frto mn_ppgtnin« piafana t gotoviA_V LJubljani, v nedeljo, dne 25. septembra 1938_Stev. 221. Cena 2 Din Naročnina mesečno ^^^^ ^^^ _ ^ _ _ ___ Cek. račun: Ljub- ^SfOKFVFT it Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-08, 40-08, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Po zadnjem, brezuspešnem sestanku Chamberlaina s Hitlerjem Hitler postavlja rok do L oktobra „Položaj še ni brezupen" Na vseh mejah Zahodne in Srednje Evrope vojna pripravljenost Pred odhodom Po triurnih razgovorih s Hitlerjem je Chamberlain v svojem hotelu izjavil časnikarjem: »Ne moreni reči, da bi bil položaj brezupen. Češkoslovaški vladi smo dostavili nove predloge.« Ker je Hitler odklonil pristati na angleško stališče za ureditev sudetskega vprašanja, so je v angleških krogih zvedelo, da jo Chamberlain sam prevzel nase nalogo, da obresti češkoslovaško vlado o nemškem stališču. Po teh informacijah iz angleških krogov zahteva ta predlog, da naj CSR odstopi takoj in brez vseh obvez znatno širše ozemlje. Nekateri člani angleške delegacije so pesimistično razpoloženi, ker imajo vtis, da češkoslovaška vlada ne bo mogla sprejeti teh predlogov. Te predloge so ponoči sporočili tudi francoski vladi in vladam raznih drugih držav. Chamberlain je zapustil Godesberg ob 9.42 in se odpeljal z avtomobilom v Koln. Izgledal je zela dobro. V hotelski veži ga je pozdravil in mu prisrčno stisnil roko zunanji minister Ribben-trop. Potem je dovolil fotoreporterjem, da ga fotografirajo, nato je pa pavedal nekaj toplih besed in se zahvalil za lepi sprejem, ki ga je dobil v Nemčiji. V Fiihrerjevem imenu je spremljal Chamberlaina do kolnskega letališča tolmač Schmidt. Pred odhodom je Chamberlain izjavil: Nocojšnje sporočilo vam ilustrira sedanji položaj. Zdaj se vračam v London. Tam bom takoj sklical svoje tovariše na posvetovanje. Prihodnje dni bo ležala na vseh državnikih težka odgovornost in bodo morali z največjo pozornostjo proučiti posledice vseh svojih korakov. Vsi moramo neprestano z največjim naporom paziti na to, da ohranimo mir v Evropil« London, 24. septembra. AA. Vesti o prekinitvi pogajanj v Godesbergu so snočnji listi objavili v posebnih izdajah. Ljudje so s tolikim zanimanjem navalili na prodajalce časopisov, da so jih naravnost blokirali in je po ulicah ponekod zastal promet. Chamberlain se ie vrnit London, 24. sept. c. Chamberlain se je vrnil v London malo prod 13. uro. Na letališču je bilo mnogo ljudi in komaj je letalo pristalo, je Chamberlain že izjavil po radiu, da seveda ne more povedati ničesar o svojih razgovorih, preden mi poročal o zadevi svoji in francoski vladi. Poudaril je, da upa, da se bo češkoslovaška zadeva mirno uredila, ker je od tega odvisen mir v Evropi Ko je stnpi! predsednik vlade Chamberlain iz letala, je rekel na letališču zbranim novinarjem: »Preden bom orisal rezultate svojega po- slanstva, ki je zelo težavno, naj izrečem npanje, da bodo vsi prizadeti pripomogli k miroljubni ureditvi problema in tako koristili evropskemu miru.« Chamberlain se je vrnil v predsedstvo vlade ob 13.55 in pred njegovo palačo je bilo zbranih nad 3000 oseb. Ljudje so burno vzklikali Chamberlainu in miru. Ob 15.35 je Chamberlain že zbral okoli sebe člane tako zvanega »delovnega kabineta«, to je lorda Ilalifaxa, sira Johna Simona in notranjega ministra Samuela Iloarea. Na ta posvet je nato prišel še Robert Vansitart. Ob 17.30 pa se je začela splošna seja vlade, ki še traja, ko to poročamo. Pri prihodu v predsedstva vlade je Chamberlaina navdušeno pozdravilo več sto tisoč ljudi, ki so se bili zbrali v okolici poslopja. Iz ljudstva so se slišali vzkliki: »Pomagajmo Češkoslovaški!« Policija je bila pomnožena, vendar ji ni bilo treba poseči vmes, ker je bila množica izredno disciplinirana. Chamberlain nosi s seboj spomenico za češkoslovaško vlado London, 24. septembra, c. Danes popoldne je zunanji minister lord Halifax izročil češkoslovaškemu poslaniku Janu Masaryku spomenico, ki jo jo iz Godesbcrga prinesel Chamberlain. Ta spomenica bo torej šele nocoj prišla v Prago. Nemško uradno poročilo Belgrad, 24. aept. A A. Iz uradnih nemških krogov smo dobili tole uradno poročilo: V Nemčiji jc vse mirno ln Nemci so celo zadovoljni z Gndesbergom. Upajo, da se bo vse končalo na miren način. V češkoslovaški mobilizaciji vidijo poslednje izzivanje iz Moskve, toda Berlin ne bo nasedel takšnemu izzivanju, ohranil bo mir in si z vsemi silami prizadeval, dn se prepreči vojna nevarnost. Nemčija ima veliko zaupanje v Chamberlaina, v čigar rokah je svetovni mir.« »Berliner Borsen Zeitung« piše: Uradno poročilo o končnih razgovorih med Chamberlainom in Hitlerjem je razčistilo atmosfero. Beneš in Sy-rovy sta vse storila, da se' položaj poostri in da pride do splošne katastrofe. Vsilila sta ponovno nadoblast nad sudetskimi Nemci. Z rožljanjem svojega orožja na nemški meji sta najtežje izzvala Nemčijo in medtem ko sta v Godesbergu delala Hitler in Chamberlain za mir, je Praga proglasila mobilizacijo. Predsednik CSR kliče državljane pod orožje Praga, 24. septembra. AA. (Havas.) Snoči so vse češkoslovaške radijske postaje objavile ukaz predsednika češkoslovaške republike Beneša o splošni vojni mobilizaciji v ČSR. Ukaz so najprej prebrali v če-š k e m, nato pa v nemškem jeziku. Ukaz pravi, da se morajo vsi obvezniki najhitreje javiti svojim poveljstvom. Konji, vozovi, avtomobili in zasebna letala so bila zasežena. Ves zasebni letalski promet je prepovedan. Vesti o vojski spadajo pod strogo cenzuro. Radijske postaje, ki so objavile ukaz predsednika republike, so na koncu prečitale naslednje besede predsednika republike: »Državljani! Prišel je odločilen trenutek. Od vsakega posameznika je odvisen uspeh. Naj vsakdo postavi vse svoje sile v službo domovine. Bodite hrabri in vdani. Naša borba za pravice in svobode je dobra. Živela Češkoslovaška.« Washington, 24. sept. AA. (Reuter) Ameriški poslanik v Pragi je opozoril vse ameriške državljane v ČSR, naj odpotujejo iz Češkoslovaške. Bukarešta, 24. sept. Češkoslovaško poslaništvo v Bukarešti uradno poroča, da se naredba o mobilizaciji, ki jo je izdala praška vlada, nanaša tndi na vso češkoslovaške državljane v Romuniji. To velja za vse vojaške obvezance do 41. leta starosti. Vsi so morajo brez odloka vrniti v ČSR in sc javiti na svojih poveljstvih. Praga, 24. septembra. Državna radijska postaja poroča: Mobilizacija se je na vsem ozemlju ČSR normalno izvedla. Večina vojakov je bila že ob 6. zjutraj pri svojih vojaških enotah. Rezervisti nemške narodnosti se v isti meri odzivajo mobilizacijskemu nalogu. V Pragi, ko je bil razglašen ukaz o mobilizaciji Mir je mogoče rešiti Evropsko politično obzorje obsvetljuje nevarna bliskavica, ki jo spremlja votlo podzemsko bobnenje. Narodi žive med upom, da se bo čez razbičano Evropo vendarle razprostrla mavrica miru, in med strahom, da pride do nove svetovne morije, ki bi pomenjala pogin nas vseh in ki bi v siromaštvu in propadu izenačila zmagovalce in premagance. Veliki evropski kulturni narodi, ki so pokazali, kolikšna je njihova kulturna in civilizatorična sil«, in ki so dokazali, da umejo ustvarjati čudovita dela v miru, morajo danes gledati, kako se milijonske armade, ki jih sestavljajo njih najboljši sinovi — odtegnjeni plodnemu delu — zbirajo, oborožujejo in groze, da zanesejo smrt in pogin po najplodnejših, najbolj kulti-viraoih in najlepših predelih Evrope »Strašna slepota je človeka!« Zdaj gre za to, ali zmaga pamet ali pa instinkt pri tistih, ki odločajo o usodi človeštva! Prvo srečanje voditelja Nemčije, Hitlerja, in angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina je prineslo splošno olajšanje v evropsko politično ozračje. Hitler je zahteval, da Češkoslovaška odstopi sudetske Neince rajhu, in sicer na osnovi pravice, da narodi sami odločujejo o svoji državni pripadnosti. Zadnje državnozborske in občinske volitve na Češkem so med sudetskimi Nemci dale večino Henleinu, ki je vodja narodnosocialistične stranke na češkoslovaškem. Izid teh volitev je Nemčija smatrala kot neke vrste ljudsko glasovanje v prilog priključitve nemškega življa Veliki Nemčiji, čeprav volitve v resnici niso potekle pod tem geslom. Vendar pa sta. Anglija in Francija sporazumno pristala na to, da se sudetski Nemci vključijo rajhu in da češkoslovaška država izgubi zgodovinske in naravno podane meje; Pristali pa. sta zahodni velesili na takšno okrnitev zavezniške in prijateljske države za radi ljubega miru in ker je zlasti pri Francozih, ki so demokratičen narod, močno vplivalo geslo, da ima vsak narod pač pravico odločati o svoji politični pripadnosti. Nihče pa si seveda ni delal uitvar, da bo tako povečana Nemčija politično in gospodarsko še močnejša ln da bo njen vpliv posebno na vzhodne države narastel. Iz raznih časopisnih