kranjski Izdaja: Tekstilna industrija Tiskanina-In-teks, Kranj — Odg. ured.: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Lokar, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indi-har, Vlado Mohorič, Martin Hajdinjak, Stane Primožič — Telefon: 2882-84 — Riše: M. Kelbel Tisk: CP »Gorenjski tisk«, Kranj LETO V. 21. FEBRUAR 1962 ST. 2 V*_________________________________________ LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKANINAINTEKS KRANJ VII. KONGRES EMS V KRANJU VII. kongres LMS je za nami, vendar se mi zdi ta dogodek tako pomemben za vso slovensko mladino, da moramo spregovoriti o njem tudi v našem časopisu. Ta dogodek je še posebno pomemben za kranjsko mladino, saj ji je velika nagrada za dolgoletno uspešno delo. Naloge, ki jih je pred te mladince postavil kongres, so vestno izpolnjevali ter imeli lepe uspehe, posebno še zato, ker so vključili veliko število mladink in mladincev. Kongres se je pričel 26. januarja. Delegati iz vseh krajev Slovenije só začeli prihajati v Kranj že 25. januarja. Gorenjska metropola je tako postala za tri dni gostiteljica zastopnikov slovenskega mladega rodu. Marsikdo je bil prvič v Kranju in prav gotovo je dobil najlepši vtis o samem mestu kot tudi o prebivalcih mesta Kranja, ker je bila organizacija v zvezi s kongresom izvedena brezhibno. Ze 24. januarja je bila odprta v avli OLO Kranj razstava MLADINA V ILEGALI, V BORBI IN SVOBODNEM USTVARJANJU, ki jo je v počastitev VII. kongresa priredil CK LMS. Omeniti moramo tiuidi zanimivo republiško televizijsko mladinsko oddajo pod naslovom MLADINA V REVOLUCIJI, ki je bila v kinu Center 26. januarja. Na tej prireditvi so nastopile najboljše slovenske mladinske ekipe, med njimi tudi iz kranjskega okraja, ki se pa žal ni posebno izkazala. Isti večer pa se je v Prešernovem gledališču predstavil občistvu s koncertom Kranjski plesni odkester pod vodstvom Francija Puharja. Dokaz, da je omenjeni orkester s svojim izborom pesmi in izvajanjem poslušalce resnično navdušil so bili viharni aplavzi. Tudi naslednji večer, to je 27. januarja, je bilo dovolj zabave za mlade goste. V domu na Primskovem so tekmovali najboljši plesni pari, v dvorani delavskega doma pa je bila plesna prireditev, kjer se je ob zvokih ansambla ZADOVOLJNIH KRANJCEV vrtela mladina iz vseh krajev Slovenije. Tudi vreme je bilo v dneh kongresa kot nalašč naklonjeno tako pomembnemu dogodku. Kongres je začela predsednica CK LMS Francka Strmole s pozdravom vseh navzočih delegatov in gostov med katerimi sta bila tudi Boris Kraigher in Vida Tomšič ,še posebej pa je pozdravila predstavnike Okrajnega in Občinskega ljudskega odbora Kranj. Kot prvi je kongres LMS pozdravil v imenu gorenjske mladine in kranjske občine predsednik ObLO Kranj Jože Mihelič, ki je vsem zbranim zaželel, da bi se v gorenjski metropoli počutili udobno in prijetno. Sledili so pozdravni govori gostov — predstavnikov slovanskih manjšin v Avstriji, Italiji itd. V uvodnem referatu je predsednica CK LMS Francka Strmole govorila o delu mladine v obdobju med VI. in VII. kongresom LMS, o mednarodnih odnosih in politiki, o dosežkih našega gospodarskega, komunalnega dn družbeno-političnega razvoja, o uvajanju novega sistema financiranja in delitve dohodka po delu, o šolstvu, o problemih strokovnega izobraževanja mladine, o nalogah mladih ljudi v proizvodnji, na kraju pa se je dotaknila še nalog ki jih imajo organizacije Ljudske mladine v zvezi s pripravami nove ustave. Po referatu je kongres sprejel sklep, da naj se nadaljnje delo odvija v treh komisijah, in to po naslednjih vprašanjih: 1. mladima v gospodarstvu in komuni, 2. izobraževanje, vzgoja in ideološko delo, 3. razvoj organizacije LMS; .mladina v drugih družbenih organizacijah in društvih. Komisije so delale 26. januarja popoldne in 27. januarja dopold- ne. Največ delegatov iz 'kranjskega okraja je sodelovalo v komisiji za gospodarstvo in komunalni sistem. V tejkomisiji je razpravljalo 58 mladincev, 10 pa jih je oddalo pismene razprave. Med njimi se je k razpravi priglasil tudi delegat našega podjetja, ki je govoril o delitvi dohodka in o vlogi Ljudske mladine pri tej delitvi. Dejal je, da je z delitvijo dohodka po delu odpravljena razlika med starimi in mladimi delavci, čeprav poudarjam, da je odpravljena razlika le pri zaslužku, medtem, ko so se odnosi med mlajšimi in starejšimi delavci v nekaterih primerih celo poslabšali in zaostrili. Zdi se mi, da bo prav tukaj morala mladinska organizacija napeti vse sile in izvesti primerne ukrepe, da se razmere izboljšajo. Predsedstvo omenjene komisije je na osnovi dvodnevne razprave izdelalo zaključno poročilo. V poročilu je bilo med drugim ugotovljeno, da je organizacija Ljudske mladine eden izmed temeljnih činiteljev, ki oblikuje mladega človeka s tem, ko ga vključuje v reševanje družbenih problemov. To pomeni, da organizacija svojemu članstvu ne predpisuje, kaj sme in česa ne sme, ampak ga usposablja za reševanje določenih družbenih, kolektivnih in individualnih vprašanj. Tako tudi neprestano mlade ljudi izobražuje. Ena izmed oblik tega izobraževanja je nenehno delo, druga pa, da imajo mladi ljudje preko svoje organizacije pravico odločati o družbenih, gospodarskih in političnih zadevah skupnosti, zastavljati vprašanja ter nanje zaheva-td odgovore. Težišče dela mladinske organizacije naj bi bilo v prihodnje v ekonomskih enotah, kjer večina problemov nastaja in kjer se mla-(Nadaljevanje na strani 2) Zastopniki Gorenjske na VII. kongresu mladine Osmi februar - dan slovenske kulture Pred 113 leti — 8. februarjanarodi in za prave človečne odno-1849 — je umrl oajvečji slo-še med ljudmi. venski pesnik — dr. France Prešeren. S svojimi -Poezijami« je postavil temelj in obenem dosegel vrh slovenskega pesništva. Z njimi se je povzpela slovenska kultura na raven drugih kulturnih narodov. Prešernovo delo pa je tudi dokaz neuničljive življenjske in ustvarjalne sile našega naroda. ! Prav zato 8. februar za nas ni samo dan spomina na velikega pesnika, ampak je tudi dan naše kulture. Prešernovo umetniško delo ni le zbirka lepih, globoko občutenih in oblikovno dognanih pesmi, ampak predstavlja toliko spdošno-človeških vrednot, da v njem vsaka doba in vsak človek lahko najde tiste vrednote, ki so ji, ali ki so mu duhovno najbližje — Prešeren je vedno -aktualen«. Prešeren v svojem času ni našel razumevanja, njegovi sodobniki ga niso znali ceniti. Toda, ko se je polegel trušč nabuhle klasicistične poezije Koseskega, je Pre- Magistrale Prešernovega sonetnega venca (SON ET J E LJUBEZNI) Poet tvoj nov Slovencem venec vije, Ran mojih bo spomin in Tvoje hvale, Iz srca so kali pognale Mokrocveteče roice poezije. Iz krajev niso, ki v njih sonce sije; Cel čas so blagih sapic pogresvale, Obdajale so vtrjene jih skale, Viharjev jeznih mrzle domačije. Izdihljaji, solze so jih redile, Jim moč so dale rasn neveselo, Ur temnih so zatirale jih sile. Lej! torej je bledo njih cvetje velo, Jim iz oči ti pošlji žarke mile, In gnale bodo nov cvet bolj veselo. šeren zablestel v vsej svoji veličini in od tedaj se slovensko ljudstvo vedno znova zateka k njemu. Njegova misel mu je bila zvezda vodnica v času narodnostnega in razrednega zatiranja, borcem narodnoosvobodilne borbe je vlivala vero v zmago, nam pa potrjuje, da smo na pravi poti, ko se borimo za mir, za tvorno sožitje med Vedno znova strmimo pred izredno ustvarjalno silo našega pesnika. V okolju, ki mu še malo ni bilo naklonjeno, v razmerah, ko ni mogel računati na podporo sodobnikov, je ustvaril pesniško delo, ki za njim še ni bilo doseženo. Ta edinstveni pojav si lahko razlagamo edino s tem, da je bila osebnost dr. Franceta vsa prežeta z izjemno ustvarjalnostjo in da je bila ta ustvarjalnost njena osnovna lastnost. In prav zaradi te ustvarjalne sile tako cenimo našega pesnika tudi danes, ker že sama ta ustvarjalnost pomeni upor zoper vdanost v usodo in je potrditev vsake človekove dejavnosti, ki ji je cilj obstoj in napredek človeštva. V današnji atomski dobi smo priča izrednih uspehov človekove ustvarjalnosti. Človek je ukrotil naravo in uspešno odkriva tudi njene naj večje skrivnosti. -Udomačil« si je atomsko energijo in posega že tudi po drugih svetovih. Obenem pa živimo v času, ki niha bolj kot kdajkoli med dvema skrajnostima — med blagostanjem, ki ga bo užival prav vsak človek in bedo, ki jo lahko povzroči vojna pri današnjih sredstvih uničevanja. Kje je naše mesto in za kaj naj se borimo, pa nam tudi danes kaže umetnost dr. Franceta Prešerna. T. M. Kako so izvršile plan za januar EE Pred. I ef. kg: 77,10° II 99,70/° Tkal. I v tm 98,1 „ II 100,7 „ Oplem. I m2: 94,0 „ v tm: 99,9 „ Oplem. II v m: 96,8 „ v tm: 101,2 „ Podjetje m2: 96,8 „ v tm: 101,2 „ V._______________________J Delegati med zasedanjem VII. kongresa LMS Naše vzorce smo poslali na ocenitev, udeležili pa smo se tudi razstave na sejmu Mode 1962, Ocena: odlično - razstava: slabo Mnenja članov kolektiva Vsaka nedelja ima (vsaj) dve plati Pa smo se spet odrezali! 13 medalj so nam podelili in kar 11 zlatih je vmes. Ocenjevalna komisija: strokovnjaki! Potem so romali vzorci še na pretres Komisije potrošnikov. In spet uspeh, priznanja. Torej ni razloga za zaskrbljenost, ponosni smo lahko in veseli. Vidite, to je ena .plat medalje! Ima pa medalja se drugo plat in to so nam odgrnili ljudje tiste branže, ki se (ali pa vsaj mislijo, da se) spoznajo na modo in kar je z njo v zvezi. Ti ljudje pa so o naših izdelkih skoraj soglasno ugotovili ravno nasprotno od tistega, za kar se medalje dobijo. Ne pavišalizirajmo njihovih ocen s pomilovalnim nasmehom, češ, naj govorijo in pišejo, mi pa le imamo medalje! Velja si zapomniti, da mora tovarna zelo tenkočutno prisluhniti mnenju potrošnika (letošnji reklamni postopek MIT nam najbrž nikoli ne bi prišel na misel) in upoštevati vsako, zlasti negativno mnenje, posebno še, če je publicirano. Poglejmo torej, kako so nas obdelali: Tretja plat medalje (ki pa je prava medalja nima!) so naši tr--. govci. Vprašajte naše tiskarje: samo težke, polne in temne vzorce hočejo trgovci. Le-ti pa hočejo tisto, kar prodajo. In ker kupujejo potrošniki, pomeni, da šo običajni (ali normalni?) potrošniki tisti, ki zahtevajo temne vzorce, ne glede na to, kaj bo rekla moda 1962. Toda, ko bo ta moda prišla z običajno jugoslovansko zamudo (spomnimo se na everglase, razne strukture itd) med naše potrošnike, bodo trgovci nenadoma zahtevali svetle vzorce, mi pa jih .bomo na vrat na nos hiteli tiskati. Med tem pa bo v svetu že moda 1963!! In tako dalje! Kdo ima torej prav pri tej tretji, najbolj nejasni plati medalje? Vrag se spoznaj! Ce bi imela medalja še četrto plat (recimo, da je kocka; potem jih ima celo šest), bi na to plat lahko pripisali popolnoma naš »kiks«. Najbrž je že naša tradicija, da za sejem mode ne pripravimo novih vzorcev pravočasno, ali pa premalo. Namreč, kako je mogoče, da pošljemo na ocenjevanje nove vzorce, ki sicer prejemajo medalje, nimamo pa dovolj takega blaga, da bi ga tudi razstavili? Ali je torej kaj čudnega, če je naš paviljon »nič posebnega«, naši novi vzorci pa prejemajo poln koš medalij. Kot da sami izzivamo časopisno kritiko! Kako lahko stališče bi imeli, če bi razstavili vse nagrajene vzorce. Potem bi rekli: Glejte, strokovnjaki so ocenili tako, »modarji« pravijo drugače, trgovci hočejo tretje; zgovorijo naj se najprej sami, MI znamo izdelati temne in svetle vzorce, stare in nov e! Pri naših rednih in običajnih eksponatih pa je naš paviljon res »nič posebnega«. Mogoče je še peta, šesta plat medalje? Kakorkoli, sejem mode 1963 nam ne sme več prinesti kupa medalj in kupa kritike hkrati, kajti prav imajo tisti, kiso nam letos podelili medalje, pa tudi tisti se najbrž spoznajo na stvar, ki nas kritizirajo! Štempihar Potrebna je posebna komisija čudno, če potrošnik raje kupuje uvožene — čeprav znatno dražje — izdelke? Kdo more zameriti naši ženit če hoče biti oblečena v obleki, ki je narejena iz modernega blaga, in v kateri gre lahko tudi v inozemstvo, ne da bi tam izpadla starokopitna, nazadnjaška in kot gost iz vzhodnih držav. Da je vse to res, je zelo nazorno prikazal tudi sejem MODA 1962 v začetku tega leta v Ljubljani. Ne morem sicer zanikati, da so imela nekatera tekstilna podjetja zares lepo urejene paviljone, da so dalje razstavljala moderne izdelke, ki so v vsakem pogledu odgovarjali želji potrošnika, na žalost pa naše podjetje ni bilo med omenjenimi. Mi smo sicer poslali na ocenitev tudi nove in moderne izdelke, razstavili pa smo večidel staarejše, ki so bili moderni lani. Potem seveda ni nič čudnega, če so naš paviljon raztrgali, če so nam očitali to in ono. Skoraj bi lahko rekel, da so bili celo prizanesljivi. Oglejmo si torej, 'kaj smo z letošnjo razstavo dosegli: Če smo količkaj odkriti in objektivni, potem je naš odgovor kratek. To je seveda kaj slabo opravičilo za tista sredstva, ki so ‘bila v ta sejem vložena, in sicer za prostor, za aranžiranje itd. Seveda je odveč sedaj iskati krivce, temveč je potrebno, da zadevo dobro premislimo, da bi v prihodnjem letu ne naredili istih napak. V tem smislu bi bilo potrebno narediti naslednje■ 1. Določiti posebno skupino ljudi (deloma iz članov kolektiva, deloma iz oseh odgovarjajočih strokovnih centrov)} ki bi iodgovarjala za pravilne priprave do naslednje razstave naših izdelkov. V to skupino bi morali priti ljudje, ki imajo posluh za modo, za vzorce in barve in za želje potrošnika. Obvezno bi morali, kot rečeno, vključiti v to komisijo vsaj dve do tri ženske, ki delajo na tem področju v kakem centru ali podjetju. 2. Razstavljati bi morali iste vzorce kot jih bomo poslali na ocenjevanje. Nikjer seveda ni rečeno, da morajo biti zato le-ti novi in moderni! Važno je le, da so med zmernimi in komercialnimi tudi novi vzorci, o katerih naj da svoje mnenje tudi potrošnik, ne pa le naši potniki. 3. Paviljon je treba v prihodnje aranžirati tako, da bo prišlo do izraza blago, ne pa vse ostalo! Pogrevanje starih šal (načinov) 'e kaj slabo in lahko zelo kvarno vpliva na sam uspeh. Tudi montaža visečega sušilnega stroja lepo napreduje membnejše, bomo v prihodnjem letu uspeli tudi z razstavo. Enajst zlatih, dve bronasti in ena srebrna kolajna. P. G. 4. Na samem sejmu bo treba izvesti tudi kako reklamo, ki m draga, je pa vedno samo koristna. V kolikor bo odgovorni forum v podjetju uspel uresničiti vse te predloge, in morda še boljše in po- NEKAJ MISLI O NAŠI UDELEŽBI NA SEJMU MODA 1962 Po lanskoletnem neuspehu na sejmu oziroma pri ocenitvi desenov, saj so bili povečini res stari in nekateri celo kopirani, je bilo precej narejenega, da se to letos ne bi ponovilo. Res smo letos dobili kar enajst zlatih, eno srebrno in dve bronasti medalji — priznanje potrošnikov — za desene, vendar smo bili poraženi na sejmu. Kako .vskladiti uspeh pri ocenitvi in neuspeh na sejmu Moda 1962. Ocene preko radia in v dnevnem časopisju so bile porazne. Nič posebnega, stari vzorci, nezanimivo, nedomiselno, to je bil refren na našo razstavo. To nam nikakor ne more biti vseeno, posebno še, če vemo, da je bilo letos vloženega veliko truda z željo, da bi bila razstava čimboijša in da bi se izdelki kar najbolj približali modernim zahtevam. Očitno je, da smo pri razstavi premalo upoštevali, da je to modni sejem. Nepregledno natrpan razstavni prostor je za obiskovalca nezanimiv. Tistih ndkaj modnih desenov, ki so dobili najboljšo oceno se je enostavno izgubilo. Ce je bila ocenitev desenov relativno zelo dobra, potem bi se tako slabi kritiki lahko izognili, če bi razstavljali le najnovejše desene, seveda nove po motiviki in barvah (če je bil desen kupljen pri inozemskem kreatorju to še ni jamstvo, da je nov). Morali bomo zapustiti tudi tradicionalne ureditve paviljona ter uvesti sodobnejšo in primerno okusu potrošnikov. V širši, komercialni namen pa naj imajo dežurni pri paviljonu tudi kolekcije. Če ne mislimo vzeti pojma sejem mode tako, je pač bolje, da se tega sploh ne udeležimo več, ker si ustvarjamo samo negativno javno mnenje, kar nam pa pri današnjem tempu razvoja in močni konkurenci na tržišču ne more biti vseeno, čeprav se slišijo glasovi v podjetju, da je popolnoma vseeno, kaj pišejo časopisi. Morali bi pa tudi pri nas še marsikaj spremeniti. Pri izbiri desenov bi moral sodelovati strokovnjak od Centra za sodobno oblačenje v Ljubljani, kot je bilo to že enkrat predvideno. Izbira modnih desenov je širok pojem, zato bi nujno morali imeti povezavo z merodajnimi, ker drugače bomo pač še vedno capljali za časom, v svojo škodo seveda. Mauser Krista VIL KONGRES LMS (Nadaljevanje s 1 .titrani) ddnici lahko najbolj aktivno udejstvujejo. Kongres je v času zasedanja prejel tudi- večje število’ čestitk, med njimi je bilo pozdravno pismo, ki so ga poslali mladinci našega podjetja. Z zaključnega plenarnega zasedanja so udeleženci kongresa poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike, tovarišu Josipu Brozu-Titu. V brzojavki je bilo med drugim rečeno: Nad pet sto slovenskih deklet in fantov, zbranih na sedmem kongresu Ljudske mladine Slovenije v mestu pod Triglavom, Vam, dragi Tito, želi v imenu vise slovenske mladine zdravja, sreče in uspehov pri Vašem, za vse jugoslovanske narode in ves mi- roljubni ter napredini svet tako pomembnem delu. Na našem kongresu — resničnem zborovanju mladosti, smo sklenili, da se bomo' svojih nalog tudi v prihodnje lotevali smelo in z veseljem vsi, delavci, dijaki, in študentje. Pri tem pa hočemo biti vredni dediči tistih, ki., so postavili temelje svobodnega življenja. Na zakluičku je kongres izvalil novo vodstvo. Obenem je kongres pooblastil novoizvoljeno vodstvo, da izdela zaključke in jih dostavi vsem mladinskim aktivom. Ti zaključki naj bi bil hkrati tudi napotki za delo mladinske organizacije v prihodnje. V imenu novoizvoljenega Centralnega komiteja se je Frahctka Strmole zahvalila za zaupanje, še posebej pa se je zabvalila kranjskim gostiteljem kongresa za dobro organizacijo in gostoljubnost, ki so jo nudili udeležencem kongresa. Mn Se precej prod razstavo so modni »asi« ugotovili, da so vsi naši vzorci za sezono 1962 pretamni glede na svetli žanr mode v letu 1962. Potem je RTV označil razstavljene tiskanine (torej tudi naše blago) kot vzorčno zastarele, pre-temne (!), brez domiselnosti in neprivlačne. »Delo« je šlo mimo našega paviljona z ugotovitvijo: »Nič posebnega!« In spet »Delo«: »... vzorčno revne tkanine iz »Tekstil-indusa«. Brrrr! Kakšna mrzla prha na vse medalje! Kaj pa, če Imajo vse te ocene le neko podlago? Napačno bi bilo, preslišati jih! Komercialisti tekstilnih podietii se pogosto jezijo in čudijo na državo, ker dopušča dokaj velik uvoz tekstila iz tujih držav, in to tekstila, ki je enake strukture kot je naše blago, poleg tega pa še dražje. Rad verjamem, da se temu načinu čudijo komercialisti, enako rad pa verjamem tudi trgovcem in potrošnikom, ki pravijo da so z uvoženimi izdelki bolj zadovoljni, da jih laže prodajo itd. in lažje kupijo. IN ZAKAJ? Odgovor je kaj enostaven in utemeljen: UVOŽENO BLAGO ]E IZDELANO ZADNJI MODI PRIMERNO IN ODGOVARJAJOČE, naši izdelki pa so vedno eno, dve ali celo več let za modo, tako v barvah, kakor tudi po vzorcih. Mar je potem kaj Montaža širokega tiskarskega stroja hitro napreduje v v STALISCA IZVRŠNEGA ODBORA OKRAJNEGA ODBORA SZDL o stanju in problemih nadaljnjega razvoja tiska in drugih sredstev informacij v kranjskem okraju Člani kolektiva Objavljam» vam stališča okrajnega odbora SZDL o tisku nasploh in posebej še o tovarniškem tisku. Stališča so zanimiva in pravilna in tudi za vas lahko koristna. IN SE NEKAJ NAŠIH PRIPOMB Čeprav naše glasilo ni vsestransko tangi rano, pa je vendar res, da je bolj zaprtega značaja, ker obravnava večidel le življenje in delo v podjetju, zelo malo pa komunalno problematiko. V prihodnje bomo skušali tudi to vrzel izpopolniti, čeprav to ne bo niti lahko niti vedno mogoče. Bo pa znatno laže, če boste pomagali s svojimi predlogi in prispevki, v katerih nas boste opozorili na vse tiste aktualne novice in dogodke, ki ste jih (oziroma so jih drugi člani) doživeli ne v podjetju, temveč na področju komune. Ce pri tem pomislite, da velik del svojega življenja preživite pravzaprav izven podjetja, ker v podjetju le delate, v kem u ni pa živite, se izohražujete in uživate razne ugodnosti, potem je vaša dolžnost, da ne živite in delate le za podjetje temveč tudi za komuno. Tak način gledanja vas bo pritegnil k sodelovanju tudi izven podjetja in začeli boste razmišljati, da ste res v velika meri odvisni tudi od komune in od njenih sposobnosti. O teh vaših korakih, razmišljanjih in sodelovanjih pa boste potem pisali v naš časopis, in to bo zopet vzpodbuda za vedno nove sodelavce in sotrudnike na tem področju. Glede strokovnosti je sicer res, da nekatere revije vse preveč prinašajo zgolj strokovne članke, čeprav je tudi nekaj strokovne vsebine več kot potrebno. Deloma se namreč člani kolektiva tudi iz strokovnega članka nekaj naučijo, deloma pa bo tak članek morda služil poznejšim proizvajalcem. Nikjer namreč ni rečeno, da je časopis tu zgolj zaradi trenutne potrebe in trenutnih aktualnosti kot so to dnevniki, ampak je tudi neke vrste kronika podjetja. Nikar ne prezrite odstavka, v katerem govori SZDL, da je treba k sodelovanju pritegniti večino članov kolektiva. To je res, in še kako res, vendar pa skoraj nemogoče, če člani sami niso za to. Morda pa boste na podlagi stališč vendar spoznali, da je tudi za vas bolje, če sodelujete, če kritizirate in predlagate, namesto da mimo prenašate krivice, zapostavljanja in podobno. Potrebno je le malo poguma in že je članek tu, ki bo v korist vam in še mnogim drugim. Objavili bomo vse članke, če so še tako kritični, če le ne bodo v škodo podjetja oziroma v nasprotju z zakoni in predpisi. Uredniški odbor Tisk in vse ostale oblike informacij dobivajo v noviih pogojih našega demokratičnega razvoja zlasti pomembno vlogo. Brez obveščanja si ni mogoče zamisliti poglabljanja samoupravljanja na viseh področjih našega družbenega življenja. Zato je tisk lahko močno mobilizacijsko sredstvo za pritegovanje državljanov k neposrednemu upravljanju in soodločanju o vtseh splošnih, posebnih in posamičnih problemih. Tisk v sedanjem času mora vse bolj postajati odraz demokratičnih pravic slehernega državljana, v njem ee morajo odraziti stališča vseh naprednih sil do vseh problemov, ki se v našem hitrem družbenem razvoju pojavljajo, v njem mora biti prostora tudi za kritične ocene vseh negativnih pojavov, ki ta razvoj pačijo ali zavirajo . Po podatkih, ki jih je zbrala Komisija za tisk pri Okrajnem odboru SZDL, so trenutno na področju okraja posamezna sredstva informacij razširjena takole: Dnevnikov se razpeča 8817 izvodov, tako da pride na vsakih 12,6 prebivalcev 1 dnevni list. Listov, ki izhajajo večkrat tedensko, se razpeča 13.400 v okraju, tako da pride na 8,7 prebivalcev 1 list. Tednikov je v okraju 27.840 izvodov oziroma pride na 3 prebivalce 1 tednik. Revij je v okraju 16.901 ali na 5.3 prebivalcev ena revija. Radio aparatov je v okraju 30.884 oziroma pride na vsakih 4.4 prebivalcev 1 radio aparat. Televizijskih aparatov je 773 oziroma pride na 174,1 prebivalcev 1 televizijski aparat. Razen tega izhaja trenutno v okraju še 20 tovarniških listov, deloma tiskanih, deloma ciklostiranih. Informacije izdajajo tudi vsi občinski odbori SZDL in okrajni odbor SZDL ter nekatere druge politične organizacije, v zadnjem času pa začenja izdajati vse več krajevnih organizacij SZDL svoja glasila. Iz vseh naštetih podatkov se vidi, da je obveščenost državljanov v okraju zelo pestra. Informativna služba po kvantiteti nesporno pokriva področje vsega okraja. Zato je naloga SZDL in vseh subjektivnih sil v prihodnje predvsem v tem, da se bori za kvaliteto obveščanja, da se bori, da bodo vsa sredstva informacij dobila tako fiziognomijo, kakšno trebna materialna sredstva za iz- v kakršnem koli nasprotju s sta-hajanje Glasa in za nenehno lišči uprave podjetja. Vse politič-predvsem vsebinsko pa tudi obli- ne organizacije v podjetju ob kovno — grafično izboljševanje podpori organizacij Socialistične ter ustrezno kadrovsko zasedbo zveze na terenu, bi se morale bo- redakcije. II. Kar zadeva informacije, ki jih izdajajo organizacije Socialistične zveze, meni Izvršni odlbor, da bi jim bilo treba najti predvsem ustreznejši koncept in jih izboljšati v tem smislu, da bodo res osnova za hitro in solidno politično reagiranje teh odborov za vse probleme, ki jih naš razvoj poraja. Občinski odbori SZDL bi morali sploh bolj sistematično spremljati 'probleme, ki jih obravnava naš tisk in ker posredujejo samoupravljanja in uveljavljanja rije proti poizkusom izvajanja sankcij zaradi odkrito povedanih stališč, morajo boriti tudi proti vsaki anonimnosti v teh listih in proti vsem negativnim pojavom, ki bi se v njih pojavljali, a niso v skladu z nadaljnjim razvojem našega demokratičnega samoupravnega sistema. IV. Po podatkih o razširjenosti radijskih sprejemnikov v okraju je razvidno, da ima radijski spre- riti proti pojavom, da se mnenja posameznih (proizvajalcev, ki eo nekoliko kritičnejša, ne objavljajo .Vsi bi se morali boriti proti taki politiki uredniških odborov, ki ne dopuščajo, da se posamezni kritični odstavki pojavljajo na straneh tovarniških listov. Doga- jemmik praktično vsaka družina, ja se celo, da se mnogokrat cen- Ta!ko radio nesporno predstavlja zurira razne prispevke že v tisku, enega izmed najbolj razširjenih Vsi taki .pojavi ne povzročajo sa- sredstev informacij in bi bilo žarno gmotne škode, ki je precejš- to treba to sredstvo bolje izkori-nja, ampak predvsem politično škodujejo in predstavljajo coklo v nadaljnjem razvoju delavskega druga sredstva informacij, se jih posluževati pri političnem delu kakor tudi sproti na njih reagirati in s tem prispevati svoj delež k vsebinskemu izpopolnjevanju teh informacij. Se več pozornosti kot doslej bi bilo treba posvetiti krajevnim glasilom. V teh krajevnih listih bi morala priti neposredno do dz-i raza stališča državljanov o vseh ! problemih, ki jih zanimajo. Glasila krajevnih organizacij SZDL I bi morala postati javna tribuna za > izmenjavo mnenj o vseh splošnih j in krajevnih problemih. Zato bi se bilo treba izogniti takih kon- novih družbenih odnosov v podjetju. Zgodi se večkrat tudi, da kličejo posamezne tovariše, ki urejajo liste, na odgovornost, če list objavlja razne kritične sestavke. Socialistična zveza bi se morala z vsemi razpoložljivimi sredstvi boriti proti takim pojavom in zagotoviti slehernemu proizvajalcu v podjetju pravico, da svobodno in brez posledic izraža svoja stališča o vseh vprašanjih nadaljnjega razvoja podjetja in notranjih odnosov v podjetju. — Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da (posamezniki, ki te liste urejajo, ne bi bili zaradi svojega de- ceptov urejanja krajevnih glasil, la klicani na odgovornost, oziro- narekujejo potrebe današnjega časa. Da bi se prebivalstvo okraja še bolje seznanilo s splošnimi problemi naše socialistične graditve in na širši osnovi lahko vzporejalo rezultate družbene dejavnosti na svojem območju z rezultati doseženimi na drugih, bi kazalo zlasti v nekaterih področjih, kjer je doslej najmanj dnevnega časopisja, le-to še razširiti, predvsem pa razširiti glasilo Glavnega odbora SZDL Slovenije »Delo«. I. Kar zadeva glasilo Socialistične zveze okraja Kranj, »Glas«, Izvršni odbor ugotavlja, da je koncept urejanja lista, kakršen je sedaj, pravilen. Že lani je po obširnejših razpravah na Izvršnem odboru in na plenumu Okrajnega odbora SZDL, ki je obravnaval stanje tiska in drugih sredstev informacij v okraju, list začel vsebinsko preurejati svoj koncept. V list so bile kot posebne rubrike vključene rubrike iz vseh komun, tako da je »Glas« pascal pravzaiprav glasilo vseh .petih komun v okraju. Ta koncept bi bilo treba samo še v okviru 'kadrovskih in materialnih možnosti izpopolnjevati. Občinski odbori SZDL naj bi v tesnem sodelovanju z redakcijo dosegli, da bodo v njihovih rubrikah tretirani res vsi važnejši dogodki in vsa problematika iz posamezne komune. V list bi morali vključiti tudi v večji meri * kot doslej 'kritične sestavke o raznih negativnih pojavih v našem gospodarskem in družbenem življenju, hkrati pa bi bilo treba v okviru posamezne komune pritegniti čim širši krog članstva Socialistične zveze k aktivnemu sodelovanju z Ustom, tako da bo »Glas« postal res odprto glasilo vseh članov Socialistične zveze in iizraz njihovih teženj. Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL je mnenja, da je za vsebinsko izpopolnjevanje lista zlasti pomembno redno in kontinuirano delo izdajateljskega sveta. — Izdajateljski svet bi moral zlasti Skrbeti za vsebinsko, izpopolnjevanje lista in za to, da se v listu kot osnovna metoda dela uveljavi princip čimširšega sodelovanja redakcije z organizacijami Socialistične zveze in posameznimi državljani. Izvršni odbor priporoča ljudskim odborom, da zagotovijo po- ki težijo, da ee le-ta pretvorijo v organizacijske informacije odbora Socialistične zveze. Okrajni odbor SZDL in občinski odbori bi morali iskati oaj-ekonomičnejše in najboljše možnosti za tehnično realizacijo teh listov, kajti v večini primerov je prav pomanjkanje tehničnih sredstev vzrok, da krajevne organizacije ne izdajajo svojih glasil. III. S poglabljanjem delavskega samoupravljanja, predvsem z decentralizacijo samoupravljanja v podjetjih, dobiva tovarniški tisk vse večjo vlogo. To se vildi tudi iz vse večjega števila tovarniških listov, ki izhajajo na področju okraja. Domala v vseh večjih podjetjih že izdajajo ali tiskane ali pa ciklostirane liste. Toda hkrati, ko ugotavljamo vse večji ma celo disciplinsko preganjani. Posebno poglavje je finansiranja tovarniških listov. Tu bi bilo treba uveljaviti princip, da samo-koliko močneje kakor pa število upravni organi v podjetju, ki izdaja list, vnaprej določijo potrebno višino sredstev za nemoteno izhajanje lista, s temi sredstvi pa naj bi potem razpolagal uredniški odbor, ki mora biti sestavljen tako, da bo zagotovil resinič-. no demokratičnost v obravnavanju vseh stvari in o njihovem trošenju samostojno odločal. Ne bi se smeli dogajati primeri, ki se še dogajajo, da razpolagajo z vsotami za izdajanje Usta posamezni administrativni uslužbenci, ki potem dobivajo občutek, da so oni tisti, ki lahko, neposredno vplivajo tudi na vsebino lista. Zato Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL priporoča občinskim sititi kot doslej. Zato Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL meni, da bi občinski odbori SZDL morali zainteresirati gospodarske organizacije na svojem območju in ljudske odbore, da v perspektivi prispevajo določena sredstva za vzpostavitev lokalnih radijskih postaj, predvsem na Jesenicah, v Kranju in Tržiču. Lokalne radijske postaje bi bilo treba formirati kot hitro, sodobno sredstvo za informiranje državljanov o vseh aktualnih lokalnih problemih, brez nekih dodatnih dragih programov in pa ob upoštevanju že obstoječega cen» tratnega radijskega programa. Organizacije Socialistične zveze bi se morale tudi prizadevati, da se zgosti mreža televizijskih sprejemnikov v okraju. Televizija je sicer eno najmlajših, a najsodobnejših sredstev informacij na eni strani, na drugi strani pa močan vzvod za kulturno zbliževanje vasi z mestom. Občinski odbori Socialistične zveze bi se zategadelj marali prizadevati, da se ustvarijo vsi pogoji za nemoten sprejem televizijskih programov na vsem ob močju okraja. V ta namen bi zlasti na nekaterih področjih (Poljanska in Selška dolina, Bohinj in tako dalje) morali zgraditi televizijske pretvornike. Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL meni, da bi bilo treba v ta namen potrebna finančna sredstva čimprej zbrati in te pretvornike čimprej postaviti. V. Spričo nalog, ki jih hiter tempo razmah sredstev informacij v ko- odborom SZDL, da Skupno z ob- družbenega razvoja postavlja pred lektivih, lahko ugotovimo, da se činskimi sindikalnimi sveti in po-vsebinsko 'ti Usti še niso izkopali liitičnimi in samoupravnimi orga-iz začetnih težav in da koncepti ni v podjetju pretehtajo možno-teh listov še niso povsem izkori- sti, da bi se za tovarniške liste v ščeni. Tovarniški listi so še ved- okviru komune organiziralo skupno preveč zaprti vase. Premalo no uredništvo, ki bi bilo izven obravnavajo spiano problematiko s področja komune. Vendar tu ne mislimo na kopiranje drugih listov, ki izhajajo v okraju in republiki, marveč na to, da bi bilo treba v teh listih obravnavati vse tiste probleme, ki zanimajo ne le delavca proizvajalca, ampak tudi delavca upravljalca, in predvsem delavca potrošnika in samouprav-Ijalca v komuni.. Ta glasila so še vedlnio glasila preozkega kroga ljudi v podjetju. Nemalokrat se iz vsebine, ki jo obravnavajo, vidijo tendence st"0-kovnih služb v podjetju, zanemarjajo pa se mnenja in predlogi neposrednih proizvajalcev in jih v listu ni posebno čutiti. Zato Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL meni, da bi se morali tovarniški Usti pri uravnavanju svoje vsebine predvsem opreti na neposredne proizvajalce v podjetju. K sodelovanju bi bilo treba pritegniti ves delovni kolektiv in storiti vse, da bi ti listi resnično odražali stanje in razpoloženje v kolektivu. Zato ti listi nikakor ne morejo ostati v okviru uprav podjetij, marveč morajo resnično postati glasila vseh političnih organizacij v podjetju in glasila delavskega samoupravljanja. V tovarniških Ustih je nedvomno treba izboljšati delo uredniških odborov. Uredniški odbori morajo biti sestavljeni tako, da ee ne spreminjajo, kot se sedaj večkrat dogaja, v cenzorje uprave podjetja, ki črtajo oziroma zavračajo vse prispevke, ki bi bili podjetij. Na ta način bi se neposrednim proizvajalcem nesporno omogočilo lažji 'kontakt z uredni- organizacijo Socialistične zveze in spričo Vloge, ki jo pri tem lahko opravlja naš tisk in druga sredstva informacij, meni Izvršni odbor Okrajnega odbora SZDL, da morajo vse organizacije Socialistične zveze vsa ta vprašanja imeti za zelo aktualna in jih v interesu hitrega nadaljnjega de- štvom in na drugi strani prepre- mofcratičnega družbenega razvoja čilo vsakršno administrativno po- tudi dosledno in energično spro-seganje v urejanje lista. vajati. Seveda pa se organizacije So- Izvršni odbor ciaLističme zveze hkrati, ko se bo- Okrajnega odbora SZDL Novi stroji so naša prihodnost V kosmatilnem oddelku oplemenitilnice II so dobili nov strižni stroj za velveton Na razdelilni plošči za široki tiskarski stroj je potrebno veliko dela Postopek za sprejem in razporejanje novih delavcev ter njih pravice Decentralizacija delavskega samoupravljanja v našem podjetju je povzročila določene spremembe pri odločanju o sprejemu novih delavcev. Tudi na tem področju so obratni delavski sveti ekonomskih enot dobili nove pristojnosti. Medtem ko je bilo pred decentralizacijo odločanje o sprejemu in odpuščanju delavcev v pristojnosti delavskega sveta podjetja je to sedaj stvar ODS. Vsak ODS ima v ta namen postavljeno komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. V 19. členu Pravilnika o delovnih razmerjih je napisano, da o sprejemanju delavcev odločajo komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ekonomskih enot, za delavce na vodilnih delovnih mestih, ki se zasedajo z razpisom pa upravni odbor podjetja. Komisija obratnega delavskega sveta odloča o sprejemu novih delavcev ekonomske enote na podlagi potreb po novih delavcih, ki jih priglaša komisiji in kadrovskemu sektorju vodja ekonomske enote (obratovodja), odnosno vodja sektorja v EE splošne uprave. Ta namreč nima svojega vodje. Priglasitev obsega podatke o tem, koliko- je treba delavcey in za katera delovna mesta, kakšno strokovnost in katere druge pogoje morajo izpolnjevati za delo na posameznih delovnih mestih in rok za zasedbo posameznega delovnega mesta. Komisija lahko opravlja svojo funkcijo samo na sejah, katere sklicuje predsednik komisije v sporazumu z vodjo oddelka za delovna razmerja. Ta mora pripraviti vse gradivo za sejo, izdelati predlog za zasedbo prostih delovnih mest z navedbo kandidatov za sklenitev delovnega razmerja in obrazložitvijo, kateri kandidati naj se sprejmejo in kateri odklonijo. Komisija odloči v okviru predloga, lahko pa zahteva tudi dopolnitev podatkov. Ker se ‘zaradi izvajane rekonstrukcije v posameznih EE število potrebnih delavcev menja, je še posebno važno določilo, da mora komisija pri sklepanju o zasedbi prostih delovnih mest najprej upoštevati predlog o zasedbi delovnih mest po delavcih iz drugih EE Ori zaradi zmanjšanja števila zaposlenih nimajo več delovnega mesta), ki ga da koordinacijska komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Centralnem delavskem svetu. Brez sklepa komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij EE vodja kadrovsko socialnega sektorja z nikomer ne more skleniti pismenega sporazuma o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas. Omenjeni postopek za sprejem je sicer kar kompliciran, posebno še, če upoštevamo, da je v podjetju 9 ekonomskih enot, od katerih ima vsaka svojo komisijo, poleg teh pa še koordinacijska komisija pri CDS, vendar se takemu in podobnim postopkom ne bo mogoče izogniti oziroma jih kaj prida poenostaviti. S sporazumom o sklenitvi delovnega razmerja se praviloma določi delovno mesto novega delavca. Konkretno delo v okviru delovnega, mesta določi delavcu vodja EE odnosno vodja sektorja v EE splošne uprave, ki je dai priglasitev potreb po novih delavcih. Delovno razmerje se sklene na poskušnjo. Poskusni rok traja 30 dni. Med poskusnim rokom lahko razdere delovno razmerje delavec ali podjetje brez poprej š-ne odpovedi, vendar mora o taki prekinitvi obvestiti nasprotno stran en dan vnaprej. Ce delavec po preteku poskusnega roka dela naprej, se šteje, da je delovno razmerje dokončno sklenjeno za nedoločen čas in sicer od dneva, ko je delavec nastopil poskušnjo. Pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov pa za nove delavce določa naslednje: Novi delavci, ki nimajo potrebne prakse, dobivajo osebni dohodek izračunan po obračunski postavki delovnega mesta, zmanjšan za do 30 %. Za nove delavce se šteje tiste, ki se prvič zaposlijo v podjetju in ki še niso delali na delovnem mestu, za katerega se zahteva enaka strokovna izobrazba oziroma kvalifikacija. Novi delavci prejemajo osebni dohodek po znižani obračunski postavki eno leto, odnosno toliko časa, dokler so po pravilniku o delovnih razmerjih pripravniki. Procent znižanja obračunske postavke določi obratna komisija za osebne dohodke oziroma ODS, ki lahko čas obračunavanja po znižani obraČ. postavki skrajša. Novi delavci z visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo, ki še ne zasedajo določenega delovnega mesta, se razvrste na delovno mesto »pripravnik« z osebnim dohodkom din 20.000 mesečno, če imajo visoko šolsko izobrazbo, din 18.000, če imajo višjo šolsko izobrazbo in din 15.000, če imam slednjo šolsko izohrazbo. (Nadaljevanje na strani 6) UVOZ Obravnavali smo nekatere pojme in probleme s področja izvoza. Naj na kratko ogledamo še osnovne .predpise, ki se nanašajo na uvoz raznega blaga iz inozemstva v našo državo. Razumljivo je, da smejo opravljati uvoz blaga le tista podjetja, ki so registrirana za opravljanje zunanje trgovinske dejavnosti pri Komiteju za zunanjo trgovino v Beogradu. Od teh podjetij, ki opravljajo posle uvoza, pa seveda uvoženo blago lahko kupujejo vsa druga podjetja — tako industrijska, ki rabijo dotično blago v svojem poizvod-nem procesu, kakor tudi trgovska, ki nato nudijo uvožene artikle v prodajo za široko potrošnjo. Z zakonskimi predpisi je določeno, da se mora uvoz blaga iz inozemstva izvršiti najkasneje v roku 90 dni, računano od dneva, ko je dotično blago plačano. Po opravljenem uvozu pa je treba pristojni banki z ustrezno' dokumentacijo dotiòni uvoz opravičiti oziroma dokazati, da je bilo res uvoženo blago v določeni količini in kvaliteti. To opravičilo uvoza se mora narediti v roku 30 dni po opravljenem izvozu. V začetku preteklega leta je naša država uvedla nov devizni in zunanje-trgovimski sistem. Bistvene spremembe so nastale tudi na področju uvoza. Po uredbi o deviznem poslovanju poznamo naslednje kategorije uvoza: — prost uvoz, — uvoz na osnovi liberalnega dovoljenja, — uvoz na osnovi' generalnega dovoljenja do določenega zneska deviz, — kontiigenitirani uvoz, — uvoz z restriktivnim dovoljenjem. V Uradnem listu FLRJ št. 6 z dne 15. 2. 1961 so bile objavljene blagovne .liste za posamezne vrste uvoza. Način nabavljanja deviz za plačevanje uvoženega blaga zavisi od tega, v katero listo je posamezna vmsita blaga vključena. Posebna lista ni objavljena le za tisto blago, ki se uvaža na osnovi generalnega dovoljenja do določenega zneska deviz. Blagovna lista prostega uvoza našteva v glavnem najrazličnejši reprodukcijski material, med drugim tudi bombaž za kardiranje in česanje, sintetično vlakno, bombažno prejo, sintetično prejo itd., od blaga za široko potrošnjo pa n. pr. razne vrste južnega sadja, sadne sokove, alkoholne pijače, tobačne izdelke in drugo. Vse vrste blaga z blagovne liste prostega uvoza se uvaža brez omejitve. Devize za plačevanje tega uvoza se kupujejo s prostim izdajanjem naloga za plačilo banki in s sprejemanjem tega naloga s strani banke. Blagovna lista uvoza z liberalnim dovoljenjem vsebuje le manjšo Skupino 'blaga — predvsem reprodukcijski material za metalurško industrijo. To blago se uvaža na osnovi liberalnega dovoljenja, ki ga izdaja Komite za zunanjo trgovino. Položaj je tu precej podoben kot pri prostem uvozu. Blagovna lista fcontihgentiranaga uvoza vsebuje nekatere rude, kovine, izdelke črne metalurgije, koks, črni premog, razna gnojila, cement, papir, od blaga za osebno potrošnjo pa porcelan in druge gospodinjske artikle, galanterijske izdelke, glasbila, fotografski material, razne električne aparate za gospodinjstvo, zdravila, kavo, knjige, pa tudi tekstilne izdelke in obutev. To blago se mora uvažati le v mejah kontingentov. Kontingenti se določajo po količini ali po vrednosti z ozirom na razne vrste blaga. Kontingenti v tej listi niso navedeni, ampak ee določajo vsako leto posebej s strani Komiteja za zunanjo trgovino s soglasjem Zvez. državnega sekretariata za blagovni promet oziroma Sekretariata zveznega izvršnega sveta za industrijo. Uvozna podjetja torej lahko 'kupijo le tiste vrste in tiste količine deviz, kot je to določeno s strani pristojnega organa. V kolikor se zainteresirana pod- jetja ne sporazumejo o razdelitvi teh kontingentov, razdeli devize Komite za zunanjo trgovino. Pri tem pa daje Komite za zunanjo trgovino prednost tistim gospodarskim organizacijam ,ki s svojo proizvodnjo povečujejo izvoz, ki dosegajo boljše rezultate pri izvozni dejavnosti ali ki s svojo proizvodnjo doprinašajo k zmanjšanju potrebe po uvozu. Blagovna lista uvoza z restriktivnim dovoljenje-njem našteva razna goriva, gnojila, živila, šivalne in pisalne stroje, od opreme pa nekatera vozila, bagre in traktorje, motoma vozila, pa tudi stroje za kemično čiščenje in likanje tkanin ter statve za bombažno dn volneno industrijo ter predilnilške stroje. Za uvoz te vrste blaga je potrebno, da dobi podjetje s strani Komiteja za zunanjo trgovino ustrezno dovoljenje, mora pa si tudi zagotoviti devize za plačilo. Izdaja dovoljenja samega namreč še ne pomeni tudi dodelitev deviz, kot je to primer pri liberalnem dovoljenju. Gospodarska organizacija si oskrbi potrebne devize na primer s tistimi devizami, do katerih ima pravico na osnovi opravljenega lastnega izvoza. Uvoz na osnovi generalnega dovoljenja do določenega zneska deviz ne pozna posebne blagovne liste Po tem sistemu se uvaža vse tisto blago, ki ni navedeno na kateri-kold od prej omenjenih štirih blagovnih list. To blago gospodarske organizacije prosto uvažajo, vendar pa le do določene višine deviznih sredstev. Ta višina deviznih sredstev se določa za vsako leto s strani pristojnih organov. Določi se v procentu od skuipnega zneska deviznih sredstev, ki jih je posamezna gospodarska organizacija 'kupila v prejšnjem letu. Pri 'lem pa se seveda ne upoštevajo devize, ki so bile porabljene za uvoz blaga, navedenega na kateri izmed blagovnih list. Pri uvozu blaga na osnovi generalnega dovoljenja do določenega zneska deviz gre v glavnem za uvoz raznega pomožnega reprodukcijskega materiala, ki ee rabi v raznih panogah proizvodnje, kjer bi bilo skoraj nemogoče vezati devize na posamezne artikle. Gospodarskim organizacijam je zato prepuščena prosta izbira blaga in količine, postavljena je le globalna omejitev po vrednosti, katere podjetje ne more prekoračiti. Ce si sedaj ogledamo režim uvoza za posamezne ■vrste blaga, vidimo, da pri oskrbi našega podjetja s potrebnim materialom ne bi smelo biti posebnih težkoč ali problemov. Uvoz osnovnih surovin: bombaža, sintetičnega vlakna, bombažne in sintetične preje se vrši glede na objavljene blagovne liste po sistemu .prostega uvoza. Torej bi moral biti uvoz teh surovin vsak čas možen in brez vsakih omejitev oziroma dovoljenj. V praksi pa je radeva nekoliko drugačna. Nastopa namreč vprašanje razpoložljivih sredstev za plačilo uvoza oziroma nakupa. Tudi mi kot potrošniki imamo vsak čas neomejeno možnost prostega nakupa kakršnegakoli blaga. Ko .15. v mesecu prejmemo kuverto z osebnim dohodkom za pretekli mesec, lahko s tem denarjem kupimo, karkoli želimo. Seveda pa nobeden od nas s tistim denarjem ne bo mogel kupiti televizorja ali motornega kolesa, in to iz enostavnega razloga, ker v kuverti ra to zmanjka bankovcev. Slično je v državnem merilu. Ce Narodna banka in ostale banke nimajo na razpolago dovolj deviz, jih ne morejo dodeljevati, kakor bi to želeli uvozniki. Deviz nam namreč nihče ne bo podaril. Ustvarimo jih lahko samo z lastnim izvozom. Tudi v slučaju, če država najame v inozemstvu posojilo, je treba to posojilo vračati, dn to zopet z devizami, ki jih ustvarimo z izvozom. Tako še enkrat vidimo, kako važen je izvoz, zlasti še izvoz v države s konvertibilnimi, to je zamenljivimi valutami. Ni namreč vseeno, kam izvažamo. Ce izvaža neko podjetje v tako državo, ki ima zamenljive valute, potem se z izvozom ootvarjene valute lahko porabijo le zr (Nadaljevanje na strani 5) Problematika izpolnjevanja plana je bila najvažnejša točka na seji Obratnega DS predilnice I v začetku februarja Preteklo soboto je imel sejo je zelo kritično stanje z Nm 60izboljšanje oziroma za njihovo od-obratni delavski svet predilnice X. mikano, ki je ne moremo dobiti stranitev. Glavna tema razprave, v kateri nikjer. To je potrdil tudi glavni Zaključek k tej razpravi je ne-so tudi sodelovali: tov. Horjak direktor tov. Horjak. Nadalje je dvomno to, da je obratni delavski Dušan, Care Anton, Brezec Jože, med drugim obrazložil potek po- svet poklican, da je s temi in poje bila problematika izpolnjeva- eiov 2a nabavo novih mikalnikov dobnimi problemi seznanjen. V nja osnovnega plana proizvodnje jn ostalih stvari. tem primeru je tudi dokazal, da v tem obratu. Ker so s tem v je dorasel svoji vlogi, kar je bilo zvezi tudi osebni dohodki, se je Poleg gornjih problemov so bili v razpravi tudi opaziti. Predvserd analiziralo vse vzroke, ki so obravnavani tudi ostali, ki se po- pa je tudi udeležba vodilnih oseb vplivali na samo proizvodnjo, javljajo v sami proizvodnji in je podjetja na takih sestankih zaže-Vzroki neizpolnjevanja osnovnega bilo tudi obrazloženo, kakšni ljena in koristna, ker daje velile plana so znani in trenutno se tudi ukrepi so bili podvzeti za njih poudarek vlogi delavskih svetov, ne dajo odstraniti. To je ozko grlo proizvodnje na mikalnikih, ___ ki bo odpravljeno šele z nabavo A 4* /-v j <1 ä ■ | 1 ä 1 « fVT TP* O novih (26 kom.), za katere je za- L X J ■ -L/ dCX Ct X X X ll * ■ JT deva že v teku, in pa z usposobit- J vijo tistih mikalnikov, ki so že Pri oddelku za analizo trga so se je zgodilo, da smo dobili barv-tu, jim pa manjkajo obloge in pa bila odprta 3 delovna mesta za ne sugestije šele potem, ko je bila pokrovčki (deklni). Da bi vsaj de/inaterke, kot nekak začetek za letna konfekcija za sezono 1962 deloma zmanjšali to grlo, je obrat na* bodoči atelje. Kot prvo je že narejena. To, kar imamo doma v tem oddelku (mikalnice) že uve- bilo treba pričeti z barvnimi kom- na vpogled, pa je zeio tnalo in del obratovanje s polno kapacite- binacijami vzorcev za tiskamo. — borno. to, tako smo se od 77 % približali Namen zaposlitve 3 dezinaterk pa Velik problem je naš sedanji že 82,5 % doseganju dnevnega ne more ostati le pri kombinira- prostor za risanje. Mislim, da osnovnega plana. Prav tako so v variant, saj za to delo popoi— imamo najtemnejši prostor, kar teku dogovori z obratom II, da se nmna zadostuje ena moč. Tri de- i'b je mogoče najti v podjetju, tudi tam izkoristijo vse možnosti zinatenke pa bi tvorile že mali čeprav bi moralo1 biti ravno o-brat-obratovanja na mikalnikih ter se atelje, vendar pa tu merodajni ho. Vedno nam sveti ►►večna luč-« s tem ublaži omenjeno ozko grlo zastopajo različna — nasprotna si in ee bomo verjetno morale kaj proizvodnje v predilnici I. stalisca. Nekateri menijo, da to kmalu zateci po pomoč k okuli- sploh ni potrebno, medtem ko st“. Velikokrat sploh ne moremo Tov. Care je obrazložil pomen skušajo biti drugii bolj objektivni ugotoviti barvnih tonov, ampak doseganja operativnega in osnov- jn menijo, da bi atelje moral biti 'e glavobol in slabo razpoloženje, nega plana predilnice, ker je od že davno urejen. Barve pa so zaradi neodgovarja- tega ogrožena tiudi proizvodnja Konkretno se k temu problemu Jo£rvrviiqt)p- ipi nrvrav.ilčiti. O ___________________________ za lanca — vendar pa talco "izražanje ni točno, kajti -presežke, morajo popisne komisije opravičiti. Ö i<&-zakijučnri račun j« širši pojem. Zaključni račun (Nadaljevanje na strani 6) Iz življenja S seje OLO in dela komune enot, decentralizaciji upravljanja, obenem pa krepiti socialistične in proizvodne odnose. Porast osebnega dohodka in s tem cilj našega gospodarstva — stalno večanje potrošnje, mora biti odvisen od delovnega učinka Okrajni ljudski odbor Kranj je imel na zadnji seji na dnevnem redu med drugim tudi razpravo o predlogu resolucije o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj. Za obravnavo tega je bil odbornikom dan na vpogled: 1. Osnutek resolucije o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj, spodarskih dejavnosti v okraju 2. Razvoj gospodarskih in nego-Kranj od 1. 1. 1957 do 1960. 3. Študija o perspektivnem razvoju okraja Kranj za razdobje od 1961 do 1965. Ce prebiramo ta material lahko za tekstilno industrijo, ki predstavlja četrtino celotnega dohodka industrije, ugotovimo nekaj zelo zanimivih stvari. Fizični obseg proizvodnje je rastel od leta 1957 do 1960 najhitreje v kemični industriji, medtem ko je tekstilna industrija zabeležila najnižjo rast fizičnega obsega. S tem izračunom pa je potrehno omeniti, da je izredno težko izraziti kvaliteto premika. Glode na zastarelost osnovnih sredstev je tekstilna industrija na drugem mestu med industrijskimi strokami, saj je stopnja odpisa-nosti 66,7 % v letu 1960. Tekstilna industrija je imela tudi najnižjo letno stopnjo rasti celotnega dohodka, na kar je vplivala sprememba instrumentov in zlasti znižanje prometnega davka. Iz pregleda statističnih podatkov o proizvodnji tekstilne industrije izhaja, da izkazuje hitrejši porast proizvodov proizvodnje bombane preje, medtem ko je porast tkanin mnogo skromnejši. S tem pa seveda ni rečeno, da prav pri proizvodnji bombažnih tkanin ni prišlo do zboljšanja, saj prav tu zabeležimo znaten premik v kvaliteti, ki pač v količinskem izkazu proizvodnje ne pridejo do izraza. vrednostni plan investicij za razdobje 1957—1960 izpolnjen komaj s 64 %. Rekonstrukcija predilnice BPT je bila izvršena le delno, podobno je tudi v tovarni IBI. Rekonstrukcija Špika ni bila dogo-tovljena, odložena pa rekonstrukcija trikotaže Almira in Gorenjske predilnice. Zvezda je praktično stroke, ki sorazmerno J J P® UU1 ouvecu w w*,,^**. ~~-------------------------- odiStopila od svojega plana rekon- vecujejo delovno s . ^ zaposlenega, kakor tudi od eko- atrakcije in nabave opreme, pa znatne napore v cimboljse izkori-tudi Tisk an in,a ni v celoti izvedla ščanje strojnih zmogljivosti. Osebni dohodki so se v celoti povečali od leta 1957 na leto 1960 gospodarske svojega plana investicij. Eden od glavnih vzrokov, da investicijski nomskega uspeha enote kot celote. Se nadalje bo potrebno pospešeno razvijati stanovanjsko in ko- S1“1““1 ........J--- -, „ 1-7 7 o/ lotn/7 nrp. no razvijali BKUiuvaiijonv UL plan ni bil izvršen, je bil v po- za 91,8 /o ali za 1^ {o l®tn^’ P munalno izgradnjo, izgradnjo ____m____r.. ___3 Mninarm na 'Drebivalca. pa za ... . . , . , _ manjkanju sredstev in zakasneli izdelavi raznih materialov računano na prebivalca pa za 56,7 % odnosno 11,9 % letno. Tudi Zaposlenost v tekstilni industriji investicije v družbeni standard so je rastla za 2,8 % povprečno letno, se močno povečale, saj zabeležimo POVEČANJE PROMETNEGA DAVKA Z uredbo o prometnem daviku je omogočena ljudskim odoborm uvedba občinskega prometnega davka na ves maloprodajni promet v trgovski mreži. Te možnosti se je občinski ljudski odbor Kranj posluževal le v toliko, da je uvedel ta davek po obvezni stopnji 3 %. Od tega davka pa je dobival vsega le 36 °/o, kar predstavlja v letu 1961 le 46 milijonov. V letu 1962 se znatno povišuje udeležba višjih teritori- šol in ostalih objektov družbenega standarda. Investicijske naložbe naj bi se v ----------- ------------------ .„on/ industriji uporabile za rekonstruk- S tem se je uvrstila med tiste ^ 43^,8letno cijo in modernizacijo proizvodnje, 1 pri čemer naj dajo maksimalne ekonomske učinke. Na področju uvoza bo potrebna čim racionalnejša potrošnja reprodukcijskega materiala in čim intenzivnejša uporaba uvožene opreme. Izvoz pa se bo moral močneje razvijati kot doslej, pri čemer bo potrebno širiti Sortiment proizvodnje ter ga prilagoditi zahtevam inozemskih kupcev. Treba je vlagati še večje napore v iskanju novih zunanjih tržišč ter pri tem skrbeti, da bo izvoz na tuja tržišča stalen in nepretrgan, to pa istočasno terja od podjetij večjo skrb za zniževanje stroškov in rentabilnost proizvodnje. Planirani razvoj tekstilne industrije v prihodnjem petletnem obdobju kaže na to, da se bo ponudba tekstilnih izdelkov na jugoslovanskem tržišču občutno povečala, kar bo nujno privedlo do zaostrene konkurence. Mi bomo kos konkurenčni sposobnosti novih tovarn le tedaj, če bomo nastopali na trgu s kvalitetnim asor-timanom izdelkov proizvedenim z raznimi stroški, vzporedno s premiki v kvalitetnejši asortiment izdelkov pa bo potrebno izkoristiti tudi možnosti za uvedbo novih vrst surovin s področja umetnih vlaken. Posvetiti bo treba tudi vso skrb izobraževanju kadrov, pri čemer mora potreben delež prispevati tekstilni šolski center v Kranju, s katerim bo potrebno tesno so-dèlovanje. Z mobilizacijo družbeno-politič-nih sil se morajo doseči še večji rezultati v izgradnji socialistične v Povprečni dohodki za enega zaposlenega v tekstilni industriji 60 znašali leta 1956 10.262 din, leta *960 pa 20.727 din ali povprečni letni porast za 19,2 %. Najnižji so bili leta 1956 v letni industriji 9492 dinarjev. Naj višji pa v elektrogospodarstvu 21.515 din. Leta 1960 so bili najnižji v gradbeništvu 15.232 din. gradbeništvu 15.232 din, najvišji pa v elektrogospodarstvu 35.319 dinarjev. Najnižji porast letno je bil v prometu 3,7 % letno. Najvišji porast letno pa je bil v kemični industriji 23,1 % letno. Tudi za obdobje od 1961 do 1965 alnih enot na skupnih davkih, kar ima za posledico zmanj- se predvideva, da bo potrebno stre sanje sredstev občinskih ljudskih odborov. Zaradi tega smo meti za tem, da se industrijska mnenja, da je treba izpad sredstev na skupnih dohodkih nadoknaditi z novimi. To nam je omogočeno z uvedbo povečane stopnje občinskega davka na maloprodajni pro- S^zpolnitev met, katera naj bi se dvignila od dosedanjih 3 °/o na 6 °/o- tehnoloških postopkov, poleg tega „ . „ . v . ,, . pa bo potrebno težiti za vse večjo S taksnim povečanjem bi občinski ljudski odbor pri- specializacijo. dobil ca. 128 milijonov dinarjev. Višjo stopnjo 5 %> oziroma z naraščanjem produktivnosti 6 % so doslej že imele nekatere občine na območju LRS, zato bi bilo prav, da tudi naša občina uvede višjo stopnjo davka na maloprodajni promet, zlasti še, iker bodo to storile vse druge občine v Sloveniji. proizvodnja pospeši in razvija tako, da se dosedanji tempo obdrži oziroma da se še poveča. Gle- enem pa tudi narodni dohodek, bo rastel obseg proizvodnje, ob-kar mora imeti za posledico dvig življenjske ravni delovnega človeka. Se nadalje je posvečati vso pažnjo organizaciji ekonomskih Spremembe plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka Na podlagi zakona o proračun- nega dopolnilnega proračunskega ce, ki je bil obravnavan na seji V strukturi celotnega dohodka sitem prispevku iz osebnega do- prispevka je v celoti dohodek ob- občinskega ljudskega odbora, je družbe kot so bili doseženi po skupinah podjetij tekstilne in- hođka delavcev (Uradni list FLRJ činskega sklada za šolstvo. predvideval še stopnjo 10 % za preteklem razdobju dustrije odpade skoro polovico št. 17, 44 in 52/61) je Občinski z uveljavitvijo komunalnega si- tiste zavezance rednega proračun- ----------------------------!------------ vsega celotnega dohodka tekstilne ljudski odbor Kranj na seji ob- sterna v letu 1955 je postala obči- ßkega prispevka, ki niso plačani iz industrije na Tekstilindus. činskega zbora in na seji zbora na temeljna politično-teritorialna dohodka n. pr.: državna uprava, Spričo bistvenega porasta mate- proizvajalcev razpravljal o korek- organizacija samoupravljanja de- narodna banka, družbene in dru- rialnih stroškov in amortizacije, turi dosedanjega odloka o dopol- lovnega ljudstva in temeljna ®tvene organizacije, kot tudi vsled izpada prometnega nilnem proračunskem prispevku, družbeno-ekonomska skupnost pre- Na seji se zlasti odborniki ZP davka sta družbeni proizvod in g spremembami in dopolnitvami bivalcev na svojem območju. Te- niso strinjali s takim ločenim narodni dohodek zabeležila le ma- zakona o proračunskem prispevku žišče vsega upravnega delovanja predlogom in po obojestranski ienkostni porast ter tako ostala delavcev je namreč ljudskim od- prehaja tako iz okraja na občino, razpravi je bil sprejet sklep, da daleč izpod predvidevanj po per- borom dana možnost, da lahko po- Temu ustrezno so bile na občino plačujejo dopolnilni proračunski epektivnem planu. večajo stopnjo dopolnilnega pro- prenesene zadeve gospodarstva, prispevek vsi po enotni maksimal- Eden od vzrokov, da se proiz- računskega prispevka od doseda- šole, zavodov, katastrska služba, ni stopnji 15 °/0. Postopek za sprejem in razporejanje novih delavcev vodnja tekstilne industrije ni moč- njih 10 % na 15 %. Celotna razlika neje povečala je v tem, da je bilnad 10 % obračunanega in plača- 1 um m ! Hill HI I SW «I lili m lili lili lili HI i ■ *4 'h posredovanje dela itd. Sredstva Ne glede na to, da ta sprememba občinskega proračuna ter s tem predstavlja dokajšnje povečanje tudi sredstva občinskega sklada za dosedanje stopnje dopolnilnega šolstvo pa so dokaj omejena, saj proračunskega prispevka pa to v ne pokrivajo v zadostni meri niti neto odnosu (nekaj čez 2 %) za-vseh potreb šolskih zavodov, zla- radi sorazmerno visokih osebnih sti pa otežkočajo gradnjo novih dohodkov v naši občini ne bo pri-in adaptacijo starih šolskih objek- zadelo življenjski standard posa-tov. Zaradi tega so bili odborniki meznikov. mnenja, da se ljudski odbor po- Sklad za šolstvo pa bo na ta služi možnosti povečanja stopnje način, če računamo, da se bo do-dopolnilnega proračunskega prispevka tako da vsem zavezancem rednega proračunskega prispevka predpiše enako stopnjo v višini 15 %. Med poskusnim rokom imajo delavci pravico do osebnih zaščitnih sredstev po Pravilniku o higienskem tehničnem varstvu pri delu in do povračila prevoznih stroškov po Pravilniku o povračilu stroškov za prevoze na delo in z dela, kakor tudi pravice, določene z Zakonom o delovnih razmerjih in ostalih internih predpisih podjetja. Vsi na novo zaposleni morajo tudi obiskovati tridnevni uvajalni polnilni proračunski prispevek ob- seminar, na katerem se seznani-računaval po višji stopnji od jo o vseh tistih predpisih in za- Predlog sveta za plan in finan- 1. 2.1962, dobil nekaj čez 80 milijonov dinarjev za kritje svojih potreb, predvsem za gradnjo novih šol v naši občini. Vili Tomai devah, ki jim omogočajo, da se čimhitreje vključijo v življenje delovnega kolektiva. J. P. ABC pojasnjuje Delavci odhajajo domov (Nadaljevanje s 5 strani) vršeni inventuri je treba sestaviti izčrpno poročilo, ki se predloži v obravnavo upravnemu odboru podjetja. V tem poročilu je treba navesti ne le količinske razlike, ki nastajajo med Stanjem po izvršenem popisu in fcnjigavo'dislkim stanjem, marveč je treba tudi navesti/ vse količine poškodovanega, neuporabnega blaga ali blaga z napakami. Komisija mora v'poročilu navesti pripombe posameznih upravljavcev materialnih vrednosti, s katerimi ti opravičujejo ugotovljene razlike pri posameznih vrstah blaga. Iz poročila mora biti razvidno, ali nastajajo razlike radi upoštevanega kala, razsipa, morebitnih zamenjav in podobno oziroma, ali so te razlike sploh opravičljive. Dokončno sklepa o opravljeni inventuri centralni delavski svet na posebni seji. Delavski svet odloči o načinu likvidacije ugotovljenih presežkov, jev in o načinu knjiženja ugotovljenih presežkov. Delavski svet lahko odloči, da se ugotovljeni primanjkljaji knjižijo v breme izrednih izdatkov, na račun kala, razsipa oziroma razbitja, če smatra, da je ugotovljene razlike možno šteti kot normalne glede na obseg poslovanja ter /pogoje hrambe in ravnanja s posameznimi vrstami materialnih vrednot. Ce pa delavski svet ugotovi, da so 'posamezni člani delovnega kolektiva odgovorni za ugotovljene primanjkljaje oziroma za izgubo pri kakovosti posameznih materialov ali pa za prekomeren kalo in razsiip, pa bo odločil o ukrepih, ki se naj podvza-mejo proti krivčem — pri čemer lahko te zadolži tudi' za .povračilo ugotovljenega primanjkljaja — in to v celoti ali delno. Obravnavanju zaključnega računa je treba posvetiti posebno' pozornost, ker se pri, tem analizirajo ne le rezultati/ poslovanja v minulem letu, marveč tudi ugotovijo nedostatki in pomanjkljivosti v dosedanjem delu, v zvezi s tem pa se lahko sprejmejo koristni napotki za bodoče delo. Z ozirom na to je nujno in potrebno, da sé zaključni račun obravnava ne le na upravnem odboru in centralnem delavskem svetu, marveč ludi na vseh obrata rnih delavskih svetih. dr. Mirko Dolžan Prošnje in stanovanja S tam člankom bodo člani kolektiva dobili pregled o številu stanovanjskih prošenj in o samem problemu okoli stanovanj. V zadružnem podjetju Tékistilimdus je bilo do 1. 11. 1961 vloženih 325 prošenj za družinska in samska stanovanja. Od tega odpade na obrait I 223 prošenj, na obrat II pa 102. Od 1. 11.1961 do 7. 2. 1962 je bilo naknadno vloženih še 49 prošenj za stanovanje. Skupno jih je torej bilo do 9. 2. 1962 vloženih 223, in to prošenj za družinsko stanovanje in 151 za samsko stanovanje. K tem prošnjam moramo prišteti še 9 družin, ki živijo v provizoriju na Zlatem polju, 21 družin, ki; živijo v barakah na Planini in 14 družin, ki živijo kot sostanovalci! v našel ju Straižšče in v naselju Vodovodni stolp. Iz podatkov se vidi, da je stanovanjsko vprašanje še vedno zelo pereče. Na podlagi vloženih prošenj je bila (za 'do dne 1. 11. 1961) napravljena analiza, ki naj omogoči vpogled v Stanovanjski problem podjetja. Obdelanih je bilo 325 prošenj, stanje pa je sledeče: V obratu I je od, zaposlenih 6,45 % moških, ki prosijo za stanovanje in 13,51 % žena, ki prosijo za stanovanje. Od vseh zaposlenih v obratu I jih je torej 19,86 %, ki prosijo za stanovanje. V obratu II je od skupnega števila zaposlenih 7,77 % prosilcev, od tega 4,71 % moških in 10,12 % samskih. Skupno ima v podjetju vloženih prošenj za stanovanje 9,65 % od vseh zaposlenih, od tega je moških prosilcev 5,86 % in ženskih 11,70 odstotkov. Podatki kažejo, da je v obratu I več prosilcev kot v obratu II. Od 325 prosilcev za stanovanje je 141 samskih oseb, 5 vdov, 11 razvezanih in 168 poročenih. Z dograditvijo samskega doma bo problem stanovanja za samske osebe rešen. Dom bo imel 35 dvoposteljnih sob, 47 enoposteljnih in 22 gansonier. Poleg tega bo v domu tudi kuhinja in restavracija ter otroško zavetišče s kapaciteto 40-60 otrok. Po načrtu je predvideno, da bi od razpoložljivih postelj dobile ženske 70 %, moški pa 30 %. Dejansko je stanje za žemisfke samske prosilke še bolj ugodno, ker za samsko stanovanje prosi samo 5 moških. Dom pa ne bo v celoti- rešil vprašanje stanovanj Za matere samohranilke in starejše samske delavke. Za matere samohranilke je je namreč potrebno enosobno družinsko stanovanje, posebno še, če ima že starejšega otroka, medtem ko bi vsem starejšim samskim osebam ki so že po več let zaposlene v podjetju, bile potrebne garsoiniiere. Zelja nas vseh je, da bi gradnja doma nemoteno potekala, saj bo le tako vprašanje stanovanj za samske osebe lahko rešeno najkasneje v letu 1963. Podjetje je naročilo za leto 1962-63 naslednja Stanovanja: 6 gansionier, 30 enosobnih stanovanj, 15 dvosobnih in 2 trosobni stanovanji v rednosti 1.919,000.000 dinarjev. Prva od teh naročenih stanovanj bodo predvidoma zgrajena krajem leta 1962, večina pa spomladi 1963. Od 325 prosilcev za stanovanje jih živi v mestu 244, na deželi pa 81. Od prosilcev, ki živijo na deželi, se jih vozi, na delo z avtobusi 66, z vlakom 4 in s kolesom 11. Od 325 prošenj za stanovanje je v podjetju 122 takih prosilcev, ki jš|majo (dtružiiniskega člana (mož,, žena, ali otrok) zaposlenega drugje. Ker so to večidel prošnje poročenih, je od Skupnega števila prošenj za družinska stanovanja kar 61,95 % prošenj, kjer je družinski član prosilca drugje zaposlen. Strokovna služba ih stanovanjska komisija se bosta morali povezati z vsemi tistimi ustanovami in gospodarskimi organizacijami, kjer je ta družinski član prosilca zaposlen .Mislimo, da je za rešitev stanovanjskega problema posamezne družine enako zainteresirano odnosno bi vsaj moralo biti eno in drugo podjetje ali ustanova. Ce družina nima stanovanja, ni- to problem, ki tare samo «družinskega poglavarja«, temeč je to problem družine, saj so skoraj vedno najbolj prizadeti otroci. V podjetju je dalje 55 prošenj mater samohranilk, od katerih jih ima 45 po enega otroka, 8 po- dva in 2 po tri. Od 325 prosilcev jih je 311 (95,69 odstotkov) delavcev, od teh jih je 189 (60,77%) visokokvalificiranih ali kvalificiranih. vložene po 1. 11. 1961, jih prosi 28 za družinsko stanovanje, 11 za garsoniero in 10 za samsko sobo 26 je v podjetju še članov ZB, ki imajo vložene prošnje za star-novanje. Iz podatkov se torej vidi, da je še vedho veliko članov, ki še vedno niso rešili svojega osnovnega problema, to je: stanovanje. 243 prosilcev (74,73 %) je takih, ki imajo slabo ali premajhno stanovanje ali stanujejo v barakah. Popolnoma brez stanovanja je 78 prosilcev (24 %) od teh je 67 žena. Po dosedanjem pravilniku o dodeljevanju stanovanj je stanovanje dodelil — na predlog stanovanjske ‘komisije — Upravni odbor podjetja z odločbo. Po novem pravilniku o oddajanju stanovanj, ki ga je sprejel Centralni delavski svet 6. 2. 1962 pa bo odločal o dodelitvi stanovanja posameznemu prosilcu Obratni delavski svet. Obratni delavski svet bo temeljito proučil vse okolnosti, ki govorijo za ali proti dodelitvi stanovanja. Strokovna služba in centralna Stanovanjska komisija bosta tudi v prihodnje sprejemali prošnje, opravljali preglede stanovanj Ih pripravljali predloge za obratne delavske svete. Nov način razdeljevanja stanovanj je pravilen že zato, ker je v smislu načela naj Najboljši kupec iz Celja s sredstvi upravlja in odloča tisti, k-i ta sredstva ustvarja. Mislim, da bo ekonomska enota in njihovi obratni delavski svet še v večji meri zainteresiran, da hitro in uspešno reši stanovanjski problem svojih članov. Strokovna služba in stanovanjska komisija, v kateri naj bd bil v prihodnje še po en član iz vsake ekonomske enote, pa bosta morali še bol jvestno in vsestransko raziskovati okoliščine, v katerih posamezni prosilec živi, in obratnim delavskim svetom svoje predloge tudi vsestransko utemeljiti. To bi bila grobo prikazana pro- blematika stanovanjskega vprašanja! VSA POTREBNA POJASNILA, SPREJEMANJE PROŠENJ ZA STANOVANJE IN PODOBNO, BODO DAJALI ČLANOM KOLEKTIVA POSAMEZNI ČLANI STANOVANJSKE KOMISIJE OZIROMA STROKOVNE SLUŽBE V PODJETJU, IN TO LE VSAK TOREK IN PETEK, NE PA, KOT DOSLEJ, VSAK DAN! CE BODO ČLANI KOLEKTIVA TA UKREP UPOŠTEVALI, BO LJUDEM, KI DELAJO NA STANOVANJSKEM VPRAŠANJU OMOGOČENO OPRAVLJATI TUDI DRUGA DELA. Kemperl Janez Nestrokovna nega bolnika na domu in varstvo otrok V letu 1960 je bilo za nego bol- lelega družinskega člana in var- izgubljene delovne dni zaradi ne-■R- v l lrt- 1 nika v °kratu 1 izgubljenih v 369 stva otrok na kvalificirane in pol- ge bolnika in varstva otrok, je ,. ,.er '°e. ™or ' razPr^" primerih 1614 delovnih dni. V letu kvalificirane delavce. Zavod za zdravstveno varstvo ja l o em, o cimpirej resi l 1961 209 primerih 836 delov- Z druge strani je ugotovljeno, okraja Kranj organiziral šestte- Kr it' -runit eiKn nnrloit ' 1 m“ dni. V obratu II je buo leta da v času bolezni, posebno sam- denski tečaj za nestrokovno nego ženfnaidetoi'i ocLtek-^3' Je V °” I960 438 primerov, da je delavec ske in že starejše osebe nimajo bolnika na domu. Naše podjetje 103 prosilciJ imajo mesečni doho- ?fredi nege obolelega družinskega nikogar ki bi jih negovale: (jim je na ta t^aj poslalo tri tovari- dek do 20.000 din, 222 pa nad člana moral ostati doma, in to pripravil hrano in opravil najnuj- šlce, ki bodo 18. 2. 1963 ta tečaj on ono on ■„ .1__,,, 1303 dni. V letu 1961 je bilo ta- nejša tekoča gospodinjska opra- tudi zaključile. Na tečaju bodo ___________________•„ „ ___kih primerov v obratu II 401 m vila, kot so: čiščenje stanovanj- omenjene tovarišice dobile poprosijo za stanovanja z mesečnim J. .... , . 'V.,. J J ,.v . , ... dohodkom do 40 000 din 142 drult- zaradl nRh izgubljenih 1213 de- skega prostora, postiljanje po- trebno teoretično in praktično __j , lovnih dni. V obeh obratnih am- stel'j i. pd.) znanje. Teoretični pouk obsega bulantah odpade največ izgublje- Da bi tem ljudem na em strani predavanje o vzgoji otroka, negi nih delovnih dni zaradi nege obo- pomagali in nekako nadoknadili dojenčka, negi bolnika, nauk o prehrani, kako se prepreči nesreče v gospodinjstvu in kako je treba nuditi prvo pomoč. Praktične vaje obsegajo vaje iz pripravljanja hrane, vaje iz gospodinjstva, nege dojenčka in nege bolnika. Po končanem tečaju bodo te tovarišice delale v delokrogu varnostno socialne službe. Po na- TK ZKS jee organiziral sestanek tisti na vodilnih jx>ložajih. Pri P°tku pristojnega zdravnika bodo _____Jv. aktiva ZK — vodilnih ljudi v pod- tem pa ne smemo zanemariti obiskovale družine, ki imajo praženj bilo vloženih že do 1948, 97 jetju. Za uvod v razpravo je se- vloge organizacije Zveze komuni- Vic°v do ne§e bolnega ciana. V do leta 1954, 97 do leta 1959, osta- kretar TK povedal važne smerni- stov oziroma jo je treba tolmačiti družini, kjer je obolel član in kjer le pa pozneje. 81 prosilcev prosi ce, sprejete na III. plenumu CK tako, kot je to v smernicah III. družinski poglavar v deovnem za samsko stanovanje, 60 za gar- ZKJ. Direktor podjetja tov. Hor- plenuma jasno začrtano. razmerju, bodo opravile tekoča soniero, 98 za enosobno stanova- jak pa je nakazal probleme pod- Po dokaj pestrem orisu situacije gospodinjska dela. Obolelemu čla-nje, 87 za dvosobno stanovanje, jetja, ki so aktualni in pri rese- podjetja je bilo pričakovati širšo nu družine bodo nudile prvo po- oStali pa za trosobnio stanova- vanju katerih bi morali najbolj razpravo, ki bi pojasnila proble- mod v negi in P°^trežbi. Negova- nje. — Od 49 prošenj, ki so bile pomagati komunisti, predvsem me, osvetlila vlogo komunistov, bodo otroke in s primerno »p** SS 40.000 din. V podjetju je vloženih 138 prošenj takih oseb, ki delajo na tri izmene. To so večinoma žene, ki poleg rednega dela na tri izmene opravljajo' še vsa gospodinjska in druga dieia doma. Ker nimajo v redu stanovanj, jim je onemogočen počitek in so zato tudi slabega zdravstvenega stanja. Nekatere pa iekoričaijo tudi stanodajalci. Od nerešenih prošenj je 108 pro- Premalo konkretna razprava na sestanku aktiva ZK medsebojnih odnosov — na odpravo katerih lahko komunisti na obveznim osnovnošolskim otrokom bodo — po potrebi — poma- ,r ............ . gale pri učenju in skrbele, da vodilnih mestih odločilno vplivajo. b0l(jo otroci negovani, da bo pra-Smatram, da problematika, ki jo vogasno odhajali v šolo in priha-je nakazal tov. Horjak, ni bila jajj jz nje Pristojnega zdravnika preobširna, morala pa bi biti tudi bodo sproti obveščale o stanju s strani ostalih prisotnih obravna- obolelega družinskega člana, var-vana oziroma osvetljena. Čeprav nostno socialno službo pa o even-je mnogo objektivnih činiteljev, tuelnih socialnih težavah, v kaše moramo zavedati, da je vloga terih bi se nahajala prizadeta’dru-subjektivnega faktorja zelo po- žina. membna in bi mu zato morali dati Delo tovarišicam bo diktirala večji poudarek. Hkrati se moramo obratna ambulanta1, nadzor nad tudi zavedati, da rešujemo mnogo delom pa bo opravljala varnostno problemov v kolektivu ne samo socialna služba in patronažna se- kot vodilni ljudje, ampak kot ko- stl'a- . • ... . , Ker je ta služba mlada m jo munisti, pri tem pa ne smemo „ , ... J . , . . f, , šele na novo uvajamo, je nujno pozabiti dejstva, da je Zveza ko- , .__, , ' v . , t,’ J . potrebno, da bo kolektiv z razu- munistov čedalje manj cmitelj . J . mevanjem sprejel delo ìmenova- oblasti in vedno bolj cmitelj ob- nih tovarišic in pravoSaeno ter likovanja in razvijanja socialistic- dobt.onamerno evetoval strokovne zavesti delovnih množic, ki njm službam, kako delo izboljšati neposredno sodelujejo v oblasti, jn odpraviti napake, ki bi se pri čemer delujejo v skladu s eventuelno pokazale. Tako bo svojimi materialnimi, duhovnimi zmanjšana odgovornost teh nego-in družbenimi interesi. valk, ki že tako ne bo majhna in Zaključek — da so taka posveto- lahka, vanja pametna je razumljivo, ko- Naloga službe je predvsem ta, ristna pa bodo takrat, če bomo da se omogoči zaposleni osebi, de-znali iz take razprave izluščiti lati tudi v primeru, ko ji zboli jedro, ki bo služilo tako posamez- družinski član oziroma ko nima niku, kot organizaciji Zveze ko- nikogar, da bi varoval' otroka, ji munistov. priskočil na pomoč in podobno. Janez Kemperle Morforizirni stroj bo kmalu postavljen B. P. Uporabite naše blago MOLTON IN BARHENT Zakaj bi kupovale drago blago, če iz našega blaga lahko naredile prav tako ljubke obleke. Vsi trije modeli so razvidni iz skic. Iz moltoma ali barheinta bomo naredili za naše najmlajše ljubke oblekce in pajace. DUVETIN Narisala sem nekaj modelov za domače halje. Sicer pravijo, da prihajajo v modo kratke halje, toda za naše vzorce so bolj primerne dolge. Gotovo ste opazili, da ni ovratnikov. Poizkusite se izneveril šal ovratnikom ,ki so tako obrabljeni. Opozoriti vas moram na drugi model, ki ni dovolj razviden iz skice. Halja ima namreč sprednji del stisnjen s pasom, zadnji del pa prosto pada. Upam, da se boste poslužiii mojih modelov, saj so prikupni in moderni, predvsem pa bodo tudi poceni, ker jih boste naredile ali dale delati iz naših ostankov. V prihodnjih številkah bom skušala še nadalje svetovati takšne modele, za katere boste lahko (vsaj večidel) uporabile naše izdelke. Julka Janželj Za bodoče mamice Nosečnost je čas, ko mora žena posvetiti svoji zunanjosti precej več pozornosti kot po navadi. Zavedati se mora, da je vsaka površnost na obleki, pričeski, nene-govanost kože in rok, v tej dobi še posebno očitna. Nekoliko pudra in šminke bo prikrilo pegast obraz, ki je tako pogost v tem času, medtem ko je težko, posebno v zadnjih mesecih izbrati obleko, ki bo prijetna in obenem praktična. Vsaka žena naj se zaveda, da je barva obleke zelo važna. Izbrala bo umirjene barve, nevsi- vyto.vc.W- *vx je plisirano — ravno krojeno. Druga jopica ima kimono krojene rokave z všitimi, skritimi žepi pod pnsi. b) Dve bluzici. Prvo lahko pozimi nosimo kot brezrokavnik, preko vseh navadnih bluz in puloverjev — poleti, pa iz lahkega materiala in samo. Druga je iz vzorčastega popelina. Spredaj in zadaj ima na vsaki strani po dve globoki, zali,kani gubi. Obe bluzi sta primerni tudi za svečanejše prilike — seveda iz izbranega materiala! c) Obleka, ki je za nosečo ženo vedno najprimernejša in .nepogrešljiva. Ima visoko prerezan ži-votek, pod katerim se naguba ali nabira spodnji del. Ljubke so kombinacije drugobarvnih obrob in ovratnikov, ki včasih predolgo-ča6en vzorec ali kroj prijetno posveži. Nazadnje pa še koristen nasvet: Vedno so elegantna ozka krila. Kako bomo staro krilo preuredile ali si ukrojile novo, nalašč za čas nosečnosti, kaže skica D. Vstavek je krojen posebej in v pas je upe-Ijana nepremočna elastika ali trak, ki ga lahko po potrebi širimo. Tako krilo lahko tudi pozneje, ko je odslužilo namenu, spet brez težav preuredimo. Se o vzorcih! Kljub zaželjeni umirjenosti ni priporočljiva dolgočasnost! Lepi so tudi drobni karo vzorci — posebno, če so kro- jeni diagonalno. Stanka Bole ljive vzorce, ozke črte, drobne pike. Zelo neestetsko učinkuje vedno ista obleka, ki jo žena nosi v drugi polovici nosečnosti, ker iz-paùe pogosto zanemarjena. Paziti je treba, da bo tudi v tem času oblečena za vse prilike — saj se ne bo zaradi svojega stanja odpovedala obiskom, družbi, sprehodom in gledališču! a) Oba kostima ali kompleta — jopica in obleka, sta volnena. Prva jopica ima ozko in dolgo fazono, ki se poševno zapenja. (Gumbi naj bodo majhni!). Krilo Žene! Pišite nam, če vam modni ko-tiček ugaja ! Kako naj torej delamo? Zadnje čase se večkrat sliši, da nekateri člani kolektiva sprašujejo zopet samo določene člane uredniškega odbora nekako takole: »Zakaj ste pa to objavili v časopisu? To vendar ni za v časopis! Tega pa ja ne bi 6meli objaviti!« In podobno. Če gre sedaj v teh primerih resnično za mnenje večine kolektiva, potem je treba, da člani to iznesejo na sejah sindikalnih odborov, predstavniki sindikalnih odborov pa naj potem o vsem obvestijo uredništvo. Predvsem morajo povedati, kaj je pravzaprav nepravilnega bilo objavljeno. Samo besede: TO in ONO je malo in nam nič ne pomaga. V kolikor pa gre tu le za mnenje nekaterih članov (in prepričan sem, da je tako), ki se morda bojijo malo bolj kritičnih člankov, ker imajo slabo vest, pa se mi zdi, da ne bi bilo pravično, če bi v našem listu delo in razmere v kolektivu samo hvalili. Tak način bi bil tudi škodljiv, saj bi omogočal določenim osebam, da bi kar po svoje gospodovale v podjetju, seveda na račun ostalih. Med te osebe seveda štejemo lahko pač vse nadrejene. Na tretjem plenumu CK ZKJ so se delegati med drugim strinjali tudi s predlogom, da je nujno treba rfi raznih sestankih, sejah, kongresih, konferencah in podobno kritično obdelati vse napake in nepravilnosti kogarkoli, posameznika, organa itd., ker bo le tak način lahko odstranil napake, površnost, neodgovornost in še in še. Tudi v našem podjetju stalno delamo napake. To je sicer naravno, saj človeka brez napak ni, in kdor dela, tudi greši. S tem pa seveda še ni rečeno, da lahko postajajo te napake iz dneva v dan večje in nevarnejše. Vsi v podjetju moramo skrbet', da jih je vedno manj, saj bo to v našo korist. Ce pa kje tega ni možno doseči z lepo besedo, potem pa je razmere pač treba prikazati tudi ostalim članom kolektiva, ker je dolžnost nas vseh, da si pomagamo, in da drug na drugega tudi malo pazimo, se kontroliramo itd. Odveč je torej prizadevanje nekaterih, da bi take kritične objave zginile iz našega lista. To bodo še manj zato, ker zavzema enako stališče tudi SZDL našega okraja. Se posebej čudno pa je to, da imajo taka vprašanja in skrbi le uslužbenci, in to le določen krog, medtem ko so delavci, kot vse kaže, s časopisom zadovoljni, in še več, celo zahtevajo, da je treba še bolj kritično pisati in prikazati grehe in ... grešnike. P. G. Odnosi v podjetju niso povsod zadovoljivi Odnosi med člani v kolektivu nanjem zmanjšujejo delovno ve- ustavi — potem imamo vsi enake kolektiva. Ce bo član kolektiva-so, vsaj' v nekaterih oddelkih in selje in voljo podrejenega ter ta- pravice v naši domovini in smo v prihodnje doživel kaj takega, obratih zares slabi, pa naj bodo ko škodujejo sebi in še bolj Ko- zato dolžni, da pravilno sodeluje- naj se posluži našega časopisa, to medsebojni odnosi položajno lektivu. mo enaki med enakimi in nadre- Seveda pa mora primer točno na- enakih ali pa različnih., V prvih povojnih letih se je si- jeni do podrejenih. Nihče nima vesti in se tudi s polnim imenom Predvsem se dokaj pogosto vidi cer v takih primerih lahko pogle- pravice, da bi tulil na drugega, podpisati, in sliši, da nekateri predpostav- dalo skozi prste, saj ni mogoče čeprav je dotični kriv! Ce smatra Pri tem bi omenil to da se mu Ijeni še vedno ne znajo najti pra- kar čez noč spremeniti človeka, nadrejeni, da se'podrejeni vede seVeda zato ni treba bati da bo vega načina obnašanja do svojih če je prej leta in leta tako delal, nepravilno in nedisciplinirano, „frčal« Eaj bo imel organizacije podrejenih. Namesto, da bi bili Sedaj pa je poteklo že preko šest- potem naj ga kaznuje oziroma in merodajne forume na svoji do njih vljudni in pravični pa so najst let in zato za tako - neso- naj predlaga odgovornemu foru- strani Dolžnost le-teh je namreč neprijazni, zadirčni in dostikrat cialistično — postopanje pač ni mu, da ga kaznuje, sam pa nima tudi ta da braniio tistega ki go-tudi krivčni. Razumljivo je po- več izgovora in razloga. Ce smo nikakršne pravice, da bi se oseb- vori pravico in dela po predpisih tem, da s svojim nepravilnim rav- enakopravni— in to smo po sami no znašal nad katerimkoli Hanam in zakonih Kdaj in kam na dopust? Vsi boste seveda rekli, da je tako lahko govoriti in pisati, da pa bi v resnici izglodalo vendar drugače. Marsikje je zares tako, n , , ... , • n j 1 ■ , , . , , , kako bi bilo pri nas pa moramo Prezgodaj? Mislim, da ne, saj jo rajo morja. Udobnosti tam seveda sredstva, verjetno pa ze drugo leto poskusiti, kar je še vedno bolje pogoji za letovanje tako različni, ni (vsak si mora kuhati sam!), je zadeva ne bo ila drugače. ^ot prenašati krivico in zapostav- da mora človek razmere ze pravo- pa zato se večji mir in svež gorski Čeprav je torej veliko problemov Ijanje. časno dobro premisliti tn proučiti, zrak, pa tudiy veliko dežja, ki ne m zaprek pa ■ vseeno pametn0, lt ce hoče, da ne bo razočaran, v za- zna nehati, ce jo enkrat zastavi, greste na dopust na morje saj veaa pa seaaj ne smemo zo- gati itd. Pri takem razmišljanju se Na Krvavcu so razmere 'se bolj takoj pojavi nekaj vprašanj, na gorske, se pravi, še manj udobja, katera bom skušal odgovoriti. še bolj oster zrak in višinsko sonce, 1. KAM? V Fieso, v Novi,grad, še večje možnosti za mir ali pa tudi v Bohinj ali na Krvavec ali pa zajrazgrajanje in ponočevanje. - ie pet vsi čakati na morebitne take to letovanje skoraj vsako leto znat- prispevke. Sindikalna organizacija no dražje m zato pozneje ne boste jn Zveza komunistov bi morali OTog/i iti, ker bo ze predrago. Do- tudi temu problemu v podjetju kler pa je. se možno, pojdite^ in p e- posvetiti veliko pozornosti, saj bi Ijite s seboj tudi svoje otročke, saj izboljšani odnosi v veliki meri sploh izven naših počitniških do- Tako nekako iz,gledajo naši do- zanje ni hoifiega zdraviU kot su vplwaì7m povečanje p^žvodn^ mov. Želje so različne, zmogljivosti movi oziroma bo izgledalo letova- morje in sonce. P P J y J še bolj, negativnih pogojev še več nje v njih tudi v tem letu. na kvalitetnejše delo in na kraju ČE PA HOČETE NA MORJE, tudi na počutje dokajšnjega šte- — skra tka — potreben je natančen Vsi Juti, ki imate družine m ne POTEM MORATE ZAČETI STE- vila zaposlenih. PremlsLek- „ Prlvef. denarja boste zato verjetno Dm pE SEDAJ, POTEM MO- Napačno je mišljenje tistih, ki V F lesi je sicer prijetna plaza, v izbrali prostorčke kar v naših do- RApE ZE SEDAI ZAČETI PRI- pravijo: »MALO ŠE POCAKAJ- bližmi sta Portorož m Piran, oko- movih saj sojn bodo cene v njih PRAVE]ATI TUDI GARDERO- MO, PA SÉ BODO RAZMERE lica je en sam gaj in tudi dom ima se vedno nuje kot v hotelih in RO, ker bo drugače morda prepoz- UREDILE KAR SAME!« Ce bi prijetno lego, sobe so udobne in ce drugje. Velika prednost pa je se no api pa boste šli na vrat na nos, tako mislili leta 1941, potem mi ni vetra, je letovanje v Fiest čudo- sveža hrana in razne možnosti za r nikoli ni koristno. danes ne bi uživali svobode, am- vito za vse tiste, ki gredo na mor- pr e rano ^rok Na pa veUko $Qnca pak bi zasužnjeni delali v kakem je zaradi oddiha, ne pa zaradi za- Ce pa je kdo sam, potem naj jo [epe^a vremena> pa na- ho tQ v fie_ taborišču okupatorja. bave in ponočevanja. korajžno mahne bol, na jug, kjer je si aii v Uovigradu. P. G. Peter Gunčar V Novigradu so razmere skoraj sonce dovolj vroče, kjer je tudi iste, le plaza je slaba (seveda pa b: dovolj zabave in prepovedanega jo lahko z maihnimi stroški narediti sadja, ki tako lepo diši. Žepek bo prijetno in odgovarjajočo!!!), sence sicer bolj prazen, zato pa bodo je čez glavo, mrčesa ni, zabav pa spomini toliko lepši, in ko je človek tudi ne. Manjkata tudi Piran m star ima le še spomine. Zelo pri- Portorož. V Novigradu je torej še jetna mesta za take so: Rab, Cri- bolj primerno za miren in prijeten kvenica, Split, Hvar in druga, odih, posebno za družine z otroci. 2. Kdaj na dopust? Tudi tu vas V Bohinj bodo šli tisti, ki ne ma- bodo primorale razmere, da dobro premislite. Če imate otroke v šoli, Kdor pričakuje preveč je dostikrat razočaran potem vam preostane le čas počitnic, če imate okoli leto dni stare, potem seveda ne boste smeli julija in avgusta, ampak junija in septembra, tudi če imate starejšo mater ali očeta jima bo julijsko in Da je res tako so ugotovile vse avgustovsko sonce bolj škodilo kot ženske v pisarnah splošne uprave koristilo. Če ste še z denarjem bolj v obratu I. na kratko, potem pojdite v pred- V poslopju, kjer so pisarne, so sezoni, čeprav nekateiM člani to bile pred kratkim urejene nove odsvetujejo, češ: >Saj je takrat v sanitarije, ki so bile sicer že zelo pjesi vedno samo veter!« Lani je potrebne, 'ki pa vendar niso niti kil junij v Fiest najlepši in naj.top- preveč udobno in pametno dzde- mesec. Tisti, ki imate na morju lane, niti so do kraja izdelane in radi ve[iko grozdja> bos.te Ui kra- dane v uporabo. jem avgusta ali v začetku sep- Pa vzemimo za nepravilno izdelavo teh sanitarij kot razlog tembra. 3. Denar, denar in zopet denar, dejstvo, da je bil prostor zanje pa jg verjetno največje in najtežje odmerjen vnaprej, kar je onemogočalo pametno in vsaj deloma udobno razvrstitev in si oglejmo samo uporabo teh sanitarij. Predvsem je neprimerno, da je v posameznem prostoru (za moške in za ženske) le po ena brisača in še ta iz navadne tkan:ne, še bolje pa: sušilni aparat. Mar ima potem umivanje rok sploh kakšen pomen? Dnevno bi tam morali menjati brisače, in siioer bi morale biti v vsakem prostoru vsaj po tri. Upam, da bo zdravstvena služba naredila vse potrebno, saj drugače res ne bo čudno, če bodo ljudje nalezli razne bolezni prav zaradi te malomarnosti oziroma (Nadaljevanje na 10. strani.) vprašanje. Splošnega regresa še ne bo. Verjetno pa bodo dobili regres tisti, ki bodo šli letovat v kr aie izven naših počitniških domov, če bodo seveda prinesU ustrezna potrdila. Za regres vseh članov kolektiva letos še niso bila predvidena Rezultati šahovskega prvenstva Na šahovskem prvenstvu »Tekstilindusa« za leto 1961-62 je sodelovalo 16 članov. Sam turnir je trajal 21 dni od 2.—23. 12. 1961. Prvo mesto je osvojil tov. Škrab Franc — tiskar in s tem tudi pravico, da se udeleži šahovskega prvenstva Gorenjske. Drugo mesto je zasedel Podgornik Adolf — plemenitilnica, tretje Berčič Lojze — tkalnica itd. Na tem turnirju je polovica članov pridobila IV kategorijo. Vodja turnirja sta bila Škrab Franc in Podgornik Adolf, ki sta imela veliko težav pri odigravanju partij zaradi troizmenskega obratovanja v podjetju. 14. 1. 1962 je tovarna »Sava« organizirala moštveni šahovski brzotumir ob počastitvi VII. kongresa LMS, ki se je vršil v Kranju v dneh od 26. do 27. L 1962. Na tem turnirju je sodelovalo 10 ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa Iskre z 28 in pol točke, drugo mesto je pripadlo »Tekstilindusu« s 26 točkami, tretja je bila tovarna »Planika« itd. Obtej priložnosti moramo res pohvaliti naše šahiste, ki z uspehom predstavljajo našo tovarno. Podgornik Adolf Odgovor anonimnemu piscu Od nepoznanega člana 'kolektiva smo dobili nekaj vprašanj, na katere želi dobiti odgovor že v tej številki. Sporočamo mu — in hlkrati vsem anonimnim piscem — da na taka vprašanja ne bomo ob javili nobenega odgovora. Če želi, da bomo objavili vprašanja in odgovore, potem naj se v prihodnje na listek podpiše s polnim imenom ! Urednik PRODAJA KILOGRAMSKIH OSTANKOV Verjetno vas vse že močno zanima, kako boste letos prišli do kilogramskih ostankov. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja in raznih govoric, vam bomo v nekaj besedah povedali najnujnejše podatke o načinu, ki je letos drugačen, kot je bil doslej v veljavi v enem in drugem kolektivu. Sindikalna podružnica je izdelala pravilnik, ki točno predpisuje način prodaje teh ostankov članom kolektiva. Pravilnik nadalje predpisuje prodajo ostankov iz surovega in tiskanega oziroma barvanega blaga. Ostale delitve ostankov pa se bodo izvajale po sklepih sindikalne podružnice sproti. Novost dežlitve je v tem, da boste te ostanke kupovali s posebnimi boni, ki jih boste dobili v svojih ekonomskih enotah. Celotna prodaja bo prenešena na sindikalne odbore, ki jo bodo izvajali po že omenjenem pravilniku, oziroma po posebnih sklepih sindikalne podružnice, če bo to potrebno. Obratni odbori te pravilnike že imajo in vam bodo dali potrebna pojasnila, v kolikor vam kaj ne bo jasno. KDOR ŽELI TOREJ KAKŠNA POJASNILA V ZVEZI Z OSTANKI, NAJ SE OBRNE NA OBRATNE SINDIKALNE ODBORE V SVOJ) EKONOMSKI ENOTI. Predsednik sind, podružnice Tudi montaža nove belilnice hitro dobiva svoj končni izgled Kako ste se kaj zabavali z zad- štirih popoldne spet jesti. Tudi njo številko? Ali je bilo napisa- enolončnice postajajo zopet bolj nega dovolj ali premalo? No, če preproste in skromne, čeprav smo bo kdo kdaj utegnil, naj malo jih podražili. No, bo že kako, če svojega mnenja vrže na papir, pa- bo pa preveč slabo ,bomo pa ma-pir pa v skrinjico uredništva, lo zaropotali, kje, pa naj bo za-Tov. urednik mi bo pa potem že enkrat še skrivnost, povedal vaše želje in zahteve. Do- Tudi z bifejem nismo nič kaj kler pa ne vem kako in kaj, pa zadovoljni v menzi I, medtem ko bom pisal kot doslej. je v menzi II ta zadeva kar v re- Kar ne morem mirno mimo stra- Dostikrat zmanjka tam sira, nišč v pisarniškem poslopju v ^di Wobas ni vedno, prekajene obratu I. Ta stranišča so sicer svinjine in sunke pa sploh ni vec; nova, vendar verjetno kmalu ne bil° Pa ie vsega na pretek le ne-bodo več, saj nekateri člani kolek- kai dni v začetku leta. Vsekakor tiva kaj vestno skrbijo, da bi želimo da se svinjsko prekajeno čimprej postala grda, popackana meso takoj pojavi tudi v bifeju in neuporabna. Skoraj vsak dan v menzi I, ker bomo drugače zaje med deveto in deseto uro vsaj resno zabavljati. To ni mka-V enem tudi velika potička, ki za- krsna nemogoča zahteva, treba je res razširja kaj močen vonj po... le mal° volje in razumevanja s Ko bi jaz, ubogi čolniček, vsaj Btrani tiete§a> ki jestvine nabav-enkrat uspel dobiti tistega tička, Üa- , ki to dela, pa sem prepričan, da Verjetno bo to zadostovalo, da ne bi naredil nikoli več. Zdi se se bodo razmere normalizirale, jaz mi sicer, da je tatiček doma v pa vam bom povedal še zadnjo in oplemenitilnici, zanesljivo pa le najnovejšo novico: PRODALI ne vem. Prepričan pa naj bo, da BOMO DOM V FIESI. Vsi ste če-ga bom že iztaknil, potem ga zenj samo zabavljali, vsi ste ga bom pa kar poimensko navedel, kritizirali in zato se je podjetje čeprav me uredniški odbor stalno odločilo, da ga bo prodalo. Jaz pa zafrkava, da grozim, da preveč vam pravim, da nam bo vsem osebno gledam itd. Napačno se- skupaj še močno žal, saj je bil, veda tudi ne bo, če bo vsak po objektivno gledano, dom vendar končanem opravilu potegnil še ti- lep in zelo primeren za letovanje sto vrvico, saj to ni prevelika ob- na morju. Posebno lep pa bo, ko remenitev, bo pa zato zrak bolj bo Fiesa dokončno urejena. Ta-užiten. krat bo ta kotiček Jadrana tako Da v tem poslopju stalno pie- lep in privlačen, da bomo krepko skajo in popravljajo sobe, o tem zabavljali čez vse tiste, 'ki so mi skoraj ni potrebno govoriti, krivi, da bomo dom izgubili. Cud-ker to že ptički čivkajo. Omenil no je tudi to, da mi tam Hom pa bi to, da seveda ni vsak dele- prodajamo, Velenje si pa pomov-žen take pozornosti, saj morajo no gradi novega, čeprav ima tam nekateri delati kar v zakajenih, že dva. No, kar je sklenjeno je umazanih in razpokanih prosto- sklenjeno, mi pa se bomo drenja-rih, kjer ni niti parketa, rož itd. li in prerivali v rlovi gradu, kjer Izgleda, da tudi tu obstoja priori- je sedaj sicer 'še lepo, pa ne bo tetna lista. več, ko bomo nasilno vrinili še Tudi je zadnje čase izredno ve- dvajset hišic. Tudi plaža in mor-liko preseljevanje narodov iz ene je tam ne bosta primerna za vsa-»►kanclije« v drugo in zopet nazaj, kogar, ker je do morja priti' izred-pa tudi delovna mesta 6e spremi- no težko (prej se ves pobiješ in njajo kot harve na kameleonu, polomiš). Sicer pa, kaj pomaga Kaj hočem, če narava tako zahte- sedaj govoriti, ko je tako že pre-va, ji je pač treba ugoditi, dru- pozno. Letos bomo sicer še domo-gače te pa selekcija izloči in po- vali in letovali v Fiesi, drugo le-tem je vsega konec. to pa nič več. »2e zopet menza,« boste rekli, Ko že govorim o gradnji bom ko boste brali vrstice, ki sledijo, omenil še naš obrežni zid. Zanj Ja, res je! Pa ne gre drugače, so kaj slabi izgledi tudi v tem le-Ljudje jamrajo, ljudje zabavljajo, tu. Upajmo pa le, da bo vsaj do ljudje se pridušajo, da je sicer leta dvatisoč dograjen. Vseeno pa hrana okusno pripravljena v men- je bolje, da ga gradijo počasi in zi I, in v menzi II, povsod pa je da bo betoniran, saj sami vidite, je odločno premalo. Porcije so iz kako hitro je Sava razdrla tisti dneva v dan manjše in ne zado- del, ki je spodaj mosta. Skoda pa ščajo več, posebna ne za tiste- je, da je od obrežnega zidu od-ga delavca, ki je moral oprav- visna tudi ureditev obrežja v obijati osem ur težko fizično ratu I, izdelava ceste do predil-delò. Prej so bile porcije zadosti nice in ureditev kanala za telefon velike, sedaj so pa resnično pre- in elektriko ter paro. Dokler to-majhne. Veste, če bi take porcije rej zid ne bo narejen, tudi vsega dajali že lani v prejšnji Tiskanini, tega ne bo in morali boste hoditi zanesljivo ne bi bilo izgube am- v službo kar po blatni cesti, v pak še dobiček. Takrat smo imeli času dežja pa tudi telefonirati ne dobiček pač abonenti, ker smo se boste mogli v predilnico ali nazaj, pošteno najedli, sedaj pa bo ime- Mój dun, so se jezili nekateri la dobiček menza, mj pa imamo od tistih, ki so morali plačati da-izgubo, saj moramo ob treh ali vek na osebne dohodke, ker so Halo centrala! moja telefonska vr- Tovariš šef, tukaj prihaja Vaš xuij-vica je tako strašano dolga, prosim ni razgovor Iz Pariza če jo potegnete nekoliko nazaj? bili višji od sedemstotisoč. Ja, pa so zares čudni. Najprej se ženejo in garajo od jutra do večera, potem jim pa ni prav, če plačajo davek. Saj jih nobeden ne sili, da ga ustvarijo toliko. Bolj pametno je vsekakor, če človek ostane ma- PERSONALNE VESTI ISTOPOV V JANUARJU 1962 PREDILNICA I. Beranek Ana — premeščena v lo pod sedemstotisoč, pa ni treba konfekcijo, Carman Ivanka ^ — plačati niti davka niti ni treba premeščena v konfekcijo, Erzen poslušati druge, da je ... Ivanka - invalidsko upokojena. V podjetju je navada, da nagra- TKALNICA I. dijo vse tiste člane kolektiva, ki Eržen Zofija — premeščeena v ,aaullJlvJ1 so zaposleni preko 25 oziroma 30 konfekcijo, Rant Ivankai - pre- Medved Albina J. tkalka, Koritnik let v tem podjetju. Ta navada je mescema v konfekcijo, Kemperle zelo lepa in na mestu. Pravilno Marija — sporazumna razveza, pa bi bilo, če bi nagradili tudi E- Likar Apolonija - invalidsko upo-ste, ki so vložili prošnje za stano- kojena, Rogelj Antonija — inva- Likar Vida — čistilec strojev, Jankovič Franc - čistilec strojev, Kralj Ana - čistilka strojev, Kepic Ana — čistilka strojev, Zam-len Marija — čistilka strojev, Zupan Martina — čistilka strojev, Bolka Antonija — čistilka strojev, Jankovič Slavko - čistilec strojev. TKALNICA II. Zofija — čistilka strojev. PLEMENITILNICA I. Kordež Marija - čistilka prostorov, Gazvoda Rozalija — čistilka vanje v podjetju in ki čakajo na Mßko upokojena, Šilar Alojz prc4torov Tič Anton _______• ___i— m 'T'-.v;v. v irrvnkmpri- ^ ’ pom. pri stanovanje preko 10 let. Takih je invalidsko upokojen, kar precej, nekaj pa jih je celo TKALNICA II. takih, ki čakajo na rešitev že 14 Dolžan Vida — sporazumna raz-let. Zakaj ne bi vseh prizadetih veza, Jereb Pavla - starostno nagradili za njihovo potrpežljivost upokojena, in razumevanje, saj nekateri dru- P1. F .<* r..\ ITI I.N IC A I. gi ne morejo počakati niti eno ^Smigovec Gabrijela - premeleto v miru in z razumevanjem, ščena v konfekcijo, Vučkovič Pravijo, da smo letos dobili kar Dane - invalidsko upokojen. 11 zlatih medalj in nekaj tudi sre- KOMERC. SEKTOR bmih in bronastih. Čeprav ne- Rovtar Stanislava premešče-kateri pravijo, da so nas v čašo- na v konfekcijo, Štempihar Anica ^ piših dobesedno raztrgali, češ, da — premeščena v -onfekcijo, Polaj- kat». SOC SEKTOR smo razstavljali le staro šaro, ne- nar Franc — sporazumna razveza, zanimive vzorce itd., pa jaz kar Gašperlin Ljudmila — preme-krepko držim s tistimi, ki pojejo ščena v konfekcijo, Kolenc Mari-tisto pesmico: »-KAJ NAM PA ja — premeščena v konfekcijo. MOREJO, MOREJO, MOREJO VSTOPI V MESECU JANUARJU 1962 PREDILNICA I. Jenko Gabrijela — snemalka PREDILNICA II. Turinek Marija — snemalka, ma), ker mu je uspelo znižati Kaplja Pavla — snemalka, Kiromja cene mesu v kranjski mesnici, Antonija — prisukovalka, Erceg nepravilnosti v omenjenih pro- pozneje pa še v loški. Ce bi imeli Marjeta — snemalka, Keršič Mari- Štorih. Drug tak problem pa je take nabavne tudi v podjetju, bi ja — snemalka. prostor v zenskih sanitarijah, pro- naši dohodki zanesljivo bili vedno TKALNICA I. štor, v katerem je umivalna pri- večji. Marko Cilka - čistilka strojev, prava za higiensko umivanje v Se lep pozdrav in na svidenje! Škofič Angela — čistilka strojev, času mesečnega perila. Kako ve- L. 6. Kocjančič Vinko — čistilec strojev, seie eo bile te novosti vse žene, pač ni potrebno še enkrat prikazovati, saj bi jim takšno umivanje znatno olajšalo deloma počutje, deloma celo bolečine. — Na žalost pa so se veselile zastonj! KAJ NAM PA MOREJO TAM V iTBLJAN. Držim pa z njimi zato, ker pravijo, da je treba vedno držati s ta-slabim. Skoraj bi pozabil pohvaliti našega nabavnega iz menze (ekono- tisk. stroju. PLEMENITILNICA II. Ing. Korce Alenka — inženir tekst. .ciin. — pripr., Pavič Alojz — pomočnik na razt. suš. str., Solar Jože — pom. pri likanju. VZDRŽEVALNI OBRATI I. Sušnik Valentin — električar, Traven Izidor — ključavničar. KOMERC. SEKTOR I. Tomat Marija — uslužb. — bla- Kemperle Ivanka — družinska bol. strežnica delavska rest. obrat I., Kepic Antonija — pom. kuharica Kdor pričakuje preveč, je dostikrat razočaran (Nadaljevanje s 9. strani) Nagradno: polindromi in zlogovnica Od konca lika do debelejše navpičnice: 1. majhno otočje zahodno od Nove Gvineje, kjer so v nedavnem indonezijsko - nizozemskem sporu zaradi Zahodnega Irijana nizozemske ladje napadle indonezijski patruljni čoln, 2. ime ameriškega pevca zabavne glasbe »►Kinga« Cola, 3. svečenik pri starih Perzijcih, 4. mutast 5. zdravilna in osvežilna pijača, zlasti priljubljena v Angliji, 6. slika ali kip golega telesa, 7. katran. Od debelejše navpičnice do začetka lika: 1. lenuh v čebelji družini, 2. slovenski slikar, ki je umrl kmalu po vojni, naš najboljši slikar morja in ljudi na obali (Albert), 3. južnoameriška vrsta ovce, ki daje kvalitetno volno, 4. celoten izkupiček lova, 5. ime največjega slovenskega pisatelja in dramatika (»HLAPCI«), 6. opis, očrt, 7. plošča na vrhu antičnih stebrov. Od začetka do konca lika: 1. mučenje, trpinčeenje, 2. slo- 4 2 3 4 5 6 7 ZLOGOVNICA a— be — cen — do — do — e — el — ge — grad — gral — i — in — is — ja — jan — ju — ka — la — li — ma — na — ni — nik — no — ra — ra — ri — ri — roč — ta — ta — te —te — tro — va — ver — vi — vo — zon Iz navedenih zlogov sestavi 11 besed naslednjega pomena: 1. nočno zabavišče z gledališkimi, plesnimi in akrobatskimi predstavami, 2. znamenit francoski satirični pisatelj (Francois, delo Gargantua in Pantagruel), 3. bojevnice iz grške mitologije, v prenesenem pomenu bojevita ženska, 4. zemljišče, zasajeno z vihsko trto. 5. afriška republika ob Gvinejskem zalivu, ki je oktobra 1960 postala samostojna, 6. prebivalec države na Apeninskem polotoku, 7. človek, ki naroči uslugo, 8. vrsta matematičnega računa, 9. drugo ime za Bližnji in Srednji vzhod, 10. pravljična dežela zlata med rekama Amazonko in Orinokom v Južni Ameriki, ki so jo v šestnajstem in sedemnajstem stoletju zaman iskali, 11. grški bajeslovni konj s človeškim oprsjem in glavo. Prvo in peto črko vsake besede zapiši v obrobljeni vrsti ob kraju lika. Ce bereš črki v obeh kolonah po vrsti navzdol, dobiš določeno misel. Tisa priprava namreč sploh ni priključena in zato ne dela, v samem prostoru pa imajo čistilke svojo opremo, ker reve nimajo drugega prostora (prejšnjo garderobo' eo jim enostavno vzeli!). Skoda, da so naše žene vse tako tiho, škoda da mirno prenašajo vse take im podobne razmere, čeprav dostikrat v svojo šikodo, v škodo svojega zdravja itd. No, im ker so orne preveč tihe im mirne, sem sklenil, da bom zadevo prikazal vsem članom kolektiva, pa naj potem omi odločijo, kdo je kriv, da so takšne in podobne razmere v podjetju im naj še odgovorijo, če se res posveča tolika pozornost Skrbi za človeka, kot nekateri trdijo in govorijo. Drug tak primer je umivalnica v prizidku predilnice, ki je tudi že dokaj dolgo zaprta. Ali morda kdo v podjeju lahko utemelji, zakaj je zaprta in zakaj je bila narejena, če je sedaj zaprta? Danes o teh problemih, prihodnjič pa kaj drugega, saj jih je dovolj sem im tja po podjetju. venski književnik, ki je dalj časa deloval v Ameriki (Etbin, igra »Na rodni grudi«), 3. zlitina živega srebra z drugimi kovinami, 4. prostornina, 5. simpatizer, ki-bic, 6. ostanek mleka pri izdelavi sira ali masla, 7. nočno zabavišče, NA OZNAČENIH POLJIH DOBIŠ ROJSTNO MESTO JUGOSLOVANOVEGA KNJIŽEVNIKA, KI JE ZA SVOJE EPSKO DELO »MOST NA DRINI« PREJEL LANSKO NOBELOVO NAGRADO ZA KNJIŽEVNOST. 1 S 1 2 3 4 5 6 7 8 9 « H