GEOLOGIJA 24/1, 129—147 (1981), Ljubljana
UDK 561:581.331.2:551.332:551.793(497.12)==863
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline
Pollen in Quaternary sediments from the Soča Valley
Alojz Berceli
Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3
Kratka vsebina
Kvartarni sedimenti v zgornjem delu Soške doline so bolj nakopičeni
po debelini kot po širini. Večidel so glacialnega in fluvioglacialnega izvo-
ra. Pri Solkanu se Soška dolina razširi v Goriško polje in se združi
z Vipavsko dolino; s tem se poveča sedimentaci j ski prostor v spodnjem
delu Soške doline in so zato sedimenti bolj razširjeni v horizontali. Pelod,
določen v vzorcih iz desetih najdišč v severnem delu Soške doline in iz
osmih v njenem južnem delu, kaže, da so sedimenti nastali v stadialnih
dobah od riške poledenitve do konca würmske. Le golica jezerske krede
na hribu Radovlje izvira iz zgodnjega würmskega interstadiala ali inter-
glaciala.
Abstract
Quaternary deposits confined to the Upper Soča Valley are much
more accumulated in the vertical than in the horizontal section. They are
mainly of glacial and fluvioglacial origin. At Solkan the Soča river enters
the Gorica field coming together with the Vipava Valley. There, the
fluvioglacial deposits are spread far and wide in the Lower Soča Valley.
An attempt was made to date and correlate the sediment samples taken
from ten locations in the Upper Soča Valley and from eight sections in
its lower part. By the pollen contents of the examined samples stadial
periods from the Riss glaciation up to the end of Würm glaciation are
indicated.
Uvod
Kvartarni zasip Soške doline in njegovo podlago so najprej preučevali pred-
vsem z glaciogeološkega vidika, ko pa je Soča postala zanimiva za elektro-
gospodarstvo, so ga nadrobno raziskali z vidika hidrotehnike. Omembe vredni
so rezultati vrtanja pri Srpenici, Boki in Suhem potoku, ki so opozorili na
veliko debelino površinskega proda, jezerske krede in grušča pod njo; pri
Suhem potoku leži podlaga zasipa 280 m globoko, pri Srpenici pa celo 322 m
(D, Kuščer in sodel., 1974). Palinološke metode so prišle na vrsto soraz-
merno pozno, a se vedno bolj uveljavljajo zlasti v kronostratigrafskih določit-
vah usedlin, kjer manjkajo drugi fosili ter v študiju paleoekoloških razmer.
9 — Geologija 24/1
130
Alojz Šercelj
Zgornje Posočje
Vzorci jezerske krede, morene, gline ter drugih pleistocenskih usedlin in
naplavin, določeni po njihovi pelodni vsebini, izvirajo iz naslednjih lokacij
Zgornjega Posočja:
—	Lepena v dolini Lepen j ice, levega pritoka Soče
—	Struga hudournika zahodno od Bovca
—	Vrtina Bovec-76
—	Pobočje hriba Radovi j e zahodno od Bovca
—	Usek ceste pri naselju Sedlo pred Breginjem
—	Odkop jezerske krede v Srpenici (Brezovo)
—	Okolica Kobarida
—	Levi breg Soče pod vasjo Volarje med Kobaridom in Tolminom
—	Okolica Tolmina, cesta Most na Soči—Tolmin, Modrejce, Zatolmin
—	Cestni ovinek pred kamnolomom anhovske cementarne
—	Deskle.
Lepena. Malo pred izlivom potoka Lepenjice v Sočo je ob desnem pobočju
doline ohranjen manjši erozijski ostanek peščene jezerske krede, odkladnine
zajezitvenega jezera, ki je bilo nastalo ob boku fluvioglacialnega grušča v do-
lini Soče. Kreda kaže delno znake, da je nastala v delti; ponekod je nagnjena
proti dolini. Lahko pa je poševna lega plasti posledica polzenja še mehkega
sedimenta od obrobja proti sredini. Kreda je prvotno pokrivala celotno dolino
spodnje Lepenjice, ko pa je v postglacialu Soča odnesla večji del svojih napla-
vin, je tudi Lepenjica odplavila svojo kredno odkladnino.
Za pelodne analize smo v dostopnem profilu vzeli šest vzorcev. Detritični
jezerski sedimentaci]ski material se odlaga dokaj hitro; zato sklepamo, da se
je celotna kredna plast, debela 150 cm, usedla v kratkem časovnem intervalu.
Tabela 1 pelodnih analiz kaže, da je bila vegetacija ob času usedanja naj-
globljega dela jezerske krede izrazito hladnodobna. V vegetacijski sliki docela
Tabela 1. Pelodne analize jezerske krede
iz Lepene
Table 1. Pollen analyses of lacustrine silt
and clay from Lepena
Tabela 2. Pelodne analize je-
zerske krede iz vrtine
Bovec-76
Table 2. Pollen analyses of
lacustrine silt and clay from
the borehole Bovec-76
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline
131
SI. 1. Položajna karta preiskanih palinoloških profilov
Fig. 1. Location map of the sites sampled for the palynological purpose
132	Alojz бегсеЦ
prevladuje borovec, le nekaj smreke je še morda rastlo tod okoli. Pelod kosi-
ternice (Ephedra) je najbrž nalet od daleč, kot povsod po Evropi proti koncu
würmske dobe. Tudi zeliščna vegetacija, ki v periglacialnih območjih v fazah
umikanja ledenikov takoj prekrije od ledenika zapuščene površine, je zelo siro-
mašna (tabela 1). Iz tega sklepamo, da se je ta kreda usedala še v zelo hladnem
obdobju, ki ni dopuščalo vegetacijskih sprememb. To pa je bil najverjetneje
čas po maksimumu zadnje faze würmske ohladitve W III, takoj ko se je začel
led tajati in ledenik umikati.
A. Winkler (1926) je pripisal tej kredi postglacialno starost, kar prav
gotovo ne drži, saj ni sledov o kakršnikoli otoplitvi. V postglacialu pa se je
kreda že začela odplavi jati.
Bovec. Ob zahodnem robu kraja Bovec je bil v strugi hudornika razgaljen
profil morene in proda z vložkom temne karbonatne gline. Pelodne analize so
pokazale palinofloro hladnega pleistocenskega obdobja: Pinus 89,4 "/o, Pinus
(hapl.) 7,3 0/0, Juniperus 0,4 Vo, Betula 1,6 »/o, Alnus 0,4 »/o. Ephedra 0,8 «/0. NAP
(nedrevesni pelod): Artemisia 6,5 "/o, Chenopodiaceae 1,6 ®/o, Compositae 1,6 "/o,
Cyperaceae 3,3 »/o, Gramineae 1,6 Vo, Rubiaceae 0,4 "/o, Thalictrum 1,2 "/», Sela-
ginella selaginoidés 0,4 ®/o., Lycopodium 0,4 "/0.
Pelodna slika predstavlja skoraj izključno iglavsko vegetacijo odprtega tipa
s stepskimi in tundrskimi elementi. S tem se glinasti vložek skupaj z moreno
in prodom uvršča v pleistocen, najverjetneje na konec würmske ledene dobe,
oziroma v pozni glacial. Glina se je verjetno odložila po kratkotrajni zajezitvi
s fluvioglacialnim materialom, ki je bil pozneje erodiran vse do sedanje struge
Soče.
