Gospodarske stvari. Razne kapnsovine. M. I. Vse kapusove sorte se iz semena prirejajo, ki se iz najlepšib raBtlin prideluje. Listje, mesnati koceni (kolraba) ali pa iziodki cvetnih pecljev iu cvet sam (karfiol) se v kubinji rabijo in so v nekterih krajih ljudstvu glavua braua. Vse kapusovine zahtevajo močno in dobro pognojeno zemljo, če se boče, da se popolnoma razvij6. Seme ostane 2—4 leta kaljivno. Prva sorta. Prikubavno zelje. (Brassica oleracea). Sem spadajo sledeče sorte, ki so vse po dolgoletni obdelavi in podnebni menjavi kaj 6udovite spremembe pretrpele. 1. Grmičasti kapus tndi večni in listni kapus imenovan. Je grmičasto zelje ki se v mnogo stebel razrašča, več let strpi in kot zarodnik ali oče vseh prikuhavnih kapusov veljati niore. Po obalih škotskega pomorja na krednib skalab raste divje in velja kakor je že rečeno za očeta vseh prikubavnih kapusov. Zareja se po senienu, pa tudi, in to še rajši, po potikačib, ki se od posameznib rastlik odtrgajo ali odrežejo, in potem od julija do septembra po dva črevlja vsaksebi v grede posade, kder pred zimo že korenine poženejo in se močno razvijejo. Listi ali ploče se od začetka spomladi noter do poletja trgajo in kakor špinača v kuhinji pripravljajo. Spomladi, ko je zelenjava le bolj redka stvar, ta kapus kaj dobro služi kubaricam. 2. Listni kapus tudi tržni kapus ali sploh listno zelje imenovan. Širokolistna sorta njegova se najbolj ob in prideluje, le škoda, da v uekterih krajib še vse premalo. Seme seje se meseca avgusta in sajenice se po l'/j črevlja vsaksebi jeseni sadijo. Prenasajo vsako stališče, in rastejo celo pod drevjem med brajdami in še na severni strani poslopij. Listi ali ploče se od spodaj navzgor trgajo in spomladi za zeleno prikubo rabijo, ko je zimske prikube že konec, poletne pa še ni. Tu sem spada tudi se: 3. Kravji kapus tudi cvetni, pomoranski, orjaški ali kozji kapus ioienovan. Seme se spomladi poseje ia sajenice po 2—3 črevlje narazen posade. Do jeseui vzrastejo ne redkokrat do višine od 4—5 črevljev, kar mu je ime orjaški kapus prineslo. Listi se mu od poletja do jeseni trgajo iu za prikubo rabijo. Se boljše pa služi ta kapu8ova sorta za živinsko klajo. V ta namen se jeseui listje in koceni in steblovje na škoporeznici zrežejo, z zrezano slamo poinešajo in živiiii pokladajo. Listi kakor kislo zeljo skisano ali pa sauio na zraku posušeno se sem ter tje na Nemškem z slauino ali špebom kubauo po zitni rado uživa. Po letu na mnogib krajib na Nemskem ne poznajo druge prikube kakor ravno le listje te kapusove sorte. Za prirejo semena se naj gorSe rastlike koj na mestu črez zimo stati puščajo. Meseca aprila ali majnika cvetd in junija že zore. Seme ostane 3—4 leta kaljivno. 4. Zeleni kapus, tudi zimski zvihani kapus, kel ali kelovo zelje, zimski kapus in peresni kapus imenovau. Od tega se nabajajo razne sorte, izmed kterih 80 vendar tiste z zvibanim listjem in nizkimi koceni najbolj obrajtane. Seme se seje od aprila meseca noter do majnika na dobre povrtne grede, od koder se potem odrasle sajenice ali na spraznjene povrtne grede ali pa aa prosto polje z rodovitno zeniljo presajajo. Rastlike se črez zimo koj na svojem mestu puščajo in samo nekaj k tlam pritisnejo, da se mraza obobvarnjejo. Večkrat se pa tudi z polja pospravijo ia na vrtu z koreuinami v prst zagrebo. Posebnega varstva proti mrazu ni ravno vedno treba in včasih še celo nasvetovati ni, ker zimski kapus le v prav hudem mrazu strpi. Navadno listi še le takrat prav DJežni postanejo, ko dobro premrznejo, kar o rujavem kapusu le še v ?iši meri velja. Zeleni kapus se skozi zimo noter do aprila, ko začne v cvet gnati, kot zelena piikuha zauživa. Najnježnejša prikuha se dobiva spomladi od brstovja, ki po kocenih onib sort poganjati začne, ktere bolj na visoko rastejo. Za prirejo semena se puščajo najnižje rastlike z najlepšiini in najbolj zvibanimi listi na mestu črez zimo stati, da spomladi v cvet požen6. Meseca julija je seme zrelo in kakor vseb kapusovin več let kaljivno ostane. Poleg tega kapusa ne smejo druge kapusove sorte cvesti, sicer se med seboj plodijo in izrodilce narejajo. 5. Rujavi kapus. Razločuje se od prejšnjega le po temnorujavi barvi listov, ki nekaj na modro cikajo. Obdelava, poraba in prireja semena je ista, kakor zelenega kapusa. 6. Pisani tudi peresni kapus. Zarad lepega, pisanega in zavihanega listja se po letu na vrtu in po zimi v topli povrtni biši, tudi stekleni bi.ši imeaovani, bolj zavoljo lepote nego za kubinske potrebe prireja. (Dalje prih.) 0 saditvi krompirja. II. Navadno sadijo pri nas krompir tako, da narezljaue gomolje posajajo vjame, ki se z motiko nasekavljejo, ali pa tako, da jih mečcjo za plugom v drugo ali tretjo brazdo. Ta nacin saditre pa ni povsodi dober. Plug, tudi najboljši, zapušča za seboj več ali meuje stlačeno dno in tudi zemlja, ki se kot brazda na stran poriva, ni vselej dovolj zrahljana. Oboje pa ovira vspešno rast mlade krompirjeve rastline; koreninice ne morejo se lebko širiti, mladi bist pa težko prodiia skozi prstno odejo. Slabi nasledki tega se kažejo v sušni in tudi v mokrotni-zemlji. V prvi pogreša mlada rastlina potrebne vlage, v drugi pa dobiva pieveč mokrote in začne gnjiti ali vsaj v rasti zaostajati in krompir gotovo slabo ali nič ne obrodi, če še pristopi neugodno vreme. Da se tej nezgodi nekoliko v okom pride, je treba na primerniši način saditve misliti in res opazni kmetovalci so ga že si domislili in sicer prvi način za sušno, drugi pa za mokrotno zetnljo. Ako je svet, ki se je za krompir odkazal, močno sušen, tedaj je treba narezljane krompirjeve gomolje tako v zeruljo spraviti, da dobivajo ti mogoče veliko vlage. V ta uamen se pred saditvijo z osipavnim plugom po ogonih potegnejo razori ali razgoni, ki so toliko narazen, kolikor imajo krompirjeve vrste narazen stati. Čem bolj rabla in sušna je zemlja, tem globljeje se naj razori vrežejo, da bodo grebeni brazde tem bolj visoki. V razore se pomečejo sedaj narezljani gomolji navadno po 31—37 ceutimetrov ali 12—14" vsaksebi; potem se potegne % brano po njivi tako, da se prstni grebeni v razore potisnejo in vsajeni krompir za kakib 10 centimetrov ali 4" debelo in lepo pokrijejo. Iz povedanega more vsakemu biti jasno, da se tukaj okoli gomoljev in kroinpirjevega gnjezda več mokrote nabira. Kajtt dežnica odteka iz grebenov v razore in tudi mokrota v grebenu se oceja proti gomoljem. Pozneje