masa — 1 1 7. energetika 1 — 1 Skupaj : 61 13 74 C) TOZD V in DS, vodstvo — I 1 49 1. Strojno vzdržev. — gl. 22 1 23 23 2. Strojno vzdržev. — ,al. 21 I 22 21 3. elektro vzdrževanje 9 1 10 19 4. gradbeno vzdrževanje 12 — 12 18 5. avtomacija 1 — 1 Skup aj : 65 4 69 D) TOZD PROMET 1. cestni promet 2 2 4 2. železniški p. in transport 8 4 12 Skupaj : 10 6 16 E) SKUPNE SLUŽBE 1. STK — laboratorij al. in AM 1 — 1 2. prodajno skladišče 1 — 1 3. odd. družbene prehrane 4 — 4 4. gozdna skupina 2 — 2 5. odd. ustažnoatne dejiav. 1 1 2 Skupaj : 10 Skupaj: (A+B + C+D+E) 177 27 204 NEZGODE PO DELIH TELESA nezgod' noga do stopala 50 oči 34 roka od zapestje do ramena 26 prst leve roke 24 glava 20 prst desne roke 16 stopaiia 15 trup 13 rolka do zapestja 6 Tukajšnja obratna .ambulanta jie v letu 1973 opravila naslednje storitve ob nudenju pive po- mio«': primerov praske 710 vreznine 654 udarci 374 poškodbe oči 317 opäklime 284 vbodi 61 zmečkanine 35 prelomi 5 PORABLJENA DENARNA SREDSTVA osebna higiena osebna varstvena sredstva 142.849,02 im oprema 838.836,50 osvežujoče pijače 360.037,37 zdravstveni pregledi 194.596,20 S k u p a j : 1,536.319,09 Op.: letla 1972 smo porabili 1,5.10.229,22 di- nar jev. GOSPODARSKA IZGUBA ZARADI NEZGOD a) zaradi nezgod do 30 dni 136.075,80 din b) zaradi nezgod nad 30 dni 95.329,09 din c) zaradi izgubljenih dni 719.693,80 din Skupaj : 941.098,12 din GRUPE BOLEZNI, KATERE SO SE GIBALE V LETU 1973 Obolenja dihal 520 »B« poškodbe — izven dela 330 »A« poškodbe — pri delu 280 Obolenjai lokomotor, aparata 275 Ostala obolenja 239 »»»»»» -/ !>$£? iNte/ !w/ !*v5/ !>>-/ 1x^5/ !>&■/ '»f mmmwM 1 lx2«r/ U^T/ lx«5 Lx\—/ !x> Obolenj» prebavil Obolenja 'kože Gripa Psiho nevroze Obolenja srca in ciik. sistema Obolenja; urinaimega sistema Obolenja oči Obolenja ušes Bnidolkrilna obolenja TBC 243 130 31 70 53 41 39 26 9 6 GOSPODARSKA IZGUBA ZARADI OBOLENJ a) zaradi obolenj do 30 dni b) zaradi obolenj nad.1 30 dini c) zaradi izgubljenih dni 1,329.526,45 din 693.265,75 din 7,299.398,77 din Sta u pia j : 9,322.190,97 din Iz statističnega' prikaza je razvidno, da smo v primsrjiavi z letom 1972 imeli v letu .1973 manj delavnih nezgod, prav talko tudi izgubljenih dni zaradi nezgod in obolenj, vendar pa stanje ni preveč razveseljivo zato, ker laihiko iz analize nezgod, pismenih izjav ponesrečencev in nadrejenih ter na podlagi vzrokov za nastandk nezgod dobimo zaključek, kateri nam nastanek pojavljanja prikaže v malo drugačni luči. V ta namen upoštevajmo siamo naslednje: Po vzroku nastajanja sta pri OSEBNEM FAKTORJU na prvem ali drugem mestu 1. po ponesrečencu — nepazljivost 84 nezgod in 2. kršenje varnostnih predpisov — 41 nezgod. Ugotovili smo, da so bili nekateri delavci — poškodovanci več ali manj nepazljivi in da niso preveč upoštevali varnostna pravila. Marsikje je bilo treba pri raziskavi sklepati, da. gre za »utrujenost«, bil je ponedeljiete in, četrtek v tednu, ko je bilo največ nezgod. Temu porastu lahko na eni strani pripišemo dejstvo, da imamo še veliko število tiafcih delavcev, ki jim pravimo »polproietarci«, delavci, ki imajo doma npr. obdelovalno zemljo v večjem, kompleksu ali pa, d'a delajo, na njej. Na drugi strani pa je močna skupina