n
slovenska stran

26. juni 1978. - Naše Novine-9.
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK iN PAVLA GRUDEN
VSAK TRETJI SLOVENEC JE KRVODAJELEC
LJUBLJANA-Rdeči križ Slovenije danes prav gotovo ni več edina humanitarna organizacija. Z novo ustavo so skrb za socialno varnost in solidarnost prevzele številne družbene skupnosti in službe, ki probleme obravnavajo z vrsto strokovnih sodelevcev. Kljub tej "strokovni mreži" je ostal Rdeči križ nenadomestljiva organizacija zaradi ljudi, ki jih iz vseh sredin pritegne v svoje solidarnostno delovanje.
Samo lani je RD v seminarjih usposobil preko tristo krajevnih aktivistov za nu-denje najrazličnejših oblik pomoči in poskrebel za pomoč 8.000 starejšim ljudem. Tekmovanj o nudenju prve pomoči se je udeležilo 1052 ekip s 6.312 tekmovalci, prišli pa so prav iz vse Slovenije.
Lani je zaživelo tudi delo Rdečega križa v delovnih organizacijah, kjer sousta-novili 321 aktivov te humanitarne organizacije.
Ena največjih solidarnostnih akcij RD pa je prav gotovo krvodajalstvo, ki se je zelo razmahnilo. Medtem ko je bilo v letu 1953 le 20.210 krvodajalcev, je nji-
hovo število leta 1976 poraslo na 102.747 in lansko leto na 103.999 ljudi. Od leta 1953 je med krvodajalce vpisanih 600.000 občanov, kar pomeni, da je vsak tretji Slovenec, dal kri vsaj enkrat v življenju.
IZGON Z^HADNO-NEMŠKEGA VOHUNA IZ JUGOSLAVIJE
"Enberhard de Haan, državljan Zvezne republike Nemčije, je bil v preiskovalnem zaporu zaradi utemeljenega suma, da se je ukvarjal s špijonažo proti Jugoslaviji. V preiskovalnem postopku je bila njegova špijonska dejavnost popolnoma potrjena. Toda upoštevajoč potrebo po ohranitvi in nadaljnjem razvijanju odnosov med SFRJ in Zvezno republiko Nemčijo, so jugoslovanski pristojni organi, v skladu z zakonskimi predpisi, sprejeli sklep o oprostitvi de Haana od nadaljnjega kazenskega pregona in odločbo o izgonu in prepovedi vstopa v SFRJ".
SLOVENCI IMAJO RADI KROMPIR
LJUBLJANA:Za Slovence velja, da smo "krompirje-vci", kar pomeni, da je krompir vsakdanja in ce-
njena jed na naših mizah. Bojda ga znamo pripraviti kar na sto različnih načinov, našli pa ga bomo domala na vsaki kmetiji. Se vedno je namreč zasidrano mnenje, da mora imeti vsaka dobra kmetija vsaj pol hektara njiveposejanega krompirja. Tako smo bili lani priče skoraj rekordni letini krompirja. Pridelali smo ga za nekaj odstotkov več kot prejšnja leta - skupno ga je bilo okrog 65.000 ton. Od tega ga pojemo nekako 12 tisoč ton, predelamo pa okrog 16 tisoč ton. Dobršen del ga tudi izvozimo. Statistika pravi, da Slovenec poje na leto poprečno okrog 85 kg kromperja.
SLOVENCI BODO LOVILI NA ODPRTEM MORJU
IZOLA-Slovenski morski ribiči so prevzeli v Izoli v najem dve sodobni poljski ribiški ladji, s katerima bodo lahko lovili na odprtem Jadranskem morju. Sicer pa bodo slovenski ribiči v prihodnjih dveh letih dobili 16 novih ladij, od sedanjih 22 ladij, ki so stare povprečno po 20 let, pa bodo obržali le šest plovnih enot.
JUGOSLOVANSKI
PISATELJI V ZDA
BEOGRAD-Jugoslovanski pisatelji Miroslav Antič, En-ver Derdeku, Slavko Jane-vski in Slavko Vukosavlje-vič so odpotovali v ZDA, kjer bodo sodelovali na prireditvah v okviru meseca kulture jugoslovanskih narodov in narodnosti v Pits-burgu, nato pa bodo gostovali v vrsti drugih ameriških in kanadskih mest. Razen udele)be na manifestaciji v Pittsburghu, ki jo organizirata jugoslovanski generalni konzulat in inštitut za ljudsko umetnost v tem mestu, se bodo jugoslovanski pisatelji pojavili tudi na literarnih večerih, se srečali z ameriškimi pisatelji ter govorili na televiziji in radiu.