Vrtina Bovec-76. V profilu vrtine, izvrtane jugozahodno od Bovca ob se-
danji strugi Soče, se do globine 140 m menjava glinasta in peščena jezerska
kreda s prodom. Preiskali smo osem vzorcev krede, ki so vsebovali le malo
izključno borovčevega peloda (tabela 2). To je »^ionirski-i^ pelod iz časa, ko
zaradi hladnega podnebja tu še ni uspevalo drugo rastlinje kot bor. Gre torej
prav tako za obdobje takoj po umiku ledenika, ko je zaradi zajezitve nastalo
v bovški kotlini jezero in se naglo polnilo z detritičnimi sedimenti. Po debelini
varvnih pasov v kredi in drobirja sklepamo, da je to jezero lahko trajalo
kvečjemu nekaj tisoč let ali manj.
Kako visoko je segala jezerska gladina, za sedaj ne vemo. Omenimo naj le
profil gline v grušču na zahodnem obrobju Bovca, ki bi lahko predstavljal
vrhnji, obrobni del izliva ledeniških voda v jezero. Seveda bi za neposredno
zvezo med obema sedimentoma morali najti trdnejših dokazov. Manj verjetno
izvirajo usedline v spodnjem delu vrtine iz starejšega interstadialnega jezera,
ki je nedvomno segalo do kote 445 m, torej še nad sredino današnjega Bovca.
Verjetno bi bila diageneza materiala iz vrtine tako zaradi starosti kot zaradi
pritiska ledenika v mlajšem würmu veliko močnejša. Pa tudi vegetacija je bila
v starejšem würmu še precej pestra, v mlajšem pa izrazito siromašna in eno-
stranska. Zato je bolj verjetno, da gre za usedlino mladowürmskega kasnogla-
cialnega jezera.
Bovec—Rado vi je. Na pobočju hriba Radovi j e na nadmorski višini 440—445 m,
zahodno od Bovca, je J. Kunaver (1972, 1975) našel majhen erozijski osta-
nek močno strjene jezerske krede. Profil je visok le 180 cm, kar je za kredo
zelo malo. Material je zaradi diageneze prešel že skoraj v skrilavec, saj se
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	133
precej dobro kolje, in to ne le po lezikah in varvah, temveč tudi v diagonalnih
smereh kot posledica galciotektonskih pritiskov. To dokazuje, da je bila kreda
vsaj enkrat v pleistocenu pod ledenikom, v holocenu pa jo je Soča ob poglab-
ljanju struge odnesla; ta majhen ostanek je obtičal 100 m nad sedanjim dolin-
skim dnom Soče.
Neposredna podlaga krede je skoraj črna fosilna zemlja, debela približno
50 cm; v njej so ohranjeni kremenovi prodniki, kar je dokaz, da so tla pre-
perina starejšega proda ali konglomerata. V tej prsti je ležalo od pritiska pre-
cej sploščeno deblo jelke z vejami. Določitev ogljika-14 v Groningenu kaže
na starost lesa več kot 51 000 let, kar pomeni, da je podlaga tega profila
starejša od srednjega würma. Lahko bi bila iz interglacila R/W ali iz prvega
interstadiala. Toda tudi na tej sprstenini ležeči jezerski sediment ne more biti
veliko mlajši, vsekakor pa je iz istega toplega obdobja. Tedaj se je jezerska
gladina nenadoma dvignila, da je voda preplavila gozdno območje in odložila
kredo.
Pelodni diagram (A. S e r e e 1 j , 1970) kaže toplodobno vegetacijo, ki je
nekakšna vmesna oblika vegetacije zadnjega, riško-wiirmskega interglaciala
(Querco-Carpinetuma) in že interstadialnega, oziroma postglacialnega Fage-
tuma. Bukev namreč tu dosega nenavadno visoke vrednosti, ki smo jih vajeni
le v holocenski vegetaciji, in doslej še nikjer v riško-wiirmski.
Izjema je bil le profil skrilavega premoga pri kraju Nieselach v Ziljski
dolini. Ta vložek premoga so starejši avtorji uvrščali v interglacial R/W.
A. Fritz (1970) je določil pelod iz treh golia tega profila. Rezultati so po-
dobni našim na Radovlji predvsem po visokih odstotkih bukovega peloda,
kakršnih v interglacialu R/W ne poznamo. Določitve ogljika-14 so protislovne
in ne dopuščajo kronološke uvrstitve v interglacial: v profilu I naj bi imela
spodnja (to je starejša) plast 23 520 ± 235 let, zgornja (mlajša) pa naj bi bila
stara 38 640 ± 1700 let; v profilu II je razlika sicer 2000 let, pri čemer je prav
tako spodnja plast mlajša, v profilu III pa naj bi bila spodnja plast stara okrog
29	100 in zgornja 31 630 let. Napake gredo očitno na račun kontaminacije. Pred
30	000 leti je sicer bila šibkejša paudorfska toplotna oscilacija, ki pa je
komaj dopuščala neznatno razširjenje bukve tik pred nastopom najmočnejše
ohladitve (Will). Vendar je te rezultate laboratorij korigiral in ocenil starost
na 44 000 in več let. Pa tudi takšna ocena pomeni šele srednjewürmsko starost,
daleč od interglacialne. Sele s starostjo 60 000 do 70 000 let bi se približali
zgodnjewürmskemu, brörupskemu interstadialu, kar je domnevna starost bov-
škega profila. Do tu pa ogljik-14 ne seže. Bukev se je namreč v Sloveniji
pojavila, dasi z zelo nizkimi vrednostmi, šele proti koncu interglaciala R/W.
To dokazuje pelodni profil vrtine B II na Ljubljanskem barju (A. S e r c e 1 j ,
1966). V istem pelodnem diagramu z Ljubljanskega barja pa je v plasteh, ki
jih pripisujemo prvemu interstadialu (W I/W II), bukev zastopana že z 10 od-
stotki. Visoka odstotna udeležba bukve v profilu Bovec z 10 do 40 "/o govori
torej prej za manjšo kot za večjo starost, torej prej za prvi, brörupski inter-
stadial kot za interglacial R/W. Nasprotno pa je postavil tudi Lona (1963)
v würmski, tedaj še v>g0ttweiški« interstadial jezersko kredo v kraju Calprino
pri Luganu (bogato z bukovim pelodom).
Le v primeru, da se pridružimo mnenju B. Frenzela (1972) o enovi-
tosti v^ürma, bi oba profila — bovškega in ziljskega — uvrščali v interglacial.
134	Alojz Šercelj
Ker pa imamo še mlajše würmske plasti s sledovi toplodobne vegetacije, dasi
z manjšo udeležbo mezofilov, kaže še vedno priznavati vsaj nekatere tople
in hladne oscilacije v času würmskega kompleksa.
Nastanka tedanjega interstadialnega jezera prav gotovo ne moremo pripi-
sovati tedanjim ledeniškim pojavom (moreni), temveč velja tu v celoti Winkler-
jeva razlaga s tektoniko in podorom, podorom najbrž šele tedaj, ko je jezero
nenadoma preplavilo do tedaj gozdnato področje Radovelj.
Breginj—Sedlo. V useku ceste pri naselju Sedlo pred Breginjem je v mo-
renskem grušču več metrov debel vložek paso vite karbonatne gline, ki je delno
peščena. Pet vzorcev ni vsebovalo peloda, vendar zaradi tega še ne bi smeli
opustiti vzorčevanja drugod v tem mogočnem morenskem materialu.
Srpenica—Brezovo. Profil v odkopu jezerske krede v Srpenici (Brezovem)
je bil palinološko že raziskan. Vsi vzorci profila (6 m) so vsebovali pelod
hladnodobne vegetacije, zato smo ga označili kot kasnoglacialnega (A. Šer-
celj, 1970). Kasnejša določitev ogljika-14 v kosu borovega lesa iz tega profila
je potrdila to starost: 12 490 ± 70 let B. P. (GrN 5844).
Po precej enolični palinoflori smemo sklepati, da je celotni profil odkopa
kasnoglacialne starosti. Le pri vrhu se opazijo razločni znaki pobočnega pol-
zenja, kjer so mlajše plasti pridrsele po pobočju navzdol, in so v njih našli kose
bukovega lesa. Ce gre za primarno lego lesa, potem bi lahko sklepali, da so
plasti zgodnjeholocenske in da je jezero trajalo še v holocenu. To bi tudi po-
menilo, da je Soča šele v holocenu predrla sotesko proti Kobaridu.
Pelodno sliko dveh vzorcev jeder iz globine 31 m in 46 m vrtine v istem
odkopu kaže tabela 3. Oba vzorca sta sicer vsebovala pelod stadialne würmske
vegetacije, vendar je med njima precejšnja razlika. Spodnji predstavlja vege-
tacijo borovega in smrekovega gozda s precejšnjo pokrovnostjo, kajti zeliščna
vegetacija je zelo skromna. Verjetno je bil to čas šibkejše toplotne oscilacije.
Pelodni spekter iz globine 31 m pa kaže veliko bolj glacialne razmere, saj je
drevesna vegetacija reducirana na borove sestoje, eno zrnce smreke je morda
še znak redkih reliktov smreke, pelod jelke pa je verjetno presedimentiran.
Veliko bolj pestra zeliščna vegetacija dokazuje, da se je pokrovnost gozda
bistveno zmanjšala.
Kronološko uvrstitev teh dveh spektrov opiramo na ogljik-14 v vzorcu
iz odprtega dela profila (12 490 ± 70 let). Glede na debelino sta zadnja dva
Tabela 3. Pelodne analize jezerske krede iz Srpenice
Table 3. Pollen analyses of lacustrine silt and clay from Srpenica
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	135
spektra nekaj desettisočletij, lahko tudi nekaj tisočletij starejša od preiskanega
dela profila v odkopu. Ce bi bila med obema spektroma sedimentad j ska vrzel,
bi uvrščali spodnji horizont v čas okrog paudorfskega interstadiala, to je
manjše otoplitve pred okrog 30 000 leti. Ce pa znakov prekinitve (tudi erozijske)
ni, potem je celotno zaporedje plasti najverjetneje sediment kasnoglacialnega
jezera. Spodnji spekter bi se morda celo ujemal s profilom v Anhovem, ko je
tam rasla smreka pred 18 970 ± 300 leti. Četudi je debelina krede zelo velika,
to še ne pomeni, da je sediment starejši, saj so varve precej široke, tudi do
enega cm, kar kaže na hitro sedimentad j o in bi v 1000 letih pri enakomerni
sedimentad j i dobili 100 m krede. Največja doslej znana debelina krede pri
Srpenici (Zaga) znaša celo 200 m. (M. Iskra, A. Grimšičar, 1977).
Kobarid. Vzorec sive peščene karbonatne gline iz okolice Kobarida je vse-
boval pelod naslednjih vrst: Pinus 7 zrnc. Picea 31, Abies 38, Alnus 9, Carpi-
nus 2, Quercus 4, Fagus 11. NAP: Plantago 2, Rosaceae 2, Chenopodiaceae 2,
Cyperaceae 3, monoletne spore 2.
Prevladujejo drevesne vrste jelka, smreka in bukev. Ta pelodna cenoza
predstavlja holocensko vegetacijo. Ni pa mogoče brez poznavanja sukcesij reči,
ali je to še primarni Abieti-Fagetum, ki je dosegel končno razvojno stopnjo
v prvi polovici postglaciala. V sorazmerno visoki vrednosti smreke in bora se
odraža subalpski smrekov gozd, ki ga je že močno izpodrival Abieti-Fagetum,
bukov-jelov gozd; mogoče je tudi, da sta se smreka in bor širila v nižje predele
kot pionirja na antropogeno ali zoogeno degradiranih površinah. To bi bilo
možno pod vplivom zelo močne populacije železnodobne naselbine v okolici
Tolmina in Mosta na Soči. Vendar direktnih indikacij človekovega vpliva ni-
mamo. Tudi ne vemo, ali gre za del večjega kompleksa jezerske krede, ali le za
usedlino ob kratkotrajni zajezitvi Soče.
Volarje. Jezerska kreda ob bregu Soče pod vasjo Volarje pri Tolminu vse-
buje veliko rastlinskega drobirja, v glavnem koščkov lesa (Pinus), listov (Salix),
mahov in iglic bora. Na tem drobirju so se že nabrale druze železovega sulfida,
kar pomeni anaerobno okolje in gnitje ob sproščanju HaS. V vzorcu se dobijo
tudi značilni listni trihomi rakitovca (Hippophaë)-, to heliofilno drevesce je
raslo torej tudi na peščinah ob Soči.
Vzorce je nabral v vrhnjem delu jezerske krede dr. L. Žlebnik. Na kredi
leži apneni pesek, ki kaže značilno deltasto plastovitost, in na pesku soški prod.
Zanimivo je primerjati to zaporedje kamenin s profilom vrtine, ki so jo vrtali
leta 1978 za pregrado Kamno v zvezi s projektiranjem HE Kobarid. Od Volarij
je vrtina oddaljena tri kilometre proti Kobaridu in je šla skozi naslednje plasti:
32 m soškega proda, tri in pol metra apnenega peska z deltasto plastovitost j o
in 15 in pol metra jezerske krede. Ker je bilo vrtanje v kredi prekinjeno,
njena debelina ni bila točno določena; po geoelektričnih meritvah pa sega
150 m pod površje (L. Žleb ni k, neobjavljeno poročilo, 1978). Profila na
Volarjih in na Kamnem se torej ujemata.
Pelod enega vzorca kaže takole vegetacijsko sliko: Pinus 114 zrnc, Pinus
typ haplostele 2, Picea 4, Ephedra 1, Larix 1, Betula 53, Alnus 1, Quercus 1,
Salix 34, Hippophaë 2; NAP: Artemisia 3, Chenopodiaceae 1, Gramineae 18,
Cyperaceae 10, Rumex 5, Plantago 2, Umbelliferae 2, Ranunculaceae 1, Compo-
sitae 1, Potamogeton 1.
136	Alojz Šercelj
Takšna vegetacija je pleistocenska, najverjetneje würmska, vendar ne iz
pretirano hladnega obdobja, temveč iz nekega šibkega interstadiala. Ogljik-14
(Z-645) kaže na starost 12 560 ± 220 let, kar pomeni, da je ta vegetacija rasla
v začetku allerödskega interstadiala, in da je skoraj sočasna z vegetacijo v Sr-
penici (A. Šercelj, 1970).
Tolmin. Pelodna vsebina dveh vzorcev svetlo sive in svetlo rjave jezerske
krede izpod morene v Tolminu je zelo pičla in enostranska: le 18 zrnc borovca
(Pinus) in eno smreke (Picea) ter obilica drobirja surovega humusa. Sediment
je bil najverjetneje odložen v erodirano starejšo würmsko moreno in prekrit
z mlajšo, torej iz začetka ali konca šibkega presledka v višku W III, vendar
v periglacialnih razmerah.
Würmski ledenik je po A. W i n k 1 e r j u (1926) le enkrat segel do Tol-
mina. Ker Winkler ni našel sledov predwürmskega nasipanja v Tolmin-
skem kotu, je mislil, da je vse starejše usedline pobrala würmska ledeniška
erozija. M. S if r er (1964'65, neobjavljeno poročilo) pa je trdil nasprotno,
da so bile posledice eksarativnega delovanja v würmu minimalne. Verjetno
je torej predwürmske nasipe pobrala interglacialna erozija, kar velja tudi za
Goriško polje in spodnjo Vipavsko dolino.
O würmskih ojezeritvah v Tolminski kotlini je bil A. W i n k 1 e r mnenja,
da je bilo tu dvoje jezer. Toda po neenotni pelodni vsebini posameznih sedi-
mentnih kompleksov na različnih koncih Tolminske ravnice bi lahko sklepali,
da jih je bilo še več, posebno še, če je nastanek nekaterih manjših jezerc
v zvezi z različno hitrim taljenjem pokopanega ledu. M. S if r er (1964/65)
je našel v velikem številu golic tudi pravo jezersko glino in je na tej podlagi
razčlenil posamezne ojezeritve. Toda tu se moremo spuščati v problematiko
ozejeritev le toliko, kolikor je k njihovi razjasnitvi prispevala pelodna analiza.
Glina ob cesti iz Mosta na Soči proti Tolminu je brez peloda. Enako velja za
mastno ilovico pri mlinu v Modrejcah. V profilu svetlo sive ilovice pri Modre j-
cah je pelod sicer zelo skromen (morda zaradi hitre sedimentacije), vendar kaže
značilno stadialno, ne preveč hladnodobno vegetacijo odprtega tipa: Pinus 9
zrnc, Hippophaë 2, Artemisia 3, Gramineae 3. Morda je ta profil sočasen s pro-
filom pri Volarjih.
V	ilovici pri Zatolminu, na meji med jezerskimi in deltastimi sedimenti,
ni peloda.
Pri vasi Selo je nastalo jezero na robu čelne kotanje ob umiku ledenika.
V njem se je odložila karbonatna glina, ki vsebuje pelod hladnodobne vegeta-
cije: Pinus 4 zrnca, Compositae 1.
Južno od Tolmina, pod spomenikom padlim v drugi vojni je v strugi Soče
razkrita svetlo siva ilovica s pelodno vsebino stadialne vegetacije: Pinus 15
zrnc. Artemisia 1, Polypodiaceae 1. Tej ilovici ustreza po mnenju M. Sifrerja
ilovica ob potoku pod Poljubinjem, v kateri pa je bilo le osem pelodnih zrnc
bora, Pinus.
V	vzorcih gline iz opekarniškega kopa pri križišču glavne ceste proti Tol-
minu in odcepa proti Mostu na Soči ni bilo peloda.
Vidimo torej, da niso vsi glinasti sedimenti pelodonosni, kar je najbrž
v zvezi tudi z njihovo genezo. Vendar so večidel, ob sicer precej skromni
pelodni vsebini, dovolj indikativni in dopuščajo pomembne sklepe. Vsi pelo-
donosni sedimenti brez izjeme vsebujejo pelod stadialnega tipa vegetacije,
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	137
tu bolj, tam manj izrazito hladnodobne. Pelodne analize torej potrjujejo Sif-
rerjevo trditev, da so vsa ta jezera nastala in minila v stadialnih würmskih
obdobjih. Pelodne analize pa tudi kažejo, da jezera niso sočasna.
Anhovo. Na ovinku ceste, ki pelje v kamnolom apnenca za cementarno
Anhovo, leži v bočni zajedi konglomerata visoke terase peščena karbonatna
glina, debela 10 m in mestoma podobna jezerski kredi. Toda tanke cementirane
plasti peščene gline v različnih nivojih pričajo, da sedimentacija ni bila nepre-
kinjena in zato tudi ne moremo govoriti o jezerski kredi niti o pravi oje-
zeritvi. Glina vsebuje tu pa tam drevesne veje, pod vrhom smo našli celo tanj še
deblo smreke.
Glina ni bila odložena neposredno v korito, vrezano v konglomerat, temveč
leži na en meter debeli preperini konglomerata, to je na fosilni zemlji. Soča je
torej v toplem presledku vrezala in poglobila svojo strugo v starejši konglome-
rirani prod. Na njenih terasnih bregovih se je naselila gozdna vegetacija in
ustvarila kar debelo plast zemlje. V hladni dobi (W III) je Soča zopet naplav-
Ijala material in zasula strugo do te višine. Prej izglodani zaliv v konglome-
ratu je ostal nezasut in ga je napolnila voda ter vanj odlagala blatni drobir
skoraj do višine prejšnje konglomeratne terase. Končno je glino, ki postaja
navzgor vedno bolj peščena in je v posameznih intervalih zlepljena v plošče,
prekril rečni prod, ki je ostal nezlepljen in je delno že odstranjen.
Na ta profil karbonatne gline, ki leži 50 do 60 m nad sedanjo strugo Soče,
je opozoril ing. Fajgelj, geolog pri cementarni. Vzorci, vzeti na vsak meter,
so pokazali na enotno in precej siromašno vegetacijo.
Profil karbonatne gline na visoki soški terasi pri Anhovem:
7,9—10,0 m peščena glina s karbonatnim vezivom, zgoraj nevezan prod brez
peloda
7,9 m siva karbonatna glina z debelcem smreke
6,9—7,9 m pasovita siva glina z veliko drobcev surovega humusa
5,4— 6,9 m siva karbonatna glina z drobci grušča in proda
1,4— 5,4 m siva karbonatna glina, pasovita, toda ne varvasta
1,0— 1,4 m temno siva karbonatna glina, razvija HaS
0,0— 1,0 m črna fosilna zemlja z nepreperelimi ostanki silikatnih kamenin
in kremena brez peloda.
Pelodne analize vzorcev karbonatne gline pri Anhovem:
7,9 m: Pinus 10 zrnc, Helianthemum 1; Picea, les; C-14 = 18 970 ± 300 let
(Z 543).
7.8	m: Pinus 27, Picea 1
6.9	m: Pinus 8
5,4 m: Pinus 95, Rhamnaceae 1
3,4 m: Pinus 35
1,4 m: Pinus 6
1,0 m: Pinus 6.
Čeprav je pelod siromašen, je tako tipično stadialen, da sem profil že po
vegetaciji uvrstil na konec würma (W III). Kasneje je določitev ogljika-14 iz
smrekovega debla potrdila starost 18 970 ± 300 let, praktično 19 000 let, kar je
še vedno višek zadnjega würmskega hladnega sunka. Celotni profil se je torej
usedal v času okrog 20 000 let pred sedanjostjo.
138	Alojz Šercelj
Na Madžarskem so po ogljiku-14 določili, da je podobna poznowürmska
oscilacija stara 18 000 ± 150 do 17 400 ± 100 let (V. G á b o r i - C z á n k ,
1978).	Ta klimatološka določitev se ujema z literaturnimi podatki in hkratnimi
simulacijskimi transpozicijami (G. M. Peterson, T. Webb III et al.,
1979).
Deskle. Med tem ko je Soča v zavarovanem in mirnem anhovskem zalivu
odlagala glino, je v bolj odprti in širši zajedi pri Desklah očitno razdejala sta-
rejši konglomerat in na novo odložila prod. Novo odloženi material sestoji
v glavnem iz nezlepljenega proda in peska, ki je ponekod zlepljen v lečaste
bloke, vmes pa so tu in tam vloženi tanki pasovi gline, ki ne vsebuje peloda.
Vendar se zdi, da bi ta prod, v katerem so bogate gramoznice, lahko vzporejali
s profilom nad Anhovim. Izviral bi torej s konca würma, torej iz časa, še pre-
den je Soča začela prazniti dolino in odnašati lastne naplavine.
Spodnje Posočje
Kvartarni sedimenti spodnjega Posočja so fluvioglacialnega nastanka in so
zaradi oblikovitosti tferena veliko bolj razprostranjeni. Zato je tudi njihov kro-
nološki razpon veliko večji, saj imamo tu sedimente riške, würmske in postgla-
cialne starosti. Vendar bomo glede na zaokroženost pelodnih analiz razdelili to
območje na tri skupine: 1. Goriško polje, 2. Spodnjo Vipavsko dolino in 3. Tr-
novski gozd (gozdna tla).
Goriško polje. Ko Soča zapusti ozko sotesko med Skalnico in Sabotinom,
teče po široki ravnici, ki jo imenujejo Goriško polje. Na jugoslovanski strani
meje je ostal le del njegovega vzhodnega obrobja, ki nudi bolj malo možnosti
za palinološka raziskovanja.
V glavnem gre na Goriškem polju za würmski zasip. V njem se je v neka-
terih usedlinah ohranil pelod, ki nam posreduje sliko tedanjih vegetacijskih
razmer in omogoča kronostratigrafske opredelitve. Vzorci izvirajo iz lokacij
Solkan, Nova Gorica in Vipolže.
Solkan. Pri Medveščkovi hiši v Solkanu so pri kopanju gradbene jame
za vodni zbiralnik našli tudi drobce oglja in odbitke roženca ter en artefakt —
zanesljive sledove paleolitskega človeka na tem prostoru. Roženčevi odbitki
so bili v temno rjavi zemlji skupaj z drobci preperelega roženca in ploščic fliša.
Dr. M. Brodar je za pelodno analizo vzel večjo množino te zemlje, ki so najbrž
fosilna gozdna tla, delno soliflukcijsko premaknjena.
Pelodna vsebina je sicer siromašna, vendar značilno pleistocenska: Pinus 11
zrnc. Betula 4, Alnus 2, Cornus 1, Quercus 1, Artemisia 1, Gramineae 1, Thalic-
trum 1, Filipendula 1, Osmunda (fragmenti).
Glede na bližnji profil v Anhovem, ki je tako po vegetacijskih razmerah
kot po določitvi ogljika-14 (18 970 ± 300 let) zanesljivo poznowürmske starosti,
kaže pelodna vsebina solkanskega profila ne povsem pleniglacialne razmere,
najverjetneje iz časa, ko se je würm III prevesil v kasni glacial. Izključiti pa
tudi ne smemo srednjewürmske starosti, ko je bila vegetacija bolj pestra kot
konec würma.
Nova Gorica. Med načrtovanjem novogoriških zgradb so izvrtali več
vrtin za njihovo temeljenje. Palinološko smo preiskali šest vzorcev iz dveh
sond. Temno siva glina iz globine 14 m sonde S-1 je vsebovala naslednji pelod:
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	139
Pinus 24 zrnc, Picea 2. Gotovo gre za pleistocensko, najbrž würmsko usedlino.
V vzorcu temno zelene gline iz globine 19 m smo določili le dve spori Lycopo-
dium.
Iz sonde S-8 imamo štiri vzorce iz globin (tabela 4):
2 m sivkasto rjavo-zelena, zaglejena glina
5 m zelena glina z vložki zelenega peščenjaka in surovi humus
12 m zelenkasto siva karbonatna glina s surovim humusom
18 m zelenkasto siva karbonatna glina s surovim humusom.
Zelenkasto siva karbonatna glina iz globine 18 m je vsebovala naslednji
pelod: Pinus diplostele 48, Pinus haplostele 2, Picea 7, Betula 9, Salix 1, Hip-
pophaë 3; NAP: Artemisia 11, Gramineae 16, Chenopodiaceae 1, Gentiana 1,
Cyperaceae 1, Compositae 2, Centaurea 5, Plantago 1, Polygonum 1, Filipen-
dula 1.
Tudi ta profil, ki se sicer tako sedimentološko kot po pelodni vsebini raz-
likuje od S-1, je pleistocenski. Zanj sta značilna Hippophaë in precej breze,
torej heliofilni elementi, manjka pa Selaginella. Morda bi ga lahko uvrstili
v srednji w^ürm, pred W III, ko posledice ohladitve še niso bile tako katastro-
falne za vegetacijo, lahko pa tudi v kasni glacial, kot Volarje.
V i p o 1 ž e. Na ravnici pod Vipolžami smo tik ob državni meji pod cesto
proti Medani napravili nekaj poskusnih ročnih vrtin med potokoma Birsa in
Oblenč. Zaglejena glina iz večine vrtin je bila pelodno sterilna. Le v enem pri-
meru smo naleteli na rjavkasto sivo karbonatno glino s pičlim, vendar dovolj
značilnim pelodom: Pinus 2, Picea 4, Fagus 1.
Poleg karbonatne primesi v glini na flišnem ozemlju kaže za naravno ho-
locensko vegetacijo neobičajna sestava, da gre za pleistocenski sediment, vendar
ne iz stadialnega, ampak iz interstadialnega obdobja (Fagus!), morda tudi s
konca kasnega glaciala, ko je Soča že močno narasla in se razlila čez Goriško
polje vse tja do zaliva pod Vipolžami, a še ni začela odnašati materiala in po-
glabljati struge.
Spodnja Vipavska dolina. Tudi v spodnjem delu Vipavske doline je ob boku
vsakokratne soške prodne akumulacije nastalo jezero ali vsaj zamočvirjena
ravan. Pelodne analize, ki naj bi dale sliko pleistocenske vegetacije tega ob-
Tabela 4. Pelodne analize vzorcev jeder iz vrtine S-8 v Novi Gorici
Table 4. Pollen analyses of the core samples from the borehole S-8 at Nova
Gorica
140	Alojz Šercelj
močja in hkrati tudi zanesljivo kronostratigrafijo, so potekale v časovnih pre-
sledkih, kakor in kjer so se pač odpirali profili glinokopov. Z novimi podatki
se je stalno izpopolnjevala slika geoloških dogajanj. Predvsem se je pokazalo,
da se po pelodni vsebini in sedimentološko ujemata profila novega biljenskega
in odkopanega bukoviškega glinokopa (A. Šercelj, 1963). Ta dva profila
sta le neznaten erozijski ostanek terase ob pobočju griča med Biljami in Buko-
vico ter ležita le 2 do 4 m više od renških glinokopov. Renški profil je palino-
loško siromašnejši od prejšnjih dveh in se od njiju razlikuje tudi sedimen-
tološko. Zato sklepamo, da imamo v Spodnji Vipavski dolini vsaj dve različni
akumulaciji, riško in würmsko. Riška je bila skoraj v celoti odnesena, po-
dobno kot sočasna soška akumulacija; njena skromna ostanka sta konglome-
rata pri Šentmavru ter peščena glina pri Bil j ah in Bukovici. Würmska akumu-
lacija pa se je ohranila v Renčah.
Bilje. Novi opekarniški glinokop vzhodno od vasi Bilje je že v celoti
izčrpan, saj je bil le terasasti erozijski ostanek starejših jezerskih usedlin.
Glinaste plasti so ležale horizontalno prav do pobočja flišnega griča in ven-
dar ni bilo nikjer v profilu mogoče zaslediti flišnega vrša j a. Takšne razmere
dovoljujejo sklep, dà glina ni bila nanesena s fliša, ampak od drugod. Vse gli-
naste plasti v odprtem profilu so vsebovale karbonat in prav tako v vrtini, glo-
boki skoraj štiri metre. Zato sklepamo, da je večji del te gline nanesla Soča,
ko je v hladnem obdobju zasipala svojo strugo in se razlivala bočno v stransko
dolino in tam odlagala drobnejši material.
Vzorce za pelodne analize smo vzeli najprej v odprtem profilu, visokem
približno 2,50 m. Za analizo so bile uporabne le plasti od 120 cm navzdol,
vrhnje so preperele in je pelod v njih uničen. Zato smo kasneje na istem
mestu še ročno vrtali do dna glinokopa in tako dosegli skupno globino 640 cm.
Globinski profil je naslednji:
O—130 cm preperela peščena glina s cevastimi konkrecijami vzdolž odmrlih
korenin močvirskega rastlinja
130—250 cm horizontalno plastovita glina, siva in zelenkasto siva, z vložki
finega peska. Tik pri dnu odkopa je bila plast temno sive gline
z obilico naplavi j enega rastlinskega drobirja, predvsem vejevja,
pa tudi storžkov smreke, omorike, ruš j a, jelše, itd.
250—640 cm menjavanje sive in zelenkaste gline s karbonatno primesjo, v glo-
bini 390 cm razpuščena mivka v podtalnici.
Iz tega profila je bilo analiziranih 38 vzorcev. Njihova pelodna gostota je
zelo različna. Ponekod je množina peloda normalna, vsaj za stadialne razmere,
drugod smo našli le posamezna zrnca (si. 2).
Celotni profil je usedlina spremenljivega stadialnega obdobja; zdaj je pre-
vladovalo ostro hladno podnebje, zdaj se je spet omililo in dopuščalo življenje
tudi bolj občutljivim rastlinam. Vseskozi sicer prevladujejo iglavci, predvsem
borovci, in sicer tipa diplostele, med katere uvrščamo rdeči bor, Pinus sylve-
stris, in rušje, P. mugo (storžki), ter tip haplostele, verjetno cemprin, P. cem-
hra. Tudi smreka je zastopana po dveh pelodnih tipih, in sicer navadna smreka.
Picea abies, manjši pelod pa je gotovo omorika. Picea omorika, zastopana tudi
s storžki. Ta tip smreke je danes relikt, ki raste le še ob srednjem toku Drine
v Bosni in Srbiji, v zadnjem interglacialu pa je bila razširjena po vsej Evropi
SI. 2. Pelodni diagram glinokopa v Biljah
Fig. 2. Pollen diagram of the clay pit at Bilje
142	Alojz Šercelj
do Severnega morja. Sv. T h. Andersen (1961, 1965) jo označuje Picea
omorikoides.
Druge drevesne vrste, oziroma lesnate rastline, so zastopane z nižjimi vred-
nostmi, tako na primer brinje (Juniperus), rakitovec (Hippophaë), breza (Be-
tula) in jelša (Alnus).
Zeliščna vegetacija je izredno skromna. Z nizkimi vrednostmi nastopajo
stepski elementi: Artemisia, Chenopodiaceae, Gramineae, Helianthemum. Dru-
ge vrste so bolj ali manj sporadične. To pomeni, da so bila tla slabo pokrita
z zeliščno vegetacijo, bodisi zaradi sorazmerno dobre pokrovnosti gozda, ali
tudi zaradi drugih ekoloških faktorjev.
Volčja Draga. Vzorce za preiskavo smo vzeli v glinokopu opuščene
opekarne Bukovica. To je bila povečini siva in sivkasto rjava peščena glina
s karbonatno primesjo, ki je ležala pod drobnim prodom, najbrž soške akumu-
lacije. Danes je jama že zasuta in teren zazidan s tovarniškimi zgradbami.
Tabela analiz je bila že objavljena (A. Sercel j , 1963). Profil Volčje drage
smo takrat uvrstili v würmsko akumulacijo. To interpretacijo moramo sedaj
popraviti na podlagi biljenskih vzorcev. Pelodni vsebini obeh profilov sta si
zelo podobni zlasti po prisotnosti omorike v njih. Oba skupaj pa se močno
ločita od profila v Renčah. Zato bo treba Volčjo drago najbrž uvrstiti v riško
ledeno dobo, ne pa v würmsko.
Renče. Začetni del opekarniškega profila pri Renčah je bil prvič preiskan
hkrati z bukoviškimi vzorci (A. S er cel j, 1963). Takratne pelodne analize
so pokazale pleistocensko hladnodobno vegetacijo, vendar še bolj siromašno
kot v Bukovici, in še omorike ni bilo v nobenem vzorcu. Zato smo ta profil
uvrstili v würmsko stadialno obdobje.
Glinokop se je zelo hitro širil na vse strani; zato smo kasneje še večkrat
vzeli vzorce in jih palinološko preiskali. Našli smo skoraj izključno pelod
borovca, sončeca (Helianthemum) in alpske drežice (Selaginella).
Leta 1978 so v vzhodnem delu glinokopov pod vasjo Mrljaki rešili izpod
bagra nekaj fosilnih konjskih kosti, in sicer parni kosti tibia, od katerih je
bager eno že stri, ter eno metakarpalno kost. Ivan Turk, strokovni sodelavec
Inštituta za arheologijo je po izredni robustnosti kosti določil vrsto Equus
germanicus, ki je po B. K u r t é n u (1968) živel v Evropi od mindelsko-riškega
interglaciala do konca würma, ko je izumrl.
Glina, ki se je držala kosti, je vsebovala zgolj pelod Pinus, kar nedvomno
kaže na hladne razmere.
V istem delu glinokopa smo vzeli leta 1977 nekaj vzorcev gline in v temno
sivi glini s sulfidi iz globine približno šest metrov dobili takole pelodno vsebino:
Pinus 41 zrnc, Helianthemum 1, Selaginella selaginoides 40 spor. Takšna vege-
tacijska slika kaže na izrazito arktične razmere, naj ostrejše prav ob koncu
würma, W III.
Vsi vzorci gline iz različnih delov glinokopa vsebujejo sledove vegetacije
ekstremnih in tudi malo milejših, toda še vedno stadialnih razmer. To pomeni,
da se je glina usedala v hladnih obdobjih, ko je Soča z nasipanjem proda zaje-
zila odtok Vipavi. Morda bi s sistematičnimi preiskavami kje našli ostanke
starejših ekvivalentov biljenskega in bukoviškega profila. V ta namen bi mo-
rali stalno spremljati odpiranje novih profilov.
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	143
Lijak pri Ajševici. Vzorci gline iz vrtin v dolini ob Lijaku so bili
pelodno sterilni. Toda ob regulaciji potoka Lijak je bil odprt večji profil. Na
dnu regulirane struge južno od glavne ceste Ajdovščina—Nova Gorica smo
vzorčevali temno sivo glino. V vzorcu iz globine 150 cm, ki je vseboval tudi
sulfide, je pelodna vsebina sicer skromna, vendar dovolj indikativna. V dveh
preparatih je bilo peloda: Pinus 6 zrnc, Juniperus 5, Alnus 5, Carpinus 3, Be-
tula 2, Corylus 4, Quercus 13, Fraxinus 1, Fagus 7, Juglans 2, Calluna 1; NAP:
Cerealia 1, Plantago 5, Rumex 2, Sanguisorba 1, Cyperaceae 7, Ericaceae 3, Gra-
mineae 12, Chenopodiaceae 1, Myriophyllum 1, Typha 1, Ranunculaceae 3,
Umbelliferae 1, Compositae 1, Lycopodium 1, monoletne spore 4.
Pelodna slika kaže, da je bila tedaj osnovna vegetacijska cenoza Querco-
Carpinetum, hrastov-gabrov gozd, takšna kot je danes. Očitno gre torej za
regresivni stadij, saj to potrjujeta tudi brinje {Juniperus) in leska (Corylus)
kot indikatorja pašnih površin, brinje celo ovčje paše. Človekovo prisotnost
dokazuje tudi pelod oreha {Juglans) in žita.
V	tem spektru imamo dokaz, da so sedimenti ravnine ob Lijaku mladoho-
locenski in je bila pospešena akumulacija najbrž posledica erozije, ki jo je
sprožilo sekanje gozdov na pobočjih okrog Lijaka.
Vogrsko. V strugi potoka Vogršček pod vasjo Vogrsko so pri napeljavi
plinovoda čez potok naleteli tudi na sivkasto zeleno glino s karbonatno pri-
mesjo. Vzorec iz približne globine dveh metrov vsebuje izključno pelod iglav-
skega mezofilnega gozda: Pinus 3, Picea 1, Abies 18. Tu gre vsekakor za holo-
censko gozdno vegetacijo, ki je po močni, antropogeno povzročeni degradaciji
naravnega gozda, v stadiju regenerativne iglavske faze s popolno dominacijo
jelke.
Takšna gozdna faza za te kraje ni običajna in doslej ni bila znana; zato je
časovno še ne moremo opredeliti. Lahko pa bi jo postavili v čas od hallstattske
dobe naprej. Podobno vegetacijo z dominacijo jelke in drugih iglavcev smo
določili tudi ob Krki pri Žužemberku, kjer je v okolici precej sledov halstatt-
skih naselbin.
Vsekakor izvirata oba profila, na Lijaku in pri Vogrskem, iz časa člove-
kovega intenzivnega vpliva na vegetacijo, sicer iz različnih period, vendar
sta etnobotanično zelo zanimiva.
Trnovski gozd. Širše območje Trnovskega gozda sicer ni direktno v zvezi
s fluvioglacialnimi procesi v soški dolini, vendar gravitira v Posočje in je isto-
časno doživljalo tudi glacigene in kasnejše spremembe. Naj omenimo le debelo,
najbrž glacigeno akumulacijo roženčeve preperine na Lažni in debele plasti
pleistocenskega drobnega peska na dnu Smrekove drage, najbrž eolskega, vse-
kakor pa alohtonega.
Trnovski gozd je bil raziskan predvsem z vidika vegetacijske zgodovine.
Pobudo sta dala raziskovalca gozdne vegetacije dr. M. Wraber in dr. ing. M.
Zupančič. Za pravilno gozdnogojitveno politiko je namreč pomembno vedeti,
kakšna je bila prvotna, ali kolikor toliko )'>naravi ustrezna« vegetacija.
Za raziskave smo jemali profile gozdnih tal v blokih, ki so obsegali prereze
horizontov A do C, navadno do globine 40 cm. Kjer so bila tla globlja, smo tudi
vrtali, na primer v pleistocenski pesek v Smrekovi dragi in na Lažni.
V	pleistocenskih akumulacijah, bodisi v preperinskem reziduumu roženca
ali v finem pesku, so redno zastopani arktični florni elementi {Selaginella se-
144	Alojz Šercelj
laginoides), kar pomeni, da je ta fosilni substrat za pedologa horizont C, in je
torej le izhodiščni material današnjega pedona.
Večina teh profilov je bila že ovrednotena s fitocenološkega (Zupančič) ter
florogenetskega in kronostratigrafskega vidika (Šercelj). Rezultate teh raziskav
je potrdila analiza ogljika-14 (D. Srdoč, A. Sliepčević in sodel., 1977).
Palinološko je bilo raziskanih po več profilov v teh gozdnih lokacijah: Smre-
kova draga. Smrečje, Mala Lažna, Paradana, Golaki. Naj navedemo le sumarno
glavne ugotovitve:
Pleistocenski glaciološki pojavi so tu izraženi v akumulaciji roženčeve
preperine (Lažna) in ponekod v eolskem drobnem pesku tujega porekla (Smre-
kova draga). Daljših transportov ni bilo, saj je na mnogih krajih ostala rožen-
čeva preperina »in situ^< v globini približno 30 do 40 cm.
Gozdna vegetacija je bila ne le v predzgodovinskem času, ampak tudi v zgo-
dovinskem času izpostavljena zdaj bolj, zdaj manj intenzivnemu človekovemu
vplivu. Kdaj pa kdaj so bili ti gozdovi morda celo refugiji avtohtonemu prebi-
valstvu ob času vpadov tujih ljudstev (Smrekova draga?). Pelodne analize
kažejo, da so ti gozdovi lokalno prešli že več regresivnih razvojnih ciklov, toda
so se obrnili v progresivno smer, kakor hitro je človekov pritisk popustil. Zato
je tudi tu, kot povsod drugod, gozd sestavljen iz mozaika različnih regenera-
tivnih stadijev v smeri klimaksa, ki je bil tu očitno Abieti-Fagetum — z močno
primesjo smreke.
Sklep
S palinološkimi raziskavami kvartarnih sedimento v iz Posočja smo dobili
nekatere pomembne kronostratigrafske, paleofloristične, kvartarološke in pa-
leoklimatološke podatke.
1.	Večina pelodonosnih jezerskih sedimento v vsebuje pelod frigorifilne ve-
getacije, kar pomeni, da so se ti sedimenti odlagali v hladnih, to je stadialnih
obdobjih v časovnem razponu od riške poledenitve do konca würmske. Edina
izjema je toplodobni (interstadialni?) profil jezerske krede na pobočju Radovlje
pri Bovcu. Profili pri Vipolžah, na Lijaku in pri Vogrskem pod strugo potoka
Vogršček, so plavni sedimenti s toplodobno vegetacijo holocenskega tipa. Gozdni
profili na Trnovskem gozdu predstavljajo delno kasnoglacialno vegetacijo, ko-
likor so to pedološko še nespremenjeni pleistocenski sedimenti. Vendar je
večino teh profilov že predelala postglacialna gozdna vegetacija. Tako predstav-
ljajo pleistocenski profili ponekod horizont C za današnje gozdne profile, ki jih
po pelodni vsebini uvrščamo že v čas človekovega vpliva na vegetacijo.
Ogljik-14, določen v šoti v Smrekovi dragi je dal starost O (recentna), v humusu
ob robu pa 847 ± 70 let (Z-312).
Pregledna kronološka tabela (tabela 5) predstavlja poskus dataci j e in kore-
lacije opisanih profilov in sedimentov na podlagi peloda in ogljika-14.
2.	S pelodno analizo je dokazano, da ojezeritve v zgornjem Posočju niso
bile postglacialne, kot je menil Winkler, temveč kasnoglacialne, nekatere mor-
da še starejše; le tista na Radovlji je interstadialna. V hladnih dobah je torej
v Posočju prevladovala akumulacija, v toplih pa erozija.
3.	Vegetacija v Posočju je zanesljiv kazalec klimatskih razmer. Pelodni
spektri in profili s sliko hladnodobne vegetacije kažejo sicer različne stopnje
ohladitev, vendar se v ničemer ne razločujejo od sočasne vegetacije v notranjo-
Pollen in Quaternary sediments from the Soča Valley
145
Tabela 5. Kronološka korelacija raziskanih pelodnih profilov
Table 5. Chronologic correlation of the pollen profiles examined
sti Slovenije. To pomeni, da je tudi v Posočju, kjer so danes klimatske razmere
precej ugodnejše kot v notranjosti, v stadialnih obdobjih vladalo arktično
podnebje.
Te razmere so nam takoj razumljive, če vemo, da se je ob viških würmskih
in najbrž tudi riških in še starejših glacialov morska gladina znatno znižala
(tudi za 100 m). Zato se je morje vsakokrat umaknilo do srede današnjega
Jadrana. S tem se je po eni strani toplotni vpliv morja izničil, hkrati pa so iz
zaledja dotekale hladne zračne gmote iznad tolminskega in tilmentskega lede-
nika. Ohlajevalni učinek pa so poleg anticiklonskega hladnega zraka poveče-
vale še ledeniške vode. Le ob upoštevanju takšnih okoliščin moremo razložiti
ugotovitve, da celo v spodnjem delu Vipavske doline, v tem danes klimatsko
zelo ugodnem območju, ni mogla v pleistocenskih stadialih uspevati druga
vegetacija kot arktična, podobna današnji sibirski tajgi ali tundri.
Pollen in Quaternary sediments from the Soča Valley
Summary
Palynological investigations of Quaternary deposits occurring along the
river Soča yielded some important chronostratigraphical, paleofloristic, and
paleoclimatological information.
1. Most of pollen bearing lacustrine deposits contain pollen of frigoriphile
vegetation, an indication that the sediments had been deposited during cold,
i. e. stadial periods within the space of time from Riss glaciation up to the end
of the Würm glaciation. The only exception is lacustrine silt and clay having
10 — Geologija 24/1
146	Alojz Šercelj
the appearance of chalk, which occurs on the slope of the hill "Radovlje"
southwest of the town Bovec. This was deposited during the early Würm
interstadial (or interglacial?) period, similar to that near Calprino (Lugano)
(Lona, 1963). The cores taken at Vipolže and Lijak, and the exposure in the
bed of the brook Vogršček near the village Vogrsko are alluvial deposits
containing pollen of a typical Holocene vegetation of different successional
stages. Monoliths of the soils on the upland Trnovo Forest are partly of Late-
Glacial age, as their pollen contents suggests, insofar as they remained pedolo-
gically unaltered. However most of them are now ripened forest soils of post-
glacial forest vegetation. Thus Pleistocene deposits in some localities represent
pedological C-horizons for modern forest soils, which according to their pollen
content should be put in younger periods of human impact on the vegetation.
Radiocarbon measurement of the Sphagnum peat from the bottom of the large
sink-hole Smrekova draga, famous for the temperature inversion phenomena,
resulted in the age 0, which means that it is of recent growth. Meanwhile the
humus soil at the border of the same sink-hole proved to be 847 ± 70 y. B. P.
(Z-312).
The chronological correlation table (tab. 5) is an attempt to date and corre-
late the investigated profiles and sediments on the base of pollen and radio-
carbon analyses.
2. By means of pollen analyses reliable evidence is provided that the lakes in
the upper Soča valley have not persisted into postglacial times, as Winkler
supposed. Most of them are of Late-Glacial age with the exception of the expo-
sure near Bovec, this being probably interstadial, equivalent to the Brörup-In-
terstadial. Thus clear evidence is provided that during cool periods accumula-
tion prevailed along the Soča river and erosion took prevalence during warm
periods.
Literatura
Andersen, Sv. Th. 1961, Vegetation and its Environment in Denmark in the
Early Weichselian Glacial (Last Glacial). Danm. Geol. Unders. 2R, 75. Köbenhavn.
F r e n z e 1. B. 1972, Forschungen über die pleistozäne Vegetationsgeschichte des
deutschen Alpenvorlandes. Stratigraphie des süddeutschen Quartärs und der angrenz-
enden Gebiete.
Fritz, A. 1970, Das Interglazial von Nieselach, Kärnten (Eine pollenanalytische
Untersuchung). Carinthia II, Sonderh. 28, Klagenfurt.
Gábori-Czánk, V. 1978, Une oscillation climatique à la fin du Würm en
Hongrie. Acta Archaeologica Acad. Sci. Hung. T. XXX, 1—2, Budapest.
Iskra, M. & Grimšičar, A. 1977, Nahajališča glacialne jezerske krede
v Sloveniji. I. Simpozij za polnila. Arandjelovac.
Kunaver, J. 1972, Prispevek k kvartarni morfologiji Zgornjega Posočja. Geogr.
Inst. SAZU.
Kunaver, J. 1975, H geomorfološkemu razvoju Bovške kotline v pleistocenu.
Geogr. vestnik 47, Ljubljana.
Kurten, B. 1968, Pleistocene Mammals of Europe. London.
Kuščer, D., Grad, K., Nosan, A. & Ogorelec, B. 1974, Geološke
raziskave soške doline med Bovcem in Kobaridom (Geology of the Soča Valley be-
tween Bovec and Kobarid). Geologija 17, Ljubljana.
Lona, F. 1963, Würm interstadial deposits of Calprino (Lugano) indicating
a striking Fagus diffusion. Ber. geobot. Inst. ETH, Stiftg. Rübel, 34, Zürich.
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	147
Peterson, G. M., Webb III, T., Kutzbach, J. E. &al. 1979, The
Continental Record of Environmental Conditions at 18 000 yr. B. B.: An Initial Eva-
luation. Quaternary Research 12.
Srdoč, D., Sliepčević, A. &al. 1977, Rudjer Bošković Institute Measure-
ments IV. Radiocarbon, Vol. 19, No. 3.
Šercelj, A. 1963, Razvoj würmske in holocenske gozdne vegetacije v Slove-
niji. Die Entwicklung der Würm- und Holozän-Waldvegatation in Slowenien. Raz-
prave IV. razr. Slov. akad. znan. umetn., 7, Ljubljana.
Šercelj, A. 1966, Pelodne analize pleistocenskih in holocenskih sedimentov
Ljubljanskega barja. Pollenanalytische Untersuchung der pleistozänen und holozänen
Ablagerungen von Ljubljansko barje. Razpr. IV. r. Slov. akad. znan. umetn., IX/9,
Ljubljana.
Šercelj, A. 1970, Würmska vegetacija in klima v Sloveniji. Würmeiszeitliche
Vegetation und Klima in Slowenien. Razprave IV. r. Slov. akad. znan. umetn. XÍÍÍ/7,
Ljubljana.
Š i f r e r, M. 1955, Dolina Tolminke in Zalošce v pleistocenu. Geogr. zbornik,
III, Ljubljana.
Winkler, A. 1926, Zur Eiszeitgeschichte des Isonzotales. Zeitschrift für
Gletscherkunde 15, Leipzig.
W i n k 1 e r , A. 1931, Zur spät- und postglazialen Geschichte des Isonzotales.
Ztschr. f. Gletscherkunde 19, Leipzig.
Zupančič, M. 1976, Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slo-
venije. Disertacija. Ljubljana.