glasov in političnih izjav pa se je izvedelo, da zapadni velesili popuščata tudi zaradi tega, ker njuna vojaška pripravljenost zlasti v zračnem orožju ni tolikšna, kakor pa jo ima do zob oborožena Nemčija. Na pritisk Francije in Anglije se je končno zelo težko vdala tudi Češkoslovaška in privolila na odstop sudetskih Nemcev nemškemu rajhu. Proglas predsednika Beneša pa je izrecno poudarjal, da Češkoslovaška dopri-naša to žrtev na ljubo miru v svetu. Češkoslovaško vrhovno vojaško poveljstvo je tudi že izdalo povelje, da se armada umakne iz sudetsko-nemškega ozemlja, kar se je tudi zgodilo Medtem pa je bil organiziran drugi sestanek med Hitlerjem in Chamberlainom v Godesbergu v Porenju. Splošno se je pričakovalo, da bo na tem sestanku govor o načinu, kako naj se odcepitev sudetskih Nemcev izpelje, koliko ozemlja naj Nemčiji pripade, kaj bo s kraji z mešanim prebivalstvom in zlasti: kakšna naj bo garancija velesil za oslabljeno in okrnjeno Češkoslovaško. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, so Angleži v sporazumu s Francozi predlagali, naj se priključijo Nemčiji vsi oni sudetski kraji, v katerih so Nemci v večini, o spornem in mešanem ozemlju pa naj odloča mednarodna komisija na kraju samem, ki bi po potrebi odredila tudi preselitev prebivalstva, oziroma njegovo izmeno, knkor se je to zgodilo med Grki in Turki v Mali Aziji. Meje nove češkoslovaške države pa naj bi dobile slovesno jamstvo vseh velesil, seveda tudi od Nemčije Na tej zahtevi zahodnih velesil, ki nastopata tudi kot advokat Češkoslovaške, pa je v pogajanjih nastal zastoj. Najprej ni hotela Nemčija sprejeti poroštva za nove meje češkoslovaške države, kar je vzbudilo sum, da se ne misli zadovoljiti le z ozemljem sudetskih Nemcev, ampak da ima neke posebne načrte tudi z ostalo češkoslovaško državo. Nemški tisk v svojj strahoviti ofenzivi proti Čehom že 10 dni ne urikriva, da je češkoslovaško državo kot takšno treba likvidirati, pri čemer naj bi kot dediči poleg Nemčije prišli v poštev tudi Madžari in Poljaki. Dalje so Nemci zahtevali, da nemška armada takoj vkoraka v Sudete, češ da je treba zavarovati civilno nemško prebivalstvo. Jasno je, da Češkoslovaška tej zahtevi ni mogla ustreči, dokler nima mednarodnega jamstva, kje bodo njene nove meje in kje se bo nemška vojska, če enkrat vkoraka, ustavila. Polog tega imajo Čehi glavne obrambne naprave ravno v Sudctih. Ako opuste to črto, ostane središče države brez obrambe Z ozirom na to je češkoslovaška armada znova zasedla mejo proti Nemčiji, od katere se je že prej umaknila v notranjost, obenem pa je proglasila splošno mobilizacijo do 40. leta. Pogajanja v Gooesbergu so zastala in Chamberlain se je vrnil nazaj v London. V načrtu so bili razgovori tudi o drugih evropskih problemih, ki pa v takšnem ozračju sploh niso prišli na vrsto. Hkrati s češkoslovaško armado pa se je na mejo pomaknila tudi nemška oborožena sila. Godesberg, 24. septembra. Ker je Chamberlain tako dolgo ostal pri Hitlerju, se je med časnikarji, ki so v hotelu čakali na konec pogajanj, razširilo upanje, da se bo vse vendarle še mirnim potom rešilo. Nemški krogi poudarjajo, da se ta dolgi sestanek med Chamberlainom in Hitlerjem more tolmačiti samo tako, da to pomeni, da se je v zadnjem trenutku našel skupen temeij za ureditev vseli vprašanj. Zadnja pogajanja med Hitlerjem in Chamberlainom so se razvijala v prijateljskem duhu in so se končala z izročitvijo nemške spomenice, ki obsega končno nemško stališče v sudetskonemškem vprašanju. Chamberlain je izjavil, da bo to spomenico dostavil češkoslovaški vladi. Chamberlain je zjutraj odpotoval v London. Na tem nočnem sestanku med Chamberlainom in Hitlerjem so bili še zunanji minister v. Ribbentrop, angleški veleposlanik v Berlinu in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu baron v. Weissziicker. Chamberlaina je spremljal njegov glavni sotrudnik Horace WiIson. Ostali spremljevalci so med sestankom razpravljali v drugih dvoranah hotela. Po zadnjem sestanku se je angleški predsednik vlade Chamberlain s spremstvom okoli druge ure zjutraj vrnil v svoj hotel v Petersbergu. Ko je stopil v hotelsko dvorano, jo Chamberlain bil videti zadovoljen in dobre volje. Ko je šel k dvigalu, so ga obkrožili angleški časnikarji in ga zaprosili za kratko izjavo o zaključku pogajanj. Chamberlain je rekel, da bodo češkoslovaški vladi dostavili nove predloge. Vse je sedaj odvisno od praške vlade. Ko se je Chamberlain vrnil v svoj hotel, ga je tam čakala skupina novinarjev. Chamberlain je med drugim rekel novinarjem, da pogajanja nikakor niso popolnoma prekinjena. Godesberg, 24. septembra. KTS. Končna pogajanja med Hitlerjem in Chamberlainom so trajala okoli tri ure. Ob 1.30 zjutraj so je Chamberlain od Hitlerja poslovil. Hitler ga je spremil do vozila. Pariz, 24. septembra. A A. (Havas) Po vesteh, s katerimi razpolagajo v Parizu, je glavna težava pri razgovorih v Godesbergu nastala v tem, ker je državni kancler Hitler zahteval, da se Nemčiji prizna pravica, da lahko takoj vojaško zasede sudetsko-nemške pokrajine in sicer bi demarkacijsko črto sporazumno določile Nemčija, Anglija in Francija. London, 24. septembra. Iz Godesberga poročajo, da je britanska delegacija v hotelu Pe-tersberg še v teku noči proučila Hitlerjevo spomenico, da bo mogla čimprej obvestiti o njeni vsebini vse prizadete države. Ni še gotovo, ali bodo vsebino Fiihrerjeve spomenice objavili ali ne. — Uradni krogi poročajo, da je britanska vlada že poslala praški vladi najnovejši predlog nemške vlade za likvidacijo nemškega vprašanja. Ti predlogi so izročeni v obliki spomenice. Poročajo, da je Hitler dal češkoslovaški vladi rok do 1. oktobra. O spomenici Pariški dopisnik lista »News Chronicle« piše svojemu listu: »Izvedel sem, da je Phips govoril Bonnetu o novih predlogih, ki jih je poslala češkoslovaški vladi britanska vlada. Ti predlogi sa odšli preko angleškega poslaništva v češkoslovaško zunanje ministrstvo 10 minut po proglasitvi mobilizacije. Predlogi govore o zasedbi ob-mejnega^ ozemlja v globini 16 km po nemških četah, preden se uredi vprašanje izmenjave prebivalstva. Godesberg, 24. sept. AA. Havas. V nemških krogih izjavljajo, da so v nemški spomenici vsa vprašanja, razen sudetsko-nemškega navedena 6amo kot priporočilo, ne pa kot zahteva. Potrjuje se, da je za ureditev sudetsko-nemškega problema postavljen rok približno 10 dni. V tem čaju se imajo izprazniti sudetsko-nemški kraji in omogočiti vkarakanje nemških čet v te kraje. Prav tako govore, da Nemčija ni hotela dati nobene obveznosti za mirno ureditev tega vprašanja za primer, da se evakuacija ne izvrši do določenega roka. Govorili so tudi o splošni ureditvi evropskih odnošajev. V nemških krogih so z včerajšnjimi rezultati zadovoljni. Prihodnjih 10 dni bo pokazalo, ali se da sudetski problem urediti na miren način. Nemčija ima itak že celo poletje pod orožjem okrog 2 milijona mož. Delno pa je mobilizirala tudi Francija, kjer se je javno mnenje v prilog Češkoslovaške popravilo. Kajti nekaj čisto drugega je, če bi se hotela Češkoslovaška bojevati zato, da obdrži sudetske Nemce pod svojo državno suvereniteto — in nekaj drugega jc, če seže po samoobrambi, da brani sploh obstoj svoje države. I.n za to gre, ako ji velesile, in zlasti Nemčija, nočejo garantirati novih meja, ki bi bile itak v vojaškem pogledu neprimerno slabše, kakor so sedanje. Vidimo, da se je stanje naenkrat nevarno zaostrilo. Položaj imata v rokah Hitler in Anglija. Mirna rešitev je mogoča, če se Hitler zadovolji s priključitvijo sudetskih Nemcev k Nemčiji, kar mu je že ugodeno in kar predstavlja itak velikanski politični in moralni Praga, 24. septembra. AA. Havas. Splošna mobilizacija je bila proglašena snoči ob 22.30. Prebivalstvo Prage je na to vest odgovorilo z velikimi manifestacijami. Izvedelo se je, da so de- uspeli Fiihrerja, — da pa prizna eksistenco okrnjeni Češkoslovaški, oziroma prizna in garantira njene nove meje. Anglija pa ima usodo miru v toliko v svojih rokah, ker je še vedno verjetno, da Nemčija ne bo šla tlo skrajnosti, če bo videla, da je Anglija trdno ob strani Francije. Vojno je torej še vedno mogoče preprečiti. Kajti vojna ni nekaj nujnega, čemur se ne bi bilo mogoče izogniti. Odvisna je vojna od tega, kako državniki gledajo na mednarodna vprašanja, ali jih presojajo pametno ali nespametno Gotovo pa je vojna nespamet, največja nespamet, ker bi Evropo pognala naravtiost v samomor. Upamo in prosimo Boga, dn bi zmagala pamet, da bi človeštvo bilo obvarovano najhujše nesreče, ki ga v naši dobi more doleteti. kret za mobilizacijo podpisali ob 21.30. Od tega trenutka dalje je praška radijska postaja vsakih pet minut opazarjala poslušalce, naj čakajo na neko važno sporočilo. Postaja je vest o mobilizaciji sporočila najprej v češčini, nato v ruščini, slovaščini, poljščini, madžarščini, nemščini, v židovskem jeziku in v romunščini. Nato je godba zaigral narodno himno. Četrt ure pozneje so bile ulice nabito polne mladine, ki je dajala duška svojim patriotskim čustvom. Na ulicah ni bilo videti več ne avtomobila, ne tramvaja. Vozili sa samo vojaški avtomobili, polni vojakov, ki jih je množica viharno pozdravljala. Nato se je ljudstva v miTu razšlo. Policija je bila mobilizirana, vendar ni imela potrebe intervenirali. Zavese na javnih poslopjih 60 bile spuščene. Pozneje je prišel odlok, da se imaja luči ugasniti. Patrulje in policija, ki patruljirajo po mestu, imajo protiplinske maske. Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s t. strani) Češkoslovaška meja zasedena Praga, 24. septembra, c. Železniško ministrstvo je povabilo vse železniške upokojance, ki če niso starejši od 65 let, da se prijavijo v službo. Praška ulice so polr.e navdušenega prebivalstva Navdušeno prebivalstvo ustavlja vsa vozila in zahteva od voznikov, da naj jih takoj odpeljejo na vojaška poveljstva. Močne policijske in vojaška straže ščitijo tuja poslaništva, posebno pa nemško poslaništvo. Vsi hoteli ter restavracije so že prejeli navodila, da morajo v primeru nočnega zračnega napada takoj za-streti vsa okna. Najnovejša poročila potrjujejo, da je češkoslovaška obrambna linija bila zasedena po novih četah že snoči ter so bile vojne sila podvojene. Češki vojaki so zabarikadirali vse obmejne prehode. Postavili so večkratne žične ovire, sedaj pa z mrzličnimi napori kopljejo jame in postavljajo podzemeljske mine. Vse ljudstvo je na delu in možje z navdušenjem oblačijo vojaške uniforme. O samem položaju na meji ni mogoče dobiti podrobnejših poročil, razen, da so češkoslovaške oblasti in pristaši sudetsko-nemške stranke v Hebu sklenili nekak sporazum, ki se ga obe stranki za sedaj držita. Radio — edina zveza ČSR s svetom Varšava, 24. sept. Češkoslovaška oblastva so davi ob 3.30 sporočila obmejni poljski postaji Ze-židovici, da od 4 dalje ukinejo železniški promet s Poljsko. Češkoslovaška oblastva so na meji ustavila brzovlak proti Varšavi. Mednarodni vlaki za bivšo Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo bodo vozili čez Berlin, Breslavo ali Vratislavo in DreS-den. Poljski prometni minister je zaprosil praško prometno ministrstvo za utemeljitev te prekinitve prometa. Poljski listi so izvedeli, da so češkoslovaški uradniki v šlesketn Tješinu dobili nalog, da pošljejo svoje družine v notranjščino ČSR. Te družine morajo zapustiti Tješin danes dopoldne do devetih Praga, 24. septembra. Od snoči je prekinjena večina telefonskih in brzojavnih zvez, ki vežejo Prago z Rimom, Dunajem in Bernom in gredo Čez nemško ozemlje. Letalska prometna zveza med Londonom in Prago je v zvezi z dekretom češkoslovaške vlade o mobilizaciji ukinjena. Ta dekret je ukinil letalski promet na vseh progah. Praga, 24. sept. c. ČSR je v zvezi z zunanjim svetom samo še po radiu, ker so druge zveze prekinjene. Dopoldne ob 10 je objavil radio vest, da se je mobilizacija Izvršila v redu in miru. Od časa do časa poroča čez dan radio, da |e vsepovsod mirno in da oblasti trdno drže poležaj v svojih rokah, Brno shriva luči Brno, 24. septembra. Mostno načelstvo jo ukazalo, da od današnjega dne daljo morajo biti vso noč od večera do jutra vsa okna zastrta. Ljudje naj si pomagajo i žepnimi svetilkami. Prav tako le prepovedano prižigati lučke na grobovih. Prestopki se bodo kaznovali. Molitve v Pragi Praga, 24, sept. e.' Kardinal Kiaspsr je nkazal, naj bodo jutri v vseh cerkvah posebne službe božje. V osmini sv. Vaclava pa naj bodo vsak večer pred Izpostavljenim zadostilne ''molitve^ Shodi do nadaljnjega prepovedani Belgrad, 24. septembra, m V zvezi z zunanje-po-litično situacijo je bilo noco) izdano sledeč« službeno obvestilo: G, minister za notranje zadeve dr Ant. Korošec je izdal danes naredbo 1. br 35653, ki se glasi: V interesu javnega miru, varnosti in reda v zvezi s zunanje-politično situacijo » Evropi na podlagi ČL 64 in 67 in 69—71 zakona o notranji upravi odre-iami da se prepovedo v vsej državi do nadaljnje odredbe vsi shodi, posveti in sprevodi splošno, kakor tudi zbiranje prebivalstva po ulicah in drugih javnih krajih. Prestopek zoper to prepoved se kaznuje od 10—1500 din v korist državne blagajne. V primeru neplačila globe v določenem roku pa z zaporom od 1—30 dm. Od te prepovedi je izvzeto zbiranje ljudii zaradi kupoprodaje na trgih in sejmih, zaradi IzvrSe-vanja verskih obredov, verskih predpisov, zaradi kake gospodarske, kulturne ali humane akcije. Toda niti v teh primerih ne sme biti nikakih govorov, ki bi imeli kakršnokoli politično vsebino. Ta naredba stopi v veljavo takoj. Minister za notranje zadeve: dr. Koroiec s. r. Opozarja se prebivalstvo, da se zadrži popolnoma mirno ter da se pokorava odredbam in navodilom oblastev in njenih organov, da bi se v današnjem resnem stanju okoli nas ohranil v naši državi popoln mir in državljanska disciplina ter da bi se preprečil vsak incident. Belgrad, 24. septembra 1938. Vojaške priprave Francije Pariz, 24. sept. Ruter poroča: V Franciji je bila danes razglašena delna mobilizacija nekaterih panog vojske. Poklicanih je nekaj kategorij rezervistov. Mobilizacijski razglasi so nalepljeni po vseli francoskih krajih, na sedežu občin in na drugih vidnih mestih. Mobilizacijski razglas utemeljuje ta ukrep s tem, da je treba zavarovati francoske meje, da pa pri tem ne gre za splošno mobilizacijo. Pariz, 24. sept. o Z ozirom na mobilizacijske odredbe vjonega ministra izjavljajo v francoskih vladnih krogih, da so francoske meje zdaj popolnoma zavarovane in da je francoska vojska s tem ojačenjem dovolj močna, da bo lahko vzdržala red, če bodo potrebni kaki ukrepi glede splošne mobilizacije. Davišnji vpoklic rezervistov služi izpopolnitvi potrebnih sil v nekaterih enotah. To je eden izmed poslednjih varnostnih ukrepov pred splošno mobilizacijo. Pariz, 24. septembra. Predsedstvo ministrskega sveta sporoča: »Zaradi razvoja sunanjoga poloHnja se je vladi zdelo potrebno pomnožiti varnostno ukrepe, da so zajamči varnost naših severnih meja. Vlada je sklenila nujno poklicati več kategorij rezervistov vseh letnikov. Nikakor nc gre za splošno mobilizacijo. Vpoklicani rezervisti se morajo prijaviti »cz odloga. Obenem s tem ukrepom je vlada re-Mirirala razno blago, da zagotovi sredstva no-trehna za vojaštvo.« Davi ob 4, so bil prvič po svetovni vojni v vseli mestih, občinah in vaseh nalepljeni plakati v katerih francoska vlada poziva obveznike gotovih kategorij, naj se takoj javijo svojim vojnim okrožjem. Vsi prejšnji pozivi pod orožje pa so bili objavljeni s posebnimi nalogi šefov posameznih departementov. V vsej državi vladajo mrzlične priprave za obrambo Francije. Iz zanesljivega vira poročajo, da je francoska vojska zasedla vse položaje tri kilometre daleč od Maginotove črte. V rovih pa so vojaki pripravljeni za napad v popolni bojni opremi. Oblasti so danes opozorile prebivalce Strasbourga ter vseh okoliških mest v bližini nemške meje, naj se pripravijo za primer, če izbruhnejo sovražnosti. Z nemške meje prihajajo poročila, da je vojaštvo že v pretekli' noči zahtevalo pogasitev vseh luči in so brlele le svetiljke na ulicah, ki vodijo proti nemškemu obrambnemu pasu. Daladier o delni mobilizaciji Zaradi proglasitve nadaljnje mobilizacije francoske vojske je podal predsednik Daladier predstavnikom tiska danes sledečo izjavo: »Poziv v vojaško službo jo priroden razvoj mednarodnega položaja. Iz teh razlogov je bila vlada prisiljena, da še bolj okrepi svojo varnost. Posebna pozornost je posvečena našim položajem na severnovzhodni meji. Trenutno se pozivajo pod orožje posebno oni vojaki, ki bodo najbolj odgovarjali našim utrjenim položajem. Tu pridejo v poštev samo gotove kategorije in so zaradi tega no morejo sodanji vojni ukrepi primerjati s popolno mobilizacijo. Poziv na vojno dolžnost jo bil sedaj izvršen potom letakov, da se čimbolj olajša njihova izbira, ker se nanaša poziv samo na one, ki imajo v svojih vojaških knjižicah zapisane številke 2 in 8. Vsi ti vojni obvezniki so morajo prijaviti svojim vojnim okrožjem brez zavlačevanja. Vzporedno omenjajo ukrepe za redno pre-skrhovanje čet s hrano in municijo. V ta namen je bila že izdana naredba za rckviglcijo potrebnih prometnih sredstev v mejah nacionalnega področja. Gotovo število železničarjev, zaposlenih na Mussolini v izreka priznanje Nemčiji, da je dala rok do i. oktobra Rim, 24. septembra. AA. Štefani. Mussolinlja je danes sprejela v Padovi množica 300,000 ljudi, ki so se zbrali na orjaškem prostoru. Ko se je duce pojavil ob 11, ga je velikanska množica pozdravila z največjim navdušenjem, Predsednik je prišel na slavnostno otvoritev mnoglih važnih javnih del v okolici Padove. V svojem nagovoru na velikansko množico je Mussolini dejal, da je položaj danes mračen, a vendar se lahko prikaže sonce izza oblakov. Ker je Praga pristala na francosko-britanski načrt, se je moglo misliti, da >e ves ta problem na dobri poti do ugodnega raz-Dleta. Toda prišlo je isto, kar se pogosto dogaja v tako imenovanih demokratskih državah. Vlada, ki je pristala na ta načrt, je imela moralno obveznost ostati na svojem mestu. Toda ta vlada je odstopila in na njeno mesto je prišel general, o katerem vsi govore, da je največji prijatelj Moskve. Prvo dejanje te nove vlade je bila proglasitev splošne mobilizacije. Glede na to okoliščino, kl se pridružuje nasilnemu režimu, ki so ga iehi uvedli v Sudetih, je Nemčija pokazala veliko zmernost, ko je poslala v Prago svoje nadaljnje zahteve in ji dala časa do 1. oktobra, da na to -.dgovori. Zato je torej točno še 6 dni časa, da ■ajde češkoslovaška vlada ponovno pot do modrosti, Zločinsko bi bilo, da se milijoni delavnega udstva vržejo drug na drugega samo z namenom, a se obdrži Benešev režim. Vendar mislim, da i bila huda napaka napačno razlaganje potrpe-Ijivosti, ki jo kaže Nemčija. Samo v tako imenovnnih demokratskih režimih lada popolna neodgovornot in vsakdo misli, da se liko odkriža odgovornosti. V totalitarnih vlada-nah ni mogoče, da bi odgovorni Sinitelji ne preželi vse odgovornosti. Problem, postavljen pred "st vseh narodov, se Ima popolnoma in dokončno ■ rediti, a če bi imelo priti do oboroženega spopa-'a, je šo zmerom možnost omejitve tega spopada, oda zgodilo se je te dni, da so se v zahodnih iržavah pojavile stranke in težnje, ki bolj ali ianj kažejo nestrpnost. Tam mislijo nekateri kro-'i, da je prišel ugoden trenutek s totalirnrnlml 'ržavami. V tem primeru bi te stranke in ta tremljenja trčila ob dve državi, toda ob takšni Ive državi, ki tvorita en sam blok. Ce bi v Italiji 'bstojali takšni krogi, kakršne imenujem gospo-ke, in ki zmerom skrivajo svojo zavist za tisto, ar imenujem moralno buržuazijo, izjavljam tu asno in glasno, da hi se jih takoj odkrižali. Na koncu svojega govora je duce poudaril, da •e čuti potrebo še bolj utrditi italijanski narod v ipgovem stališču. Toda kljub temu vas moram ozvati, da bodite pripravljeni zn vsak primer. Vellkailska množica je odgovorila z linvdušo-lm in soglasnim: »Dal« Mussolini je nato izjavil, da je to vzkliknnjo idstva, ki je podobno viharju na morju, tolikšno, t ga bo slišni ves svet, Iz ust teh tisočev ljudi, ranih pred njim, je govoril vos italijanski narod. V Beluni Beluna, 24. sept. c. Danes popoldne je go-oril Mussolini v Beluni. Dopoldne ie že govoril v Padovi. V svojem govoru v Beluni je Mussolini omenil sovražnika onstran Alp — mislil je na Francijo — in rekel, da tam Italije in fašizma ne poznajo. Tam so zmeraj prepozni za četrt stoletja in v tom zadnjem četrt-stoletju je Italija izvojevala štiri vojne in jih dobila. Dobila bo gotovo tudi prihodnjo Dobili smo vojno proti sankcijam, ki so bile sklenjene v Ženevi tedaj, ko je tam predsedoval Benoš (vzkliki množice: tuj!) in pod njegovim predsedstvom je 52 držav sklenilo sankcije proti nam Tedaj smo bili postavljeni pred izbiro: ali maslo ali pa topove. In kaj smo izbrali: množica odgovarja v zboru: topove, topove. O ČSR je ponovil še to, da je Nemčija dokazala vso svojo zmernost, ko ji je dovolila rok do 1. oktobra za ureditev te zadeve. Dr. Stojadinovič rotarijancem Belgrad, 24. eept. AA. Na kosilu, ki ga je priredil Rotary klub na čast predsedniku mednarodnega Kotary-kluba Georgu Hegerju, je predsednik Vlade dr. Milan Stojadinovič Imel govor,, v katerem je med drugim dejal: »Bratje rotarijanci: Milo mi je, da sem spet med vami. Zame je to vedno zadovoljstvo in veselje. Danes pa še toliko bolj. ker tu pozdravljam predsednika Rotary internacionale g. Hegeja. Še bolj za to, lat prihajp.in lz pisarne, v kateri sem malo prej bral poročila o vojni in c ultimatih ter o mobilizaciji. Ali tu, v tej sredini na podnožju" spomenika neznanemu vojaku, ki se dviga visoko v nebo, kot simbol našega junaštva in kot spomenik našim žrtvam, padlim v vojni, mi je posebno drago, ko se mudim med rotarijanci kot apostoli miru med narodi. Ko vidim rotarijance zbrane kakor danes tu. obžalujem, da ves svet ni v Rotary klubih, ker hi tedaj imeli večni mir Nadejam se, da bo v svetu razum prevladal pred odgovornostjo zn vojno ter da se bodo vsi evropski državniki izjavili za princip miru med narodi.« Drobne vesti Oslo. 24. septembra. Norveško vojno ministrstvo jo sklenilo do nadaljnjega obdržati v službi letnik mornarjev, kl mu je te dni potekel kadr-skl rok. Obenem so sklenili, podaljšati manevre vojne mornarice. Helsingfors, 24. septembra. Finski listi poročajo, da so sovjetska letala nn dveh mestih preletela sovjetsko-finsko mojo. V obeh primerih gre za vež letal. Pariz, 24. septembra AA (Havas.) Z letalom so dopotovali žene in družinski člani nameščencev angleškega poslanik« v Pragi. Variava, 24, septembra, AA Pad. Tu je umrl znani politik, predsednik nacionalne stranke in bivšf delegat na mirovni konferenci leta 1919, Joahim Bar-tolevič, itar 70 let. našem vzhodu, je dobilo poziv, da morajo biti vodno pripravljeni na svojo dolžnost, ki se bo od njih zahtevala.« To vesteh iz zanesljivega vira se čuje, da je Daladier zahteval od šefa francoskega generalnega štaba, da se francoska vojska na severovzhodni meji tako okrepi, da bo štela najmanj 10 popolnih divizij. Dalje poročajo, da je bil nemški odpravnik poslov v Parizu obveščen o tem sklepu francoskega ministrskega predsednika in vojnega ministra. Posvetovanja pri predsedniku vlade Pariz, 24. sepetmbra. Daladier je danes dopoldne takoj, ko je prispel v ministrstvo, sprejel šefa generalnega štaba Oantelina in se ,z njipi pol ure razgovarjal. Po sestanku z Gamelinom je Daladier sprejel po vrsti ministra Julienp,, Campincha jin .Bonnqta., Zunanji minister Bonnet je zapustil vojno ministrstvo ob 12.10. Novinarjem je izjavil, da je z Daladierom proučil položaj. Na vprašanje, ali se bo skupaj z Daladierom odpeljal v London, je minister izjavil, da ni francoska vlada dobila le nobenega vodila od britanske vlade. Dodal Je, da je bil snoči položaj v ČSR miren. Slovaki Bratislava, 24. septembra, c. Danes' dopoldne je v Bratislavi zasedal glavni odbor Hlinkove ljudske stranke. Predsedoval mu je dr. Tiso, ki je poročal o svojih pogajanjih s predsednikom Benešem dne 22. septembra, Nato je glavni odbor obravnaval splošni položaj, ki je nastal a splošno mobilizacijo. OdboT je vzel na znanje vsa poročila in sklenil izdati oklic na slovaški narod, v katerem ga bo pozval, da naj pravilno razume mobilizacija in dobro izpolni svoje domovinske dolžnosti.. Glavno: Sudetsko vprašanje ne bo sproiilo evropske vojne Pariz, 24. septembra. V pariških političnih krogih takole komentirajo kompromis, ki se jo ponoči dosegel v Godesbergu: Hitler pristaja na to, da ne bo takoj prekoračil mejo. Čakal bo dva ali tri dni, preden zasede Sudote, da pusti Čehom časa, da te kraje izpraznijo. Sicer bo pa za zdaj vprašanje poljske in madžarske manjino pustil oh strani. Prevladuje vtis, da je kategorično prišlo do sporazuma glede ene točko: glede odstopa Sude-tov tretjemu rajhu. Pri srečanju z Chamberlainom in Hitlerjem je prišlo tudi do preciziranja osnovnega elementa, to je, da se češkonemški spor v nobenem primeru no bo spremenil v evropsko vojno. Paril, 24. sepetmbra. c. Proti večeru je zavladalo nekoliko mirnejše razpoloženje v presoji mednarodnega položaja. V prvi vrsti poudarjajo, da »še lahko rešimo mir!« Poudarjajo, da se snočnja pogajanja v Godesbergu niso razbila, ampak se nadaljujejo, kor je Hitler stavil nove predloge. Francoski radio pod nadzorstvom Uradni list bo Jutri objavil naredbo, po kateri bo pri vsaki zasebni radijski oddajni postaji imenovan kontrolor, ki bo imel nalogo nadzirati vesti, ki Jih te postaje oddajajo. Poleti preko Dunaja prepovedani Berlin, 24. septembra. AA. DNB. Letalski minister je izdal uredbo, da je vsem letalom prepovedano preleteti Dunaj in okolico. Nemškim leta-, lom in letalom, ki vrše reden promet na letalskih progah, je dovoljeno pristajanje na letališču Aspernu pri Dunaju. Diplomati zapuščaio Ženevo Ženeva, 24. septembra. AA. Havas. Romunski, holandskl in prvi angleški delegat so zapustili Ženevo in se odpeljali domov. Ženeva 24. septembra, c. Romunski zunanji minister Comnen je odpotoval v Bukarešto. Španija Barcelona, 24. septembra. AA. (Havas.) Uradno poročilo republikanskega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da je na vzhodni fronti vso noč' trajala huda bitka. Poročilo pravi, da se je nacionalistom posrečilo zavzeti nekatere sprednje republikanske postojanke, vendar pa so jih republikanske Slf