pri osipavanju se grebeni sicer poravnajo, ali korenine so tedaj že tako globoko v zemlji, da jim tudi silneja susa ne skodi več, tudi je tedaj krompir te večjidel ocvetel in svojo imenitnišo in najnevarnejšo rast prestal. Pri težki in mokrotni zemlji se pa ravna po nasprotnem načinu. Tukaj se gleda posebuo na to, da se gomolji in jihovo gnjezdo, kolikor mogoče varuje pred škodljivo mokroto in v ta namen služi sledeče sredstvo. Njiva se pred saditvijo lepo povlači, potem se z motiko ali z grabljami ali z kakim vožincem zaznamovajo Trste, v katerih ima krompir nasajen biti. Ko so riže zaznamovane, tedaj se po njih na povrsje povlačene zemlje nadevljejo narezljani gomolji, in ko je to storjeno, se gre z osipavnim plugom med rižami tako, da po 2 brazdi nadevani krompir od obeh strani kakih 8 ceDtimetrov ali 3" visoko in lepo pokrijete in prsten greben nad krompirskim semenom naredite. V vrtu se zamore to delo tudi brez pluga z samimi grabljami opraviti. Taka saditev krompirja v težki in mokrotni zemlji je očividno praktičaa. Kajti dežnica leti hitro iz grebenov v razgone; vsa mokrota v prstnih grebenih se odceja proč od gomoljev v razgone, ki so že itak bolj globoki, kakor krompirjevo gnjezdo in pri oeipavanju postauejo grebeni se bolj visoki, razgoni pa globljeji ter odpravljajo vso skodljivo mokroto. Obadva načina nove saditve imata še to prednost, da leži tukaj krompir na rahli zemlji, je pokrit od rable zemlje in ga obdaja od vseh fitrani rahla zemlja, kar njegovo rast mnogo pospešuje. Pri saditvi z nasekavanjem pa pride seme večjidel naravnost v trdo zemljo ali vsaj na njo, da se njegove korenine komaj zariti morejo. Tržne novosti. Vinska kupčija se vendar enkrat začne bolj živo gibati. Iz večih strani poizverao, da je cena pri vinu nekoliko poskočila, ker se začenjajo bolj pogosto kupci glasiti. V Ptuju se posebno dobro prodaja staro vino od 1. 1873, 1874, 1875. V Mariboru plačujejo noro vino od 70—115 fl. in še dražje, v Konjicah pa od 80—90 fl. Tudi brvatsko in ogrsko vino pridobivlja pri ceni. V Szeszardu so skoro vse vino poprodali. Iz Versaca v Banatu so letos posebno veliko viua prodali na Poljsko in Rusko. čudno je to, da med tem Nemci in Francozi tožijo, da nimajo rinskih kupcev toliko, kakor poprej. Zadnji čas 80 jim zaČela italijanska vina knpčijo motiti. — Iz Kalifornije v Ameriki so pripeljali v Evropo posebno na Anglesko veliko zrnja; vsled tega je cena povsod nekoliko padla, zlasti pri pšeuici in rži, ječnien in kuruza pa dobivljata povsod boljso ceno, zlasti na Danaju. — Druga kupčija n. pr. z klavno živino, z lesom, volno itd. večjidel stoji, ali se le slabo giblje. — Setva se kažejo po vsej Avstriji lepa in tndi trs je zimo večjidel srečno prestal. Upanje imamo na dobro letino. Bog nam jo daj! Svilorejsko društvo štajersko (Seidenbauverein), ki je mnogo let imelo svoj sedež v Grottenhofu pri Gradcu, se je razdružilo. Štajerske žide ali svile menda ne bodemo nikoli inieli; naši kraji pa tudi naši ljadje niso za svilorejstvo. Sejmovi. 31. marca na Svetih gorah, v SJov. Gradcu; 3. aprila v Dramljah, v Muti, na Crni gori; 4. aprila pri Mariji Bnežni; 5. aprila pri Novi cerkvi; 7. aprila v Dobjena.