JUGOSLOVANSKA POEZIJA V PARIZU
V dvorani jugoslovanskega kulturno-informativnega centra v Parizu so sredi maja priredili dobro obiskan večer jugoslovanske poezije. Svoja dela so brali Janez Menart, Jure Koštelan in Andželko Vuletič. Vsi trije pesniki so v Parizu kot predstavniki Jugoslavije na "Prvem mednarodnem festivalu poezije", ki ga v teh dneh prirejajo v francoskem glavnem mestu.
STANE KOLMAN SPREJEL VIZITATORJA VRHOVNEGA VODSTVA REDA KARTUZIJANOV
kar po domaČe.
LJUBIJANA-Predsednik komisije Slovenije za odnose z verskimi skupnostimi Stane Kolman je sprejel vi-zitatorja vrhovnega vodstva reda kartuzijanov dr. Feliksa Bissika in dr. Alberta Hoehneja, ki sta te dni na obisku v kartuziji Pleterje. V razgovoru, ki se ga je udeležil tudi prior kartuzije Janez Drolc, so obravnali nekatera vprašanja, ki zadevajo pletersko kartuzijo, pri čemer so prišli do izraza tudi tradicija in odnosi tega znanega samostana z samoupravno družbo v Jugosla-i ^ viji, ki temeljijo iz obdobja/ { narodnoosvobodilnega gi/ 0 banja.	■ c
I 1
Ne morem si kaj, da ne bi danes začela / "dragi rojaki", kajti vaš odziv na nekatere mojih člankov, posebno na zadnjega, je bil tako polnoštevilen, saj se je nekdo, oziroma dva sta se oglasila celo v imenu dveh organizacij, z zahvalo, da stojim na strani resnice. Naj se vam vsem danes iskreno zahvalim za moralno oporo, kajti če bi na moje dopise ne bild nobene reakcije, bi bilo dokazano, da sem na napačni poti. Tako pa mi tudi vi potrjate, da sem na pravi poti. Vendar bo vse to moje pisanje ostalo brez haska, če boste če naprej kritizirali kar je napačnega med nami samo za klubskimi omizji, pred cerkvijo ali pa doma med štirimi zidovi. In moj trud, da vzpostavimo resnico in tiste pravice tako ki nam pripadajo na radiju kot v Etničnem Koncilu, bo brez sadov. Čas je, da organizirate pismene proteste in da jih odnesete v Premier's Department of NSW, ali pa celo Federalni vladi v Canberro; lo je odvisno pač od vas, oziroma skupnosti slovenskih emigrantov v Avstraliji.
Jano je, da so tisti elementi, ki jih je okužil nacizem za časa naše civilne vojne, na delu v Avstraliji, Kakor krti so se vrinili povsod, kjer bi mogli kaj vplivati na notranjo in zunanjo politiko Avstralije. Pozabili so, da se je takorekoč sakoraj vse jugoslovansko ljudstvo borilo na strani Zaveznikov in če je danes v jugoslaviji socijalizem, so ga ravno zavezniki pomagali vzpostaviti. Dolga leta so nam naši simpatizerji Nemcev skušali napolniti glave, da smo mi, to je tisti, ki Jugoslavijo tako kot je priznavamo /saj jo priznava cel svet/, na napačni poti.
Takorekoč, so se vaši simpatizerji nacizma do zadnjega diha borili, da bi nam preprečili svobodo v Avstraliji. Gospodu ministru Peacocku se moram zahvaliti, da je o njih, n samo svoje politične strank ampak mnenje avstralske vlade, dal v javnost.
Naše delo ima dve smeri. Obe sta prvi: negujmo kar je našega, če že drugače ne vsaj s tem, da zrušimo kar je slabega. Negujmo pa istočasno naše odnose z Avstralijo, ki je naša druga domovina.
Vsak od nas ve zakaj je prišel v Avstralijo. Še enkrat naj povem, ker sem že enkrat v tej rubriki povedala, da sem odšla iz Jugoslavije zato, ker je ravno zaradi bratske vojne moja ljubezen do domovine bila tako ranjena, da nisem mogla več v njej zdržati. Odšla sem iz domovine junija 1945. ker so tisti, ki so takrat bili na oblasti ukrepali, obsojali in sodili brez vsake razsodnosti. To pa je popolnoma naraven pojav po vsaki revoluciji.