delavcev, kateri v prostem čaisu, predvsem ob sobotah, delajo doma, 'sodelujejo pri adaptaciji ali gradnji hiš, pomagajo drugim, opravljajo popoldansko Obrt itd. — seveda dostikrat bolj naporno in dalj časa kot v podjetju! Tako prihajajo v ponedeljek utrujeni, na delovno mesto, pazljivost je zmanjšana, zaradi tega prihaja do nezgod. Pri tem naj omenim dejstvo, da so v ponedeljek in četrtek nastale nezgode v času menjave izmene, po malicah in ob koncu dela izmene. Četrtak je bil usoden dan predvsem za delavce, iki imajo v privatnem življenju med drugim neurejene osebne pogoje (redna prehrana, spanje ipd.), ko se s »kopičenjem« utrujenosti konča nepazljivost z delovno nezgodo! Nezgode, nastale zaradi kršenja varnostnih predpisov, zajamejo v glavnem primere, npr. ko se je delavec kljub temu, da je imel na razpolago ustrezno varovalno isredstvo in varnostno opremo, pa se je ni posluževal, tudi poškodoval. Nlekateri poškodovanci so preveč zanemarjali varnostna, pravila; pri tem pa ne smemo pozabiti, da se svojih pravic doibro zavedajo — čuta odgovornosti do lastne varnosti in varnosti sodelavcev pa zelo slabo ali pa sploh ne. V .marsikaterem obratu so samo čakali, da pride sodelavec SVD, iki bo povedal, kaj je narobe im kako bo treba delati. Na koncu naj omenim, da manjka samo še to, da ibo ta osebai prijela delavca za roko in ga vodila po obratu kot »angel varuh«! Vsega tega ne bi bilo, če bi nadrejeni bolj nadzirali delo svojih podrejenih in občasno nadzirali 'tudi njihovo delo. Pri tem naj omenim, da je SVD nekaj nadrejenih predlagala tudi v postopek! Upajmo, da se 'bo v tem, letu stanje izboljšalo in da bodo nadrejene osebe vzgajanju delavcev na delovnem mestu posvečale večjo pozornost! Prepričan sem, da bo tudi SVD na tem področju zavzela ostrejše kriterije. Posebno poglavje zase predstavljajo nezgode na poti v službo in obratno. Marsikatera registrirana »na poti« se je »verjetno« pripetila kje drugje. Ponekod je tudi 'botroval alkohol. Lani je SVD na področju preventivnega varstva precei storila, o tem pričajo številni dopisi za odpravo pomanjkljivosti, s pregledi po obratih, naprav in priprav, izdajanjem opozoril in okrožnic itd. Poleg tega je delavce, kateri so kršili varnostna pravila, zaradi kršitve delovne dolžnosti predlagala pristojnim organom v postopek. Sodelovanje delavcev .pri uresničevanju varnostnih pravil je eno od 'glavnih dolžnosti in pravic pri samoupravljanju. Eno od teh naj bi opravljali po komisijah za varstvo pri delu po -tozdih, vendar pa lahko ugotovimo, da večina teh komisij v lanskem letu ni ničesar ukrenila, torej SPIJO!, pa čeprav te komisije sestavljajo delavci sami! V tem primeru nam verjetno najbolj kaže, kakšen čut odgovornosti ima delavec do varnosti — čut odgovornosti proizvajalca do proizvajalca in do skupnosti! — k POVPREČNO ZAPOSLENIH OD LETA 1954, GIBANJE NEZGOD PRI DELU, NA POTI V SLUŽBO IN OBRATNO N 267 2.50- 200- 175 150- 425 400- 80 60 • 4o 39 77“ 32- 20 13 // 1964 es 66 l 1 I 4425 4628 4628 245 S 8 5» H9čo 61 I I I U 6 r 6 8 69 t?ro rt I I / I I LE6EWt>A: I J ~ ÌTEVU.O NEtfioh TM - ŠTEVILO NEZ
    UK POTI V SLUZJO IN OBRATNO LETA .>OV?R.ECNO ŠT. ZAPOSLENIH To LETIH o:* S s § § T 8 o;. VABIMO NA II. RAZSTAVO CVETLIC, ki bo 6., 7. in 8. aprila v prostorih restavracije TGA Kidričevo — v počastitev krajevnega praznika in spomina na narodnega heroja Borisa Kidriča. Sodelovali bodo: Vrtnarsko podjetje Fiorina — Maribor Agraria Brežice — Vrtnarija Čatež Cvetličarstvo »Masten« —■ Ptuj Tovarna dušika Ruše —• Ruše Elektrokovina — Maribor Hortikulturno društvo Kidričevo itd. V Razstavo bo organiziralo in priredilo hortikulturno ^ § S JO društvo Kidričevo pod pokroviteljstvom KS Kidričevo. ČLANI NOVIH DELAVSKIH SVETOV Na valitvah 28. februarja so bili izvoljeni naslednji člani delovne skupnosti v nove delavske svete: V delavski svet TGA so bili izvoljeni: — iz TOZD tovarna glinice: Andrej Gorniki, Fraoc Kozoderc, Franc Ljubeč, Vinko Bom-bak, Alojz Kovačec, Daniel Koletaiifk, Franc Junger, Janez Rozman, Ivan Bervar, Stamiko Pulko, Vlado Premzl in Mirko Verlek. — iz TOZD tovarna aluminija: Konrad Fenk, Vido Kavarič, Franc Kumer, Alojz Kmetec, Mirko Ciglar, Stanko Penko, Zvonko Kelc, Jožef Bregar, Stanko Toplak, Drago Ačimovič, Frane Širovnik im Stojan Kerbler, dipl. ing. — iz TOZD vzdrževanje: Ivam Mesarič, Franc Mesareč, Jože Kuret, Jože Murata, Anton štajnaker, Maks Primožič, Milna Emeršič, Ivan Kostanjevec, Ivan Firbas, Jože Špicar, Vinko Klemenčič in Mira Verbančič. — iz TOZD promet: Ludvik Mesarič, Viktor Prelog, Anton Brleik, Martin Korpar, Franc Toš, Jože Jernko, Alojz Sladnjalk, Janez Mesarič, Danilo Mihelič, Anton Zadravec, Anton Kavčič in Jože Berger. — iz delovne skupnosti skupnih služb: Ludvik (Burjam, Frido Kmeža, Marijia Gradišnik, Katica Gegič, Stanko Zupanič, Miro Kovač, Hilda Rojs, Ivan Mazera, Ivan, Veljača, dipl- ing., Vojo Veličkovič, Katica BerdjičkiinNada Tominc. Za člane delavskega sveta TOZD tovarna glinice so bili izvoljeni: iz ikoitlame: Anton Kokol ml., Mirko Ivančič, Janko Kolarič, Ignac Milošič; iz belega dela: Ciril Korže, Franc Šimemko, Ivan Glažair, Janez Pernat, Maks Frank; iz rdečega dela: Franic Metličar, Stanko Godec, Ludvik Kramberger, Srečko Gojkovič, Anton Kandrič in Ivam Plajmšek; iz vodstva: Pavel Dreo, Kristina Emeršič; iz vzdrževanja: Vili Šoštar, Franc Kornik, Ivan Lah in Ivan Klarič. Za člane delavskega sveta TOZD tovarna aluminija so bili izvoljeni: iz hale A: Franc Flajs, Anton Dohnilk, Martin Petrovič, Jože Marinko, Ivo Tušek; iz hale B: Stanko Zamuda, Janko Špoljar, Mirko Štumtoerger, Ivan Kostanjevec, Marjan Primic, Ivan Vidovič; iz livarne: Franc Hergula, Janez Pulko, Jože Bregar, Štefani Bratovščaik, Rajko Topolovec; iz anodne mase: Venčeslav Veselič; iz elektroenergetike: Anton Kosi; iiz regeneracije: Alojz Krajnc; iz vodstva: Nežika Mohorko, Vlado Predifcaka. Za člane delavskega sveta TOZD vzdrževanje so bili izvoljeni: iz strojnega vzdrževanja: Zvonko Frčeč, Franc Turk, Jože Kokot, Franjo Majačič, Peter Gegič, Olga Kramberger, Alojz Turk; iz elektro vzdrževanj a : Ivan Hvalec, Milan Slaivinec, Frane Drevenšek, Janez Krajnc, Franc Širec; iz vzdrževanja avtomacije: Stanko Pal, Jože Ogrizek; iz gradbenega -vzdrževanja : Karl Lesikovar, Jože Lebar, Frane Medved, Freme Čeh; iz službe vzdrževanja: Maks Ivančič, Vlado Peternel, Marija Krajine. Za člane delavskega sveta TOZD promet so bili izvoljeni: iz cestnega prometa: Martin Emeršič, Anton Šibila, Jože Zaje, Franc Zamuda, Jože Soršak, Janez Starnberger, Miroslav Matovič, Franc Piegar; iz transporta: Davorin Meško, Franc Kovačec, Ivan Medved, Janez Ficko, Alojz Marin, Janez Škrjanec; iz železniškega prometa: Vinko Čuš, Vinko Verlek, Ciril Hrovat, Ivan Pintarič st., Jurij Zupanc, Antonija Štebih, Franjo Ceci. Za člane delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni: iz splošnega sektorja: Katica Smoliniger, Blaž Drevenšek, Ivanka Galun, Matilda Ačimovič, Angela Primožič, Jože Pihler, Franc Hudžar, Franc Pre-šiček; iz službe tehnične fcontrole: Marija Gerečnik, J-anez Lajh, Stanko Šegula, Ana Vrabič; iz sektorjia za organizacijo in načrtovanje, ERC, razvoj in FS: Boris Gornik, Marjan Kurež, Alojzija Krajigar in Antonija Murko; iz kaidrovskosocialnega sektorja, SVD, komercialnega sektorja in družbene prehrane: Jože Brglez, Franc Žumer, Cilka PodJbrezmik, Marjan Striihič, Bogoljub Keber. POROČILO DRUŠTVA UPOKOJENCEV SRS, PODRUŽNICE TGA KIDRIČEVO Hvala, za pomoč! Po enoletnem delovanju ie društvo upokojencev 22. februarja sklicalo letno konferenco. Na njej, ki je bila proti pričakovanju dobro obiskana (170 članov), so bila -podana po predsedniku, tajniku in blagajniku izčrpna poročila o delovanju društva v vsem letu! V poročilih je bila iznesena vsa problematika društva; kako smo se razvijali, se borili za stalne prostore za uradovanje in seje. Bili smo od začetka brez kakršnihkoli denarnih sredstev, članstvo razkropljeno in že včlanjeno v sosednja društva. Za odstranitev vseh teh nevšečnosti se je odbor moral boriti in prositi na merodajnih mestih za pomoč. Uspeh ni izostal, .po dolgem dogovarjanju z upravo podjetja smo vendarle uspeli priti do lastnih prostorov. Sočasno smo dobili od podjetja še denarno pomoč. « o; S nesli na letni konferenci pred člani, prikazali naše opravljeno delo in dejansko stenje v društvu. Člani iin prisotna zastopnika podjetja in sindikata so se pohvalno izrazili o našem opravljenem delu, kakor tudi o ukrepih in sklepih iki so bili pripravljeni in izdani. članov imiamo dosedaj 259, od tega večinoma bivših tovarniških delavcev (okrog 200), nekaj pa je tujih stanujočih na tem območju. Med tem časom je umrlo 9 članov. Na konferenci se ie razvila splošna debata in posredovane so bile želje članov. Tako so nekateri povedali, dia si naj ustanovimo fond za socialno šibke člane; kako .bi naj ta fond funkcioniral, pa še razmišlja jmo. Ravno tako je bil podan predloga da bi tudi tisti člani, ki so šli v pokoj pred letom 1971, ko je bila uzakonjena odpravnina, dobili neko 5 § * S $ ? * 8 s Š * 8 I o; CESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAJO OB KRAJEVNEM PRAZNIKU Svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije Kidričevega Vo I * 8 8 s 8 8 a '6' a 8 a i so Denar, iki smo ga prejeli od kolektiva, smo razdelili takole: fond za posmrtnine, nekaj denarja smo porabili za inventar v društvenem prostoru, od lanskega maja smo začeli uradovati vsak torek in petek od 9. do 11. ure — za vse naše člane. Obenem moramo povedati, da nam je tudi krajevna Skupnost Kidričevo šla na roko, saj smo dobili od nje pisalni stroj in rolo omaro. Ravno tako nam je šla v začetku precej na roko sindikalna podružnica TGA Kidričevo. Vidite, vse te stvari smo iz- ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem iz elektrolize A in B za darilo in za pozornost, ki so mi jo izkazali ob odhodu v pokoj. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov in o-sebne sreče! Kidričevo, 21 febr. 1974. Peter Rudolf nagrado za minulo delo. To željo in vprašanje smo poslali upravi podjetja v preučevanje, ker društvo pri item nima kaj za ukrepati. Za v bodoče smo si zastavili delovni plain. V njem so v glavnem zajeti izleti za člane, odddihi na morju za socialno šibke, razna predavanja in rekreacija članov. Mislim, da smo s tern člankom seznanili naš kolektiv, kaj smo napravili, kako delamo in uporabljamo denar, katerega je dal kolektiv, pri katerem smo vedno naleteli na razumevanje, če smo kaj potrebovali; upamo tudi v bodoče, da nas ne boste pozabili. Društvo in odbor se še enkrat zahvaljujeta za dosedanjo pomoč, katero smo prejeli v raznih oblikah, kolektivu pa želimo še večji delovni uspeh — za napredek naše socialistične družbe. Adolf Vodušek Lepo so se sodelavke Kot že vrsto let nazaj, tako smo se tudi ob prazniku žena spomnili svojih mamic, žena in deklet ter jim ob tej priložnosti poklonili darilca od srca — vsak pač po svojih možnostih. Tako smo se spomnili svoje delivke hrane tudi vsi delavci II. izmene, ki se hranijo v jedilnici Glinice. To je vsekakor pohvale vreden primer sočutja do nežnega spola, ki opravlja delitev hrane, kar je velikokrat težka naloga. Saj vemo, da je težko dati vsem enako, pa tudi, če je z okusom hrane kaj narobe, so tarča kritik, čeprav niso popolnoma nič krive, saj s kuhanjem nimajo nič skupnega. Vendar smo moški taki, da se znesemo vedno na tistega, ki nam je najbližji, kar pozneje seveda obžalujemo. Zato je poklic delivke hrane nehvaležno delo, posebno še v izmeni, kjer je ženska obremenjena še z nočno službo; ta je vsekakor najbolj naporna. Tudi delitev hrane v nočni izmeni je težja, saj je razpoloženje ljudi minimalno, zato je vsaka majhna »o-pazka« velika, to pa mora še nekdo »požreti«, čeprav si je ne zasluži, če hoče namreč, da je vse v najlepšem redu. Tov. Katica Kmetec je že 12 let članica našega kolektiva. Opravljala je že razna dela v kolektivu. Od formiranja obrata družbene prehrane je delivka hrane. Hrano je delila že domala na vseh delivnih mestih. Zato jo pozna pretežen del kolektiva, vsaj starejša generacija. Težko je z besedami o-pisati trenutek, ko ji je delegacija, sestavljena iz predstavnikov Glinice in Prometa, izročila skromno darilce in ji zaželela vse najboljše v imenu vseh, katere so predstavljali: da bi še bila dolgo med nami tako čila in vedra. Da bi ji to delo bilo še naprej v veselje in zadovoljstvo. Saj bo tako lažje prenašala vse težave, ki so povezane s tem, kot sem že zapisal, velikokrat nehvaležnim delom. Še enkrat: tov. Katici iskrene čestitke za njen praznik! M. T. IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrllč — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stojan Kerbler in odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Slane Tonejo, dipl. Inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo.