^vVand (itiUCQ..* NO. 129 Ameriška Domovi m AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 9, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B STE V. LXI — VOL. LX1 Pritisk rdeče Kine ns Burmo in Tajsko raste Kitajski komunisti so organizirali upor domačinov v obmejnem področju Burme, od koder vrše pritisk tudi na Tajsko. BANKOK, Taj. — Pritisk rdeče Kitajske v južno in jugovzhodno Azijo je tia splošno znan v Južnem Vietnamu, v Laosu in v Indoneziji, manj v smeri proti Burmi in Tajski, dvema srednjevelikima državama na polotoku Zadnja Indija. Burma, soseda Indije, je sklenila lani s Kitajsko sporazum o meji in upala, da si je s tem zavarevala mirno sožitje z rdečo Kitajsko. Tajska, članica SEATO, se je pred leti naslonila v nevarnosti pred komunizmom na Ameriko in njene zaveznice. Ko je nastopila lani nevarnost k o m u n i s tične osvojitve vsega Laosa, so Združene države poslale na Tajsko nekaj marinov in nekaj oddelkov armade, da pokažejo svojo odločnost pomagati Tajski v slučaju nevarnosti komunističnega napada iz Laosa ali preko Laosa. Laos že izgubljen, na vrsti sta Burma in Tajska Laos je ostal uradno nevtralen, dejansko pa naglo pada Pod popolno komunistično oblast. Nekateri upajo, da ga bo mogoče vsaj en del še re-■ iti za svobodni svet z delitvijo. Kitajski komunisti prodirajo že dalje proti jugozahodu iz svojih oporišč v severnem Laosu in v rdeči Kitajski. K uporu so pripravili domačine v delu Burme, ki meji na jugu na Tajsko in na Laos, na vzhodu in severu pa na Kitajsko. Z njihovo pomočjo upajo sedaj povečati pritisk tako na Burmo, kjer se je v zadnjih mesecih začel “socializem” uveljavljati v večji meri v soglasju z vlado gen. Ne Wina, kot na Tajsko, ki je začela ponovno ocenjevati vrednost svojih zvez s protikomunističnim blokom pod vodstvom Združenih držav. Položaj v južni in jugovzhodni Aziji se za svobodni svet bolj in bolj zapleta, razvoj boja s komunističnimi uporniki v Južnem Vietnamu Pa postavlja odprto vprašanje možnosti uspešne obrambe pred komunistično osvajal-nostjo brez neposrednega posega oboroženih sil svobodnega sveta v borbo. Washington zanikava sodelovanje pri uporu v Južnem Vietnamu WASHINGTON, D.C. — Mirno sožitje na zakonov ATENE, Gr. — Odvetniki in drugi pravniki iz 105 dežel so Na- zborovali v prestolici Grčije, da temelju Vohunstvo vsepovsod KENNEDY IŠČE MOŽNOST PREPREČITVE STRAJKA ša vlada odločno zanika, da bi bi ustanovili novo svetovno sre-bila kdaj skušala podpirati Sovjetska zveza je padlo je nekaj oseb. Ameriški shimgtona. i •••u . ... zastopniki so vietnamski vladi _____o______ [prot. njihov, aretacu. prote- odkritosrčno povedali svoje pomanikanie mesa na m ^tevala takojšnjo mnenje, da budistične nezado-' ^omanJ«ai\Je mesa na j izpustitev če , da uzmita di-voljnosti ne kroti pravilno. Po' mmAT peškem iplomatsko zaščito. Združene mnenju Amerikancev vladni u-’ DUNAJ’ AvJtr; ^ re‘ drzave 80 Protest !n zahtevo krepi ne služijo pomirjenju de- ^avraclJe, na Češkem m Slova- zavrnile in napovedale, da bo-žeie. g g»| skem so dobile ukaz, da vsaj en sj-a postavljena pred sodišče 1 ' .-M aL dan v tednu ne smejo postreči sm-eria IžlaunS ____ !g0St°m Z mes0m- Namen tega Na podoben način sta bila w!a#IH proiivnik Dietna ; koraka je zmanjšati prodajo prijeta je napravil samomor SAIGON, J. Viet,- boljšo oskrbo- javnih mesnic z Vodnik j nacionalistov, ki nasprotujejo, 'poma,nj(kanje mesa je v zad_ . .... ---- v Washingtonu “Bo- v beri in Joy. Ann Batbcb”:, sov- jetska vohuna, ki sta si nadela iz neznanega razloga imena Predsednik je povabil danes k sebi predstavnike železničarskih unij in predstavnike železniških družb, da poskusi poslednjič najti možnost preprečenja železniškega štrajka potom sporazuma med obema neposredno prizadetima skupinama. WASHINGTON, D. C. — Delavski tajnik W. Willard Wirtz je včeraj dopoldne poročaj predsedniku Ken-nedyju o svojem neuspelem poskusu rešiti spor med železniškimi družbami in železniškimi unijami, ki grozi v četrtek ustaviti promet na vseh železniških progah v deželi. Predsednik je nato povabil zastopnike obeh sprtih skupin v Belo hišo za danes dopoldne, da poskusi osebno doseči, kar ni uspelo delavskemu tajniku. Če tudi njegov napor ne bo rodil uspeha, potem bo predsednik predložil Kongresu odobritev posebnih pooblastil za preprečenje ustavitve železniškega prometa v deželi. —-- - Delavski tajnik W. Wirtz se je trudil za sporazum med železniškimi družbami in unijami železničarjev od 17. junija. Ni sc mu posrečilo razrešiti ?pora, katerega jedro je v nameri železniških družb odpustiti okoli 50,000 uslužbencev, ki jih te zaradi modernizacije obrata po lastni trditvi ne potrebujejo več. Unije železničarjev se upirajo tej nameri železniških družb, čeprav je Vrhovno sodišče tem priznalo to pravico. Vsi poskusi doseči kompromis so se ponesrečili. Vodniki unij trdijo, da železniške družbe ne marajo popustiti, ker so prepričane, da zvezna vlada in Ko/igres ne bosta dopustila ustavitev železniškega prometa, da to- j Iz Clevelanda j in okolice Gold najden umorjen CLEVELAND, O. — Policija it- včeraj našla izginulega iMer-vina L. Gol da mrtvega v trun-ku njegovega lastnega avtomo-i bila zapackanega ob Chagrin River Rd. od pretekle sobote. Preiskava je dognala tri strele v vrat in okoli vratu trdo zadrgnjeno vrv. Trdijo, da so Gol-da umorili drugje, pa nato njegovo truplo spravili v njegov avto. Umorjeni je bil dvakrat obsojen prevare in bi moral ponovno pred sodišče v oktobru zaradi slične obtožbe. Poneveril naj bi bil menda večje vsote denarja. Lani je pobegnil v Izrael, pa bil od tam vrnjen. Policija je izdala tiralico z® Aleksom Shondorjem Birnsom, znano osebnostjo clevelandske- vladi predsednika Ngo Diema1^ mesecih občutno po vsej Poštenih ameriških državJja- rej štrajk dejansko ni mogoč, pa zločinskega podzemlja kot " Južnem Vietnamu, 58 let deželi Oblasti pozivalo ljudi nov- 0ba para naj bi bila pa naj' unije z njim 86 tako I morilcem Golda. M rvit rP n v-» /-vi "Drv 1. i ^ " * .. _ 1 . 1 . _ " __1 ... ^ ‘ T 1 t ,1 .. K. ! ! stari Nguyen Tuong Pam, ki je pisal pod imenom Nhat Linh, je izvršil samomor v znak protesta proti Diemovi vladi. V pisani izjavi trdi, da vodi Diemova vlada deželo nujno v komunizem, ko gazi v taki meri osnovne človeške svoboščine. Linh je bil obtožen zarote proti vladi in bi bil obsojen na najmanj pet let, lahko pa tudi na smrt. Razprava proti zarotnikom se je začela koncem preteklega tedna. Vlada je izjavila med tem, da je rešila svoj spor z budisti. Ko so zahodni časnikarji skušali k pogrebu višjega duhovnika Tich Quang naj jedo manj mesa, pa več so- sodel°vala pri vohunskem po- grozijo. Izjavljajo, da bi do j čivja in zelenjave. V deželi ne slu- SovJetski ataše v Wash- sporazuma naglo prišlo, če 1 f&erSaJlK raZGC gjj piačati z oljem. Britanska Dogodek ima svoj splošen po- industrija naročil ne more men v zvezi z delitvijo črnskih sprejeti; ker g0 Za vsako D0. WASHINGTON, D.C. — A- Naša vlada misli, da je sedaj ski sklep. Naši diplomati na bolj na lastne noge in v inte-| organizacij v take, ki ženejo ce- trel)ne tudj dobave delov in meriški poročevalci iz Belgra- nepravi čas, da se klavzula ulkl- Balkanu in posebej v Jugosla- resu svobodnega sveta je, da jih 10 vprašanje na ostrino in žago- predme^0v ki so na listi ure- Slabi izgledi za “največje ugodnosti’ ZDA Jugoslaviji t Preko morja— V nedeljo, 30. junija, je odletela na obisk v Slovenijo skupina 21 rojakov in rojakinj, 3. julija pa je odplula na Queen Elizabeth skupina 17 rojakov in rojakinj proti Evropi. Obema Blkupinama je vse potrebno za pot uredila pot. pis. A. Hollander na 6419 St. Clair Ave. Iz bolnišnice— Iz Euclid Glenville bolnišnice se je vrnila Mrs. Mary Se-gulin z 20341 Arbor Ave., zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli! Seja in tekma— St. Vitus Post 1655 CWV' redni sestanek bo nocoj namesto 3. torek kot običajno. V četrtek, 11. julija, bo St. Vitus Post 1655 CWV nastopil v igri z žogo proti mastnemu svetu Clevelanda na E. 30 St. in S. Marginal Drive. Uvodne svečanosti in predigra se bodo začele ob 6.30, igra sama pa ob 7.30. Vsi vabljeni, da z vnetim navduše-vanjem pomagajo domačim do zmage! Seja— Jutri ob enih pop. bo v navadnih prostorih seja skupnih podružnic SŽZ. Seje ne bc— Bodr. št. 10 SŽZ v juliju in avgustu ne bo imela redne seje. Listnica izgubljena— Pretekli petek je bila izgubljena od Glass Ave. do West Side Market listnica z denarjem in vsemi dokumenti. Kdor jo je našel, naj kliče 391-6487. ZahSeva p trgovanju s kormmisfščnim blokom v Vel. Brilaniji vedno večja LONDON, Vei. Brit. — In-dustrijalci pritiskajo, naj bi vlada olajšala trgovanje z vzhodnimi deželami, zlasti tudi državami komunističnega bloka. V posebni spomenici opozarjajo vlado, da v zadnjem času angleški izvoz pada, da je treba dobiti sredstva in pota, da se bo mogel razširiti in oživiti. Sovjetska zveza je stavila predlog, naj Britanija daje Obnovili bodo stari rudnik Rudnik, v katerem so v rimskih časih kopali zlato rudo in k’i je potem za mnogo stoletij utonil v pozabo, nameravajo obnoviti pri Lermi v severozahodnem delu Italije. Po propadu zahodnorimskega cesarstva so ta rudnik izkoriščali le še kakih dvesto let. Sončno in hladno. Najvišja temperatura 72. variajo nasilna sredstva, in dru- , , . V. , v . , ... . , povedanega blaga za izvoz v ge, ki hočejo vztrajati pri do- ; . , * . , . v. v komunistične dežele. da in drugih mest na Balkanu ne. Ne radi njenega gospodar- viji sma trajo, da je prav sedaj j v tem podpre, zadnje dneve im tedne na širo- skeiga pomena. Ta ni velik, saj v vzhodni Evropi med komuni- ke popisujejo slkrbi, ki jih kaže zadeva kamaj 7 in pol odstotka stičnimi režimi prerivanje in i Drugo mnenje trdi, da Tito sedanjem načinu borbe za po- yodj^ej- delavske o >oz' n beligrajska vlada za slučaj, da jugoslovanskega izvoza in manj preobračanje v smer večje ne- hoče sedaj zopet nekaj izsiliti, stepno zakonito uveljavljanje ^. . , )p0Zlf dt bi Združene države res odpove- kot en procent ameriškega iz- odvisnosti. Pišejo, da romunska zasleduje pa pri tem slej ko enakopravnosti črnskih držav- . laon’ 1 se n^c avno “ ,H dale klavzulo najveeje ugodno- voza in uvoza. Poleg tega imata vlada zlasti dela samostojne po- prej le svoje in splošno komu- Ijanov. Meredith pravi, da je,[z os ve, je pot pr za ie.t sti, kot je to sklenil lansko le- državi celo vrsto drugih sred- teze, ki Moskvi niso všeč, da je nistione svetovne interese in ga med zmernimi in ga silno boli, »sfr,.)tev> 1 s0 v F awna, to Kongres glede Jugoslavije in štev, da številke izravnata v Bolgarija začela samostojneje od te njegove politike ne bo da njegovi rojaki uporabljajo e • spremeniti jc tieba ve Poljske. Kongresni sklep je oblikah podpor, posebnih po- uravnavati svoje odnose s so- odvrnila nobena prijaznost in nasilje ne le napram drugim, pjliod prepričanja, da vse ameri- godb in drugih ukrepov. Gre sedi in da bi Tito izkoristil od- naklonjenost Združenih držav, ampak tudi napram uvojim soško podpiranje komunistične bolj za politično veljavo. Našim poved klavzule proti ameriški kot ga niso milijarde podpor, ki rojakom iste barve, vlade v Jugoslaviji ni rodilo senatorjem se ne zdi prav, da politiki, ki hoče rahljati notra- jih je že dobil od nas. Prav v . 0 . rtikakega posebno dobrega sadu bi izrazita komunistična dikta- njo trdnost komunističnega blo- zadnjem času, po prihodu iz S6 sporazumele Z ne za Ameriko ne za mir na tura, ki se nanjo nikoli ne mo- ka. Napovedujejo, da je ne- Moskve je Tito pred izvršnim Mehiko O mejnem sporu Balkanu in ne za rahljanje e- remo zanesti, uživala iste naj- varnost, da bi Tito v tem slu- odborom svoje komunistične WASHINGTON, D.C. — Za- notnosti komunističnega tabora j višje ugodnosti pri trgovanju z čaju ukinil ameriški informa- zveze odločno povedal, da nje- stopniki Združenih držav in in njegovih neprestanih napa- nami, kot jih uživajo resnično ci j ski urad v Belgradu in dru- gov režim zasleduje v medna-^ Mehika so dosegli sporazum danj in groženj svobodnim na- prijateljske države. Titu gre za gib mestih Jugoslavije, da bi rodni politiki pred vsem in na glede vseh važnih točk pogod- rodom. Letos bi moral Kongres to, da lahko reče, da kljub svo- prepovedal uvoz tiska iz zapad- prvem mestu komunistične cilje be, ki bo dala mehiški državi ta svoj sklep spremeniti, če naj jemu komunizmu in kljub dik- nih držav in da bi njegovo ča- in interese. Gre torej za čisto okrog 450 akrov zemlje, ki se bi Poljska in Jugoslavija še ob- taturi uživa ugodnosti, ki jih je sopisje zopet začelo nove tira- politično vprašanje. Doslej se je doslej šteje k Teksasu. Spor je držali carinsko klavzulo največ^ Jugoslavija imela poprej, ko je de proti Ameriki. Po tem mne- Tito obnašal kot vsi njegovi ko- dejansko nastal leta 1852, ko je je ugodnosti, vendar ne kaže bila še kolikor toliko demokra-! njiu bi bilo posebno škodljivo munistični tovariši, sprejemal reka Rio Grande spremenila nobene dobre volje za kaj ta- tična država. Itako gibanje prav sedaj, ko je pomoč in darove zahteval vse strugo. Leta 1910 je bila stvar kega. Zadevna resolucija leži v ina dnevnem redu prepir med dobrote zaveznika 'in prijatelja, predložena penebni komisiji, ki odboru za sredstva in načine. I Predsednik Kennedy je po- Kitajsko in Sovjetsko zvezo za delal pa kot del komunistične- je zemljo prisodila Mehiki, pa Predsednik tega odbora je izja- novno nastopil za to, da klav-[komunistično svetovno vod- ga tabora. Tako bo najbrže tudi odločitve radi političnih sporov vil, da bo še dolgo, predno bo zula ostane in vložil predlog, i stvo. Ta prepir sateliti izikori- [ v bodoče, pa naj bo že s klav- med obema državama ni mogla stvar sploh, prišla v razpravo. lnaj Kongres spremeni svoj lan-' ščajo, da se skušajo postaviti j zulo ali pa brez nje. [izvesti. i' _i sistem izdajanja uvoznih in izvoznih dovoljenj in odpreti pot izmenjavi blaga z komunističnimi državami, zavarovati kredite, ki jih zahtevajo pogodbe za dobavo industrijskih naprav deželam vzhoda Sporno ozemlje nima posebne vrednosti. Je puščava in tudi drugega pomena nima. Vendar je bilo težko pripraviti teksaške lastnike do tega, da prepuste svojo zemljo Mehiki. U-pajo, da bo rešitev dobro vplivala na mehiško javno mnenje in pomagala k boljšim odnosom med sosedama v drugih stvareh. V tem vidijo glavni pomen poravnave za obmejno ozemlje El Chamizal. Ameriška Pomovmi **t9*2mM enV's"Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year mu torej sestanki med Peipingom in Moskvo? Verjetno samo zato, da bi Kitajci prišli do svojega cilja: boriti se za prvo mesto na sestanku vseh komunističnih strank in tam razbiti komunistično gibanje v dva dela, ako ne gre drugače. Ako je to res, bodo morda temu cilju na ljubo pristali na krpanje spora z Moskvo, toda doseženi kompromis bo samo začasen. Bo vreden samo registracije, ne pa analize. našajo darila. Tako so pri Goršetovih dobili fantka, pri Celestinovih punčko, pri Vi-kelnu imajo tudi fantka, pri nas pa fanta in dve punčki. ♦ Na John Carroll Univ. je Zah. Nemčija, socialno napredna država <-,v ■'. ■ 83 Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 129 Tues., July 9, 1963 Tito o kitajskih komunistih Tito ima že par let svojo malo hladno vojno s kitajskimi komunisti. V tej vojni imajo glavno besedo kitajski komunisti. Tito jih je dolgo časa potrpežljivo poslušal, ni odgovarjal na njihove tožbe in očitke, sedaj mu je potrpljenja zmanjkalo. Na seji glavnega odbora jugoslovanske komunistične stranke je v svojem govoru 18. maja tudi obširno razlagal svoje poglede na politiko kitajskih tovarišev. Tito jih dobro pozna, morda boljše kot kdorkoli v svobodnem svetu, zato so njegove besede o Peipingu ne samo zanimive, ampak tudi resnične, kajti Tito ni varčeval z besedami, ko je bilo treba dati o Kitajcih tako sliko, kot jo po njem zaslužijo. Tole jim je povedal v brk: Kitajska se je kot vodilna sila usmerila na “politiko velikega skoka”, da bi se čim hitreje razvila. Pri tem so Kitajci uporabljali razne metode, tudi vojaške, za reševanje notranjih problemov. To svojo težnjo je vodstvo, tako pravi Tito, žal podredilo politiki prestiža, težnji, da bi se Kitajska kar najhitrejše vsilila kot vodilna sila revolucijo-narnemu delavskemu gibanju in kot velika sila v mednarodnih odnosih. Takšna kitajska politika ni dala pričakovanih rezultatov, kar je izzvalo nestrpnost in podžigalo sprejemanje sektaških ukrepov. Dobro in točno je to Tito povedal. Kitajski voditelji so zato razglasili, da je “Kitajska edina dežela, v kateri se marksizem-leninizem pravilno razvija”. Spričo take pozicije ni bilo težko napraviti korak naprej na poti netenja frakcijskih bojev znotraj delavskega gibanja in v posameznih partijah, pri čemur so dosegli nekatere uspehe, zlasti med azijskimi partijami. V sklopu s tako miselnostjo so kitajski voditelji izoblikovali tudi pojmovanje o premestitvi centra revolucije. ■ Tolmačijo po svoje, geografsko in mehanično, Leninovo tezo o premestitvi centra revolucije od zahoda na vzhod. Z oktobrsko revolucijo 1. 1917 se je premaknil center v Moskvo, sedaj je prišel čas, da se premakne naprej proti vzhodu v Peiping. Tako so kitajski komunisti ideološko prikrili svoje težnje po monopolu in hegemoniji v delavskem gibanju. Tako pojmovanje je kitajske komuniste pripravilo tu-: di do tega, da so postavili novo tezo: o potrebi po solidarnosti mednarodnega delavskega gibanja s politiko in ideologijo novega centra. Po pameti kitajskih komunistov je proletarska skupnost danes samo tista solidarnost, ki brez pridržkov podpira njihovo politiko in stališča, ne glede na to, ali so dobra ali slaba. Vse to je moralo zapeljati kitajske komuniste na ugotovitev, da je protimarksistično in revizijonistično vse, kar se ne sklada z nepravilno politiko in napačnim tolmačenjem marksizma, kot ga tolmačijo v Peipingu. Dalje pravi Tito: Tako ravnanje je postopno potisnilo na površje vodstvo kitajske komunistične stranke kot zbirališče dogmatskih sil. Pod dogmatskimi silami razume Tito komunizem Stalinove vrste. Ker stalinizem ni danes v modi, se kitajski komunisti čutijo osamljene in ogrožene v svoji politiki. Zato so na taki osnovi razvili nacijonalizem “najslabše vrste”. Kamorkoli se pokažejo kitajski komunisti, povsod skušajo cepiti vrste delavskega gibanja. Kamorkoli pridejo, povsod se skušajo uveljaviti s kritiziranjem in podcenjevanjem doseženih uspehov v delavskem gibanju. Kritizirajo evropske delavske organizacije, hujskajo azijske in afriške proletarce proti evropskim narodom. Vse to je “negativno, demobilizatorsko, sektaško in ultralevičarsko”, tako pravi Tito. Kitajski komunisti so ob praznovanju zadnjega naci-jonalnega praznika v oktobru proglasili geslo “stalne ofenzivnosti”. To je tiste, kar je Trockij pred desetletji imenoval “stalno revolucijo”. To geslo naj bo zastava za stalno revolucijonarno rovarjenje brez obzira, kakšne posledice lahko rodi. To geslo tudi pomeni zavračanje ideje o “mirnem sožitju”, ki se Kitajcem zdi prepočasna in jim ne pomaga hitro do vodilne vloge v komunističnem svetu. Tito imenuje kitajsko politiko “povampirjeni dogmatizem”, ki naj povzroči v mednarodnem delavskem gibanju razcepitev obenem pa rodi sum v politiko socijalistič-nih (to je komunističnih) dežel. Tako zaključuje Tito svoje prinombe o politiki kitajskih komunistov. Moramo priznati, da še nismo naleteli v svobodnem svetu na strokovnjaka, ki bi tako jedrnato opisal kitajsko politiko in njene težnje in ji pridal tako malo osebnega komentarja. Nihče še ni tako jasno delil komunistični svet na dva dela: del, ki je za “mirno sožitje”, in del, ki je za “stalno ofenzivnost”. Če zgostimo Titova izvajanja na par osnovnih misli, moramo zaključiti: kitajski komunisti hočejo imeti vod- stvo komunizma v ‘■vojih rokah. K temu jih sili njihova volja in ne morda samo njihove ambicije. V ta namen so skovali celo vrsto tez, ki ne zadržijo dosledne kritike. Debata z njimi o njihovem stališču ne more roditi uspeha. Po če- Spomladanski izlet v ameriške zahodne državei IV. Milwaukee, Wis. — “Disneyland” je čudovito mesto, ki je po isvoji estetski, zgodovinski, tehnični in zabavni ustvaritvi nekaj edinstvenega na svetu. Ta dežela, ki osrečuje stare, mlade in otroke, je s svojimi tehničnimi iznajdljivostmi in zgradbami stala preko 17 milijonov dolarjev in je s tem ena naj dražjih turističnih senzacij. “Disneyland” imenujejo tudi deželo smehljaja, sreče, veselja in brezskrbnosti, kajti v tem mestu ni avtomobilskega prometa, bolnišnice, pogrebnega zavoda in pokopališča. Vse drugo, od zdravniške pomoči, lekarne, cvetličarne, banke, restavracije, gledaliških odrov, parkov z dnevnimi koncerti, so vam vedno na razpolago. Vsak turist, ki obišče to mesto, je na-prošen, da se v informacijski pisarni registrira. Vsaka država ima svojo spominsko knjigo, po kateri se razvidi število obisko- Nemčija — mislimo seveda na zapadno — si je že zdavnaj zacelila rane, ki jih je zadejala zadnja svetovna vojna. Obnova graduiral iz matematike Rudi'mest je dala naselbinam značaj Knez. Pri končnem izpitu ga praktičnosti in uporabe vseh je profesor vprašal, kako se pridobitev moderne tehnike. Se reče v pravilni slovenščini: je veliko povpraševanje po sta-Šest in sedem so dvanajst, ali novanjih, a o pravi stanovanj-šest in sedem je dvanajst. Rudi ski stiski ni več govora. Nove Tudi odlično podnebje prinaša'je zavohal farizejstvo vpraša- hiše so zgrajene pod izrazito so- ° 1 1 mo I v-! 1 v-v-l T 71/~1-I Ir-rvvv« Tri '-7V* TVl — velik delež k napredku tega mesta. Na izvrstnih in širokih cestah, ki se križajo na vse načine, so na vidnem mestu postavljene turistične informativne table z napisi: “Ne pozabite obiskati okolice Los Angelesa:” Disneyland, Parado rož, Frame- rovo tržnico, Hollywood in O- Albin se je čisto poamerikani- nja in odgovoril, da je pravil- cialnim vidikom. Prijazna trine, šest in sedem je trinajst. sobna stanovanja se dobijo za Dali so torej Knezu kav jelvsoto 15°-180 nemških mark, njegovega in jaz mu iz srca kar ni velilk°. če najbolj skr°-,J ^ ^ J ,men delavec zasluži 700 do 800 * j DM in prejema navadno še kak . i . v družinski član redno plačo. Pov- Sicer pa je zadnje case Vi; v . , . , , - , , , prečno ima delavska družina v Kal.nvudu vse nekam mrtvo. 4^. > 1200 do 1300 ceanarij Marineland. Naša ekipa ni pozabila tega vabila in smo po Disneylandu obiskali največji morski akvarij na sve-. tu Marineland, ki je zgrajen na samem vrhu polotoka Palos Verde. Naj omenim še, da smo v mestu Long Beach, ko smo se vozili proti Los Angelesu, prvikrat videli zgodovinsko in brezmejno plavilo Tihega oceana — zibelko, iz katere so bile vzete zanimive ribe in morske živali in prenešene v nove domove — bazene Marinelanda. * “Marineland” ni samo največji morski akvarij, ampak tudi največji morski cirkus na svetu. Razdeljen je v tri velike bazene: morska arena, ovalni valcev, kar je naneslo že več ^ bazen in okrogli bazen. Morska milijonov. “Disneyland” ima 4 glavne točke in to: “Tomorrow-land”, nudeč prikaz potovanja na Luno, razne elektronske in arena je obkrožena s sedišči. V bazenu kažejo tjulni in delfini svoje sposobnosti. Naj večje simpatije gledalcev uživajo črni aeronavtične naprave in razne kalifornijski morski levi, kate- moderne prometne načrte; “Frontierland”, kaže zgodovinske zanimivosti starega divjega zapada; “Fantasyland”, z vhodom v začarani grad, kjer speča lepotica čaka na svojega princa odrešitelja. V tem delu vidite Sneguljčico s škrateljčki in palčki, razne čarovnice, Petra Pana z dolgim nosom in še mnogo drugih tipov iz otroških sanj, “Adventureland” nudi potovanje s čolnom po reki, ki se vije skozi temno džunglo. Krokodili, povodni konji, kače, tro-pična drevesa, rože, borba med divjaki med požganimi vasmi, napad krokodilov na plavajoči čoln in igrajoči se sloni, vse to ri so rojeni za klovne. Odlični trenerji so jih vzgojili, da ploskajo s plavutmi, igrajo se z žogo, ki jo z gobcem mečejo v košarko, igrajo waterpolo, igrajo na trobente in cela skupina teh morskih sesalcev proizvaja neubrano petje. Delfin se na trenerjev znak potopi na dno bazena in od tam se požene in z veliko hitrostjo zleti iz vode čez 6 metrov visoke zapreke. V visokem ovalnem bazenu je dva milijona sto- tisoč litrov vode. Potapljači dvakrat tedensko o-čistijo preko 300 oken nameščenih v treh nadstropjih, da imajo tako obiskovalci' čist pregled nad ribami v bazenu. Za ljubi- jo jako tehnično in dovršeno tg,]ja jn morskih živali je piikazano, da je težko verjeti, +a bazen pravi raj, kjer bo tu da so te živali in vse naprave zaiS]edil razne vrste rib, ki jih umetniško in tehnično delo ge- nj mogoče videti vsak dan in v ni ja W. Disneya. Ko smo si o-' akem morju. gledali vse te zanimivosti, smo r? • . . -j , , v. , . . . Zanimivo je videti, kako se se zahvalili naši lepi m prijazni! , . , , , , , .f . , . . H J. potopi v bazen vsak dan ob do- umformiram vodnici za njeno,, v . . , . , v , J . ločeni uri potapljač in hrani iz razlaganje vseh vaznih točk in , - . . ., , j , , J košarice z roko ribe m gledal- vsak na svojo roko nadaljevali ^ _ , . , , , . . . VJ . . cem, zbranim okoli opazovalnih Z °Se?rkm voznJaml aken, opisuje ribe, ki se m,a pri- “ > .Polmormco m bližajt>. v tretjem okroelem ba. drugimi prometnimi vozili. Ko w je nJajvefji smo se v mraku utrujeni podali k počitku, sem zaželel vsakemu, posebno mladini, če ima priliko, da obišče to deželo mladostne brezskrbnosti in veselja. « Naislednje jutro smo nadaljevali pot proti slovitemu mestu, središču svetovne filmske industrije Los Angelesu (2,479.015 preb.). Z vsemi predmestji šteje Los Angeles preko 6,742.000 duš. To ogromno mesto leži ob obrežju Tihega oceana po širni nižini ter se širi po vseh okoli-kih gričih. Ogledali smo si to mesto z vodnikom, ki nam ga je prikazal od središča z ogromnimi palačami pa do predmestnih zanimivosti! V tem mestu je nešteto univerz z modernimi zgradbami, krasnih parkov, knjižnic ter filmskih in TV institutov. Ogledali smo si vse, kar se je dalo v tem kratkem času. Najlepše je zvečer, ko se prižgo številne električne luči in neonske reklame. Hitremu napredku Los Angelesa gre j hvala filmski industriji, nato produkciji sadne industrije, o-'gromni produkciji čistega olja, turizmu in lahki ter težki vrsti raznih industrijskih podjetij. živijo črni kiti, trenirani, da pojejo in delajo razne akrobacije. Velika atrakcija je skok 1500 kilogramov težkega kita iz vode pet metrov do ribe, ki mu jo trener porine v gobec. Ti bazeni so stali štiri milijone dolarjev in služijo dvojni nalogi — znanstveni instituciji, kjer proučujejo morske ribe in živali ter njih trening, in hkrati tudi turističnemu centru, kjer gledalci najdejo mnogo zadovoljstva, zabave in velikega preše nečenja nad brihtnostjo trenerjev, rib in morskih živali. V okolici Marinelanda je veliko motelov, hotelov in restavracij ter pristanišče za večurno plovbo po mirnem temnopla-vem Tihem oceanu. Resnično zanimiv akvarij in še bolj interesantne “vodne predstave” bi si moral ogledati vsakdo, ki ima priliko. (Sledi.) L. G. Kalinvudske vesti Cleveland, O. — Poletje je čas piknikov, sonca, počitnic in nizkih računov, čas ko se mladi radi jemljejo, stari neradi umirajo in štorklje raz- zahodnem svetu. ziral. Nič več se ne jezi na klerikalce, papeža priznava in celo v Baragovem domu je že bil. Včasih še malo zabavlja čez Timsterje, najraje pa bi se kar naprej menil le o denarju. Zame seveda, so taki pogovori dolgočasni. Zaslužim za sproti, in ko me je naša pred kratkim poslala s cvancigar-jem na banko, sem se praznično oblekel in vsa reč se mi je zdela kar nekam imenitna. Ko pa so me začeli na banki vsi po strani gledati in ko sem slišal, kako je nekdo po telefonu govoril: . . . “there is a stranger here, none of us has ever seen before and we just can’t take the chance, :.o please, hurry ..sem se hitro obrnil in jo popihal ven. * Frank Kastigar je odpotoval z družino v Evropo na počitnice. Sedaj se nemara že sončijo kje ob Vrbskem jezeru. Nazajgrede se nameravajo ustaviti v Londonu, kjer bo Frank toliko časa igral poker z angleškim denarjem, dokler ne izgubi 30-40 funtov. Franku k iznajdljivosti čestitam, celi družini pa želim srečen povratek. t Še veliko drugih znancev iz Kalinvuda in okolice .uživa počitnice bodisi doma, ali kje v tujih deželah. Albin z družino jo je mahnil v Minnessoto k njenim staršem, Goršetovi iz Minneapolisa pa pomagajo Tonetu na E. 159 graditi garažo. Iz sončne Kalifornije se mudijo tukaj na obisku Filip Perčič s soprogo in Majk Živec. Ferdo pa je nameraval obiskati prijatelja v čikagi. toda ni dobil več sedeža. Bus je bil baje čisto natrpan: 120 ljudi in 30 žensk. * Nekateri ugibajo, kako da se pripravljalni odbor za VI. kat. slov. dan v Clevelandu ni nič oziral na tradicionalno slov. romanje v Lemont, ki je zadnja leta itak začelo močno pešati. Osebno vem za nekatere, ki bi se sicer udeležili romanja in dajejo prednost Ch’il-Met. proslavi na Slovenskem dnevu ali obratno. * Pokojni Jaka Debevec je nekoč v svoji koloni omenil, kako so v Ameriki gradili ceste. Najprej so delali tisti, ki so imeli s sabo krampe, nato pa so tisti, ki so bili tam z lopatami, zmetali pakopano zemljo stran. Pokojni Jaka je prinesel s sabo oboje: ko je palir zavpil “krampi počiva jo”, je prijel za kramp in ko je zavpil “lopate počivajo, je že držal za lopato, čez tri dni so ga pogruntali in odslovili. Vsem prijateljem in znancem želim veliko sončnih dni za njihove počitnice, sovražnikom pa dež in vlago. Mecan --------o------- DM mesečnih dohodkov. Pomanjkanje delavskih moči je občutno. Zato najdete ženske v poklicih, ki so bili prej izrazito moška domena: sprevod-bik na tramvaju, vrtnar, čuvaj v zoološkem vrtu. V gledališčih ena sama starejša gospa sprejema in oddaja predmete v garderobi in se bori z nepočakanci, ki bi radi hitro prišli na vrsto; v gostilnah je videti le žensko osebje in še to maloštevilno. V sobotnih izdajah velikih listov so cele strani posvečene oglasom ne “Delo iščejo”, temveč “Delo dobe”. Delovni pogoji so izredno mikavni. Kdor položaja ne pozna, bi mislil, da gre za o-bieajno pretiravanje, toda dejstvo je, da delavnih moči silno primanjkuje. Posledica tega stanja je iz' redno fino postopanje z delav ci. Podjetja med seboj tekmu jejo, kdo bo svojim nameščencem nudil večje socialne ugod nosti. Knjižna založba Axel stane 2000 do 3000 DM). Na cesti se direktor tovarne po obleki komaj loči od njegovega strojnika in moraš imeti dobre oči, da vidiš razliko na kvaliteti obleke, ki jo nosi podjetnikova žena ter žena vratarja v istem podjetju. Kako se je dvignila življenjska raven v Zapadni Nemčiji, pričajo tudi sledeči podatki: Potem ko je bila premagana lakota, so si ljudje prva leta nabavili za božične praznike o-gromne količine jedil. Naslednja leta so prišli za božič na vrsto obleka, boljše pohištvo in krepke pijače. Leto nato so se Nemci za božič obdarovali s hladilniki in pralnimi stroji. Pred dvema letoma so bili za božič v modi dragoceni fotografski in magnetofonski aparati za žene. Lani je bil mož v stanu obdarovati svojo ženo z zlato zapestno uro in platinastimi uhani ter bisernimi ogrlicami. Kakor so se ljudje na zunaj izenačili, tako se to opazi tudi v splošnem občutju socialne enakosti. V Nemčiji ni več proletariata v pravem pomenu besede. V Berlinu je n. pr. Wedling ve-Ijan nekdaj za prototip proletarskega naselja, kot Kurfuer-stendamm za aristokratskega. Kdor danes obišče Wedling, bo globoko razočaran, če bo iskal umazane in slabo zgrajene hiše, vedo in pomanjkanje. Tak Wedling ne obstoja več. Enake stavbe, enake trgovine, enako o-blečeni ljudje kot na Kurfuer-stendammu. Gostilniški prostori so snažni, prijazni, domači. Jed okusna kot v dragih hote- Springer zaposljuje n. pr. 30001lih, le da plačaš namesto 7 do 8 ljudi. To osebje prejema vsak tri in pol nemške marke. Gost- dan v lastni kantini kosilo za 60 pfenigov (dobre pol marke). To kosilo vsebuje lep kos pečenke, cvetačo in krompir v o-maki. Cvetačo in krompir lah- je, gotovo iz nižjega sloja, so čedno oblečeni in se vedejo, kot se spodobi v civilni družbi. Proletarski Wedliing je izginil iz zapadnega Berlina. Ce ga hočeš ko ponovno prosiš, ne da bi bilo najti, moraš preko “zidu sramo-treba zato kaj doplačati. Vod- te”. Tam v vzhodnem Berlinu stvo podjetja založi za vsako še stoje od bomb razrušene hi-kosilo iz svojega 1.40 marke, še, tam se na razbitem tlaku še Kuhinja je kakor iz škatljice, igrajo umazani in slabo oble-čista in snažna, obednica z veli- čeni otroci, tam edino je videti kimi steklenimi okni in pre- razliko, ki loči komunističnega krasnim razgledom pa v osmem funkcionarja od navadnega pod-nadstropju. Vtis imaš, da ješ na loižnika, na katerem država iz-kakem velikem prekoocean- vaja svoje poskuse, skem parniku. Vsak delavec ali' Dva Berlina in dve Nemčiji, uradnik prejme, če gre na po-'oba govorita prepričevalno sve-čitnice, doklado 500 DM. j tu. Zapadni omenja svobodo in Dvig življenjske ravni pri de- kaže njene čudovite sadove, lavcih vpliva, da so se življenj- vzhodni pa nemo spričuje, kam ske navade zelo izenačile. Prak- zaide človek, ki je zavrgel Bo-tično vsi imajo lastne avtomo-'ga, pa se dal usužnjiti sočlo-bile (dobro ohranjen avtomobil veku. J. J. Bombe so se vrlele proli cilju šele 20 let po vojni so Angleži izdali skrivnosti “poskakujoče bombe”. malo razstrelivo, dolga je bila poldrugi meter, premer valja je V letu 1943 so angleška letala “Lancaster” večkrat bombardirala jezove na reki Ruhr in jih mnogo uničila. V nemških arhivih so našli slike porušenih objektov, posnetih neposredno po britanskih letalskih napadih. Razdejanje je bilo popolno, nemška industrija je bila dolge mesece brez potrebne električne energije. Kako so mogle britanske bombe tako natančno zadeti cilj? Do nedavnega je bilo znano samo to, da so bile bombe okrogle in da so kot nekakšne žoge poskakovale po vodni gladini. Po vojni so skrili vse listine, ki bi mogle pojasniti delovanje hehavadnega orožja. Britansko obrambno ministrstvo je šele p’red kratkim dovolilo objavo v tisku, po katerem povzemamo podatke. Konstruktor dr. Barnes Wallis je skušal dati bombi obliko, ki bi kar najbolj ustrezala namenu. Razmišljal je o jeklenih kroglah. Zanje bi potrebovali posebno jeklo, ki pa ga v krat-(kem času ni bilo mogoče dobiti. — Cigare So nastale v nekda- Zato se je dr. Wallis odločil za nji Španski Zahodni Indiji, pa vrtljive valje, se udomačile kasneje po vsem1 Bomba je tehtala štiri tone, znašal 130 cm. S poskusi je ugotovil Wallis, da bi takšna bomba poskakovala po gladini, če bi jo zavrteli, preden bi jo spustili iz letala. Z vso naglico izdelane bombe je vzelo na krov dvajset preurejenih letal “Lancaster”. Z odprtin na letalskem trupu so sneli lopute, bombe so ležale nad odprtino na posebnem o-grodju, z motorjem so jih spravili v vrtenje. Ko so se letala približala cilju, so se bombe vrtele že deset minut, tako da so dosegle okoli 500 obratov na minuto. Letala so se spuščala, v višini desetih metrov in kakih 130 m pred jezom so bombe sfrčale po zraku. Nadaljnji potek v kratkem: bomba je padla na gladino in začela zaradi vrtenja skakljati po vedi. Preskočila je mrežo za zaščito proti torpedom in trčila v jez. Ker se je še vedno vrtela, se je odbila od stene, se potopila in dosegla dno, vendar je zaradi vrtenja “plezala” proti jezu, kjer je eksplodirala ravno na pravem mestu, na primer v globini devetih metrov. Učinek je bil tako silovit, da je britanska admiraliteta varova- tri. četrtine njene teže. je zavze- la skrivnost celih dvajset let. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Veličastno slavje ob 1100-letnici prihoda sv. Cirila in Metoda Toronto, Ont. — Kanada je nadvse lepo proslavila 1100-1 et-nico prihoda slovanskih apostolov .sv. Cirila im Metoda, ki sta prinesla našim prednikom pravo vero. Slovesnosti so pripravili bratje Slovaki. V soboto, 29. junija, ob 5. popoldne je v nabito polni stolnici in ob navzočnosti 12 nadškofov in škofov ter papeškega legata opravil (slovesno mašo torontski pomožni nadškof P. F. Pocoook. Zvečer istega dne je kakih 1200 oseb prisostvovalo banketu v Royal York hotelu. Zastopnik zvezne vlade in glavni govornik večera je bil zunanji minister katoličan Paul Martin. Slovesnosti so se nadaljevale v nedeljo dopoldne na torontskem velesejemskem prostoru, kjer je maševal v bizamtiniskem obredu pomožni beograjski nadškof Gabriel Bukatko. Govoril pa je ob tej priliki apostolski delegat za Kanado nadškof Sebastian Baggio. Popoldne istega dne je bil na istem prostoru koncert in festival narodnostnih skupin. Na njem je bilo zastopanih 12 narodnih skupin: Slovaki, Ukrajinci, Poljaki, Srbi, Grki, Bolgari, Romuni, Belorusi, Slovenci, Hrvati, Rusi in Moravani. Nekaj misli iz govorov: Apostolski delegat nadškof Baggio je dejal v svojem govoru, da živimo v najbolj slavnih trenutkih cerkvene zgodovine. “Danes je dan kronanja papeža Pavla VI. Ime Pavel je simbol in program edinosti.”. . .“Papež Pij XI. je takole označil sv. brata: po državljanstvu sta bila Bizantinca, po rodu Grka, po svojem poslanstvu sta bila apo- Mladi Aleksander je opravljal svojo službo ponoči, ko večina ljudi mimo počiva. Ob treh zjutraj v četrtek, 4. julija, je bil z avtomobilom na službeni poti v južnem delu Toronta. Iz neznanega vzroka ga je na na vogalu Richmond Street vrglo iz avtomobila 17 čevljev daleč. Obležal je nezavesten in ga je pozneje pobral prometni stražnik. Kako uro pozneje je umrl na operacijski mizi v bolnici. Pokojni Aleksander je bil zaposlen pri Allied Colour Film Service Utd. Rojen je bil v Sloveniji, v Cerknici. Ko mu je bilo 9 let, je prišel za svojim očetom in stricem v Kanado. Bil je mirne in blage narave. Bog mu daj nebeški mir. Starši, sestra, bratje in sorodniki, z vami žaluje in sočustvuje slovenska srenja v Torontu. Naj Vam pomaga prenašati bolečino Oni, brez katerega volje še las ne pade z glave. Por. —---o—- — Slovenska eerkev v 'Wm~ sf^8g!3 blagoslovljena Winnipeg, Man. — Nedelja, 23. junija, nam bo ostala za vedno v najlepšem spominu. Pred cerkvijo sta stala dva mlaja ovita :z venci, med njima v primerni višini napis “Mati ‘in Kraljica naša, pozdravljena”, pred cerkvijo zbrana množica vernikov, v okrašeni cerkvi pa nad glavnim oltarjem Lurška M.B. v pričakovanju, da se odpro vrata in blagoslovi njeno svetišče. Čeprav nimamo ne zvonika in ne zvonov, je iz zvočnikov lilo ubrano zvonjenje slovenskih zvonov in dajalo slovesnosti svoj po-vdarek. Z obrazov vernikov je pa sevalo veselje in ponos, ko so gledali delo /svojih rok in mislili na doprinešene žrtve. Mnogim je bila certkev pravo ko lepo in domače so se počutili, da je temu in onemu zablestela solza v očeh, ko smo med litanijami prepevali Marijine odpeve. Potem je pa zavladalo v dvorani veselje, ki ga ni hotelo biti konec. Daj Bog, da bi tako ostalo dolga leta. Tudi Kanadčani so bili presenečeni nad našim uspehom. Pravkar sem prejel verski tednik za winnipeško nadškofijo “Sunday Herald”. Na prvi strani prinaša obširen članek pod naslovom: “Slovenci pohvalje- ni v njihovi novi cerkvi” ter objavlja dve veliki fotografiji z naše slovesnosti. Ko smo gradili, se mi je zdelo, da smo le počasi napredovali. Danes, točno pet mesecev po mojem prihodu v Winnipeg, pa moram priznati samemu sebi, da smo opravili to veliko delo z izredno hitrostjo. Taka cerkev, dvorana in še duhovnikovo stanovanje ni malenkost. Navdušenje za dobro nas je zgrabilo in obdržali smo ga do konca. Zato je delo kronano z uspehom. , , j Seveda smo se z nabavo primernega materiala in z nekaterimi profesionalnimi deli zadolžili precej čez predvideno mero. Nimam, še vseh računov pred seboj. Podrobneje bom to objavil v kateri prihodnjih številk. Vse častilce Lurške Matere Božje pa prosim, da se nas spomnijo s svojim velikodušnim darom v kritje dolgov. Naj 30 Ona vsem delilka blagoslova, veselja in tolažbe. Jože Mejač, C.M. 95 Macdonald Ave. Winnipeg 2, Canada stolska delegata Rima, po sado- presenečenje. Škofijski kancler vih (svojega apostolskega dela j0 je< videl, ko smo jo kupovali, pa sta bila Slovana. Slovaški En mesec pred dopolnitvijo del škof Grutka, ki predseduje tem nas je obiskal in ugotovil, da svetovnim slovesnostim, je naglasil, da zgodovina ne pozna Večjega dejanja zvestobe Sveti stolici, kot sta jo pdkazala sv. Ciril in Metod. Provincialni guverner Hon. W. Earl Rowe je prinesel na slavnosti p o* z drave angleške kraljice in je povedal, da so ljudstva iz drugih dežel prinesla v Kanado pravo vrednotenje svobode. Predsednik provincialne vlade John Robarts pa je naglasil, da je v Kanadi dovolj prostora in zemlje, da moremo ohranjati številne tradicije. Zunanji minister Paul Martin je med drugim izjavil, da je danes najvišja in najbolj pereča potreba, da narodi vseh različnih ver stojijo trdno proti komunizmu, ki je zanikanje smo komaj na pol poti. Kar gledal je in ni mogel verjeti, da smo v zadnjih štirih tednih s prostovoljnim delom toliko storili. Nadškof sam je pa v svoji pridigi po blagoslovitvi cerkve rekel takole: “Lurška Mati Božja je znana po številnih eu dežih. Zdi se mi, da je enega že naredila med vami. S sredstvi, ki so vam bila na razpolago in v talko kratkem času. dobrih 4 mesecev je človeško skoraj nemogoče storiti toliko ... “Kaj naj rečem o onih Slovencih, ki so ta dan prvikrat videli svojo cerkev? Vem, da jih ni ravno veliko, saj se je večina odzvala povabilu in klicu na prostovoljno delo. Nekaj jih je pa vsekakor bilo, ki' od vsega po-četka n liso verjeli v možnost u Nevotorontske novice Z velikim veseljem in hva- nami. Za Cerkev je važno le ležnostjo smo sprejeli novico, da je bil izvoljen za papeža kardinal Montini in si je privzel ime Pavel VI. Daši vodi Cerkev sv. Duh, ki je poroštvo nezmotljivosti in nepremagljivosti Cerkve, je vendar za Cerkev in za ves katoliški in celo za nekatoliški svet velika zunanja milost, ako je na krmilu Cerkve vsestransko sposoben in povsem nadnaravno usmerjen papež. In ker smo prepričani, da je v sedanjem papežu Pavlu eno: ne sme se dati vpreči v voz svetnih sil in se opredeliti za kak političen sistem, ampak mora ostati nad vsemi zemeljskimi silami vzvišena, a vendar mati in učiteljica vseh. To velja za Cerkev v celoti, kakor za posamezne škofije in župnije. Tudi sleherna škofija in župnija mora biti vzvišena nad sleherno tuzemsko politiko in služiti res božjemu, nadnaravnemu cilju. O vsem tem smo tudi v župniji Brezmadežne raz- VI. vse to obseženo, je v cerkvi mišljali ob kronanju novoizvo-Brezmadežne ob njegovi izvo- Ijenega papeža Pavla VI. litvi za papeža res privrela zahvalna pesem iz hvaležnih src. VESTNA UGOTOVITEV Vaški policaj je prišel, da popiše vlom, ki je_ bil izvršen prejšnjo noč. Najprej je opisal okno, skozi katero je tat prišel v hišo, ter z metrom zmeril luknjo v razbitem steklu. Nato je šel v sobo. Ko je zagledal isto okno od notranje strani, je vzkliknil: “Glej, glej, saj je hujše, kakor sem mislil. Okno je razbito od obeh strani.” Ob slovesnem kronanju sv. Seta Pavla VI. smo se spomnili pri pridigi, kako resnične so besede papeške himne: Ko na svetu, vse razpada, neminljivo eden vlada: knez miru in knez vladarjev, oče blag in ljubezniv. Trden v sili vseh viharjev, steber vere nezrušljiv. Edino katoliška Cerkev je božja ustanova na svetu; vse druge ustanove so človeške in zato minljive. Krone cesarjev in vladarjev bo propadle in še propadajo, papeška krona-tiara pa ostane. Zato se katoliška Cerkev s svojim papežem, škofi in duhovniki ne more in ne Iz tega pa sledi še eno: Med vsemi napori in prizadevanji v , _ , ima največjo in najbolj trajno očeta Pavla VI. smo ^ j vrednost deio za Cerkev, pa naj že sodelujemo pri vesoljnih nalogah Cerkve kot je misijon-stvo ali apostolat za nravno in duhovno obnovo sveta, ali pri apostolskih nalogah svoje škofije ali župnije, ki je najmanjša celica celotnega cerkvenega organizma. Delo pri svetnih organizacijah, pa naj imajo še tako obsežne in za ta svet važne cilje, je svetnega značaja in zato minljivo. Vsako še tako skromno delo v Cerkvi in za Cerkev ima pa cerkven in zato božji značaj ter večnostno vrednost. Tudi če se nam včasih zdi, da smo pri delu za Cerkev imeli sme podrediti nobeni svetni 0-[neuspehe, jih dejansko nismo, blasti, pa četudi ibi imela od te-| Uspehi so, dasi morda ne vid-ga začasne koristi. Večkrat v , ni. Kolikokrat mi je potožil po-zgodovini so že skušali svetni jkojni škof Rožman, da je vse vladarji in svetne politične ^njegovo škofovanje v Ijubljan-stranke spraviti papeža in Cer- ski škofiji po' človeško gledano kev pred (seboj na kolena; pa I doživelo neuspeh. In na prvi smo vedno doživeli, da so vse te videz se zdi, da to drži, a ven-svetne velesile propadle, Cer- dar se že danes kažejo uspehi. kev s papežem na čelu pa je vsa poveličana vstala k novemu življenju sredi najhujših preganjanj. Prav gotovo bo Zunanje organizirano delo, ki ga je pokojni škof Rožman dvignil v ljubljanski škofiji do tako odlične višine, je res pro- Cerkev izšla zmagovita tudi [padlo; a duhovna sila njegovih sedaj, ko jo napada komuni-(škofijanov je ostala. Nemogoče stično brezboštvo. Seveda je pa'si je drugače razlagati ta silen vprašanje, kdaj. Morda bodo'duhovni odpor proti brezbo-doživeli to njeno zmagoslavje-štvu, ki ga nudi toliko Sloven-šele redovi, ki bodo prišli za [cev doma že nad 20 let. Kar je vsake vere. Komunistična reli- ,resničitve našega načrta, pa tu-gija preti vsem narodom. To jdi zanimanja za take stvari ni-najbolje vedo možje in žene, ki ^o imeli. Povabilu na blagoslo-so prišli iz Slovaške. jvitev so se pa le odzvali in bili “Molimo, da bi današnja ko- nad mero presenečeni nad na-munistična tiranija ne uničila Šim delom.” Upajmo, da jih bo Slovakom tisočletne vere, ki sta to pritegnilo v naš krog in da jo jim prinesla sv. brata Ciril bodo tudi oni odslej pozitiven in Metod,” je dejal predsednik element naše winnipeske skup-teh kanadskih slavnosti F. Ro- nosti. man. Naj bo to tudi naša slovenska molitev! Por. Zopet je žalost med nami Ko tole pišem, so prinesli v pogrebni zavod Ryan & Odette na 1498 Dundais St. W. mrtvo truplo 18 let starega fanta Aleksandra, sina Lojzeta in Stane Ponikvarja. Kdo ne bi žaloval in sočustvoval s prizadetim oče- Prva sv. maša se je v cerkvi darovala v petek zvečer, 21. junija. Bil je praznik Srca Jezusovega. Ob 8. smo za dobre pol ure prekinili z delom v dvorani in se pedali v cerkev. Kar polovico klopi je bilo zasedenih, toliko nas je bilo na delu. Položili smo svoja srca zraven Jezusovega s prošnjo, naj jih oblikuje tako, da bodo podobna njegovemu v ljubezni, dobroti tom in materjo ob tako nenad- in žrtvi, ni in težki izgubi, ki ju je za- V nedeljo se je pa pokazalo, dela. Sočustvujemo starši, ža- nam bo cerkev svetišče, dvo-luje mladina. Kar onemeli smo. jrana pa skupni dom v tujini. Res ne vemo ne ure ne dneva Popoldne smo se zbrali najprej ne kraja, kdaj in kje nas bo poklical Gospod. k petim litanijam. Spet je bila polna cerkev naših ljudi in ta- lil lliiifc isr ^ j -.i PRISEGA V VATIKANU — Slika kaze slovesno prisego noihh članov papeževe švicarske garde na dvorišču sv. Damasusct v Vatikanu. , bilo svetnega, vojaškega in zgolj političnega, je več ali manj propadlo, duhovne sile, vera in silen vpliv Cerkve na notranjost vernikov je pa tudi danes še živ med Slovenci v domovini in v tujini. In da ima vsaj delno tudi pokojni škof Rožman pri tem zasluge, ni dvoma. * Dvorana Brezmadežne je sedaj osamljena. Sem pa tja jo še kdo najame za kako poročno svatbo, sicer pa je v njej in o-kdli nje vse tiho. Pač je pa o-živelo Slovensko letovišče. Tako je imelo na njem svoj piknik zadnjo nedeljo v juniju Društvo Naj svetejšega imena Jezusovega naše župnije. Ker je bil dan ‘izredno topel, je bil obisk dober, čeprav V ZADNJEM TRENUTKU? — Izgleda kot bi hotel Armin Dahi v zadnjem trenutku s svojim avtom na ladjo v Haviburgu na Nemškem. Dejansko je mož preskušal le trdnost varnostnega pasu v svojem avtomobilu, ko ga je fotograf ujel na film. BUSANEbRs OPPORTUNITY FOR SALE BY OWNER AURORA Complete Machine Shop. Reasonable price. PHone 896-4223 (129) GROCERY-Meat Shop — With bldg. Complete line cf top quality foods, doing good business. Only store in small village. 45 miles N.W. of Chicago. Store. 2 bedrm. house. Priced for quick sale by owner. Cali OL 81-7321. (131) RESTAURANT FOR SALE — BY OWNER. West Lake Forest. Seats 50. Modern equipment. Phone CE 4-9831. (131) i f-i a j BI RADA ZVEDELA SVOJO TEŽO? — Radovedna muca je stopila v čevlje na tehtnici in zvedavo ogleduje, koliko ta kaše. TONY KRISTAYNIK PAINTING & DECORATING Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan. HE 1-0965 1,1 1,4234 pred slabostmi. On pa ni niti čul, niti molil: prepustil se jel življenju kot večina mož. Da se | je zbudil iz spanja svoje volje, je bilo treba Germaninega molka, tega molka, strašnejšega in j mučnejšega kot vse besede, tega skrivnosti polnega molka, I proti kateremu se je boril kot | muha v pajčevini in se vanj vedno bolj zapletal z vsakim gibom, z vsako mislijo. Koliko časa je ostal v cerkvi v Annecy-le-Vieux? Ni vedel več za uro. Dve di tri žene so vstopile in šle spet | Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 363 East 156th Street KEnmore 1-9411 SEDAJ... Hranilne vloge sprejete do 10. julija se bodo obrestovale od 1. julija — po 4%, če ostanejo vložene eno celo leto — po 3 ti % letno, če ostanejo vložene manj kot eno leto in vsaj eno četrtletje. aCtCtU NATIONAL BANK S POPOLNoT^/SESTRANSKO POSTREŽBO MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATtOM Oseminšestdeset let nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in. članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA f JEDNOTA ti Najstarejša slovenska podporna organizacija // v Ameriki Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. t , K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta.: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K J. nudi tri načrte Operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podpoi ne organizacije, potrudi se in pristopi takoj bolje danes kot jutri! . ..... „ STARŠI, VPIŠITE J5VOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: / GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov. ..................-.......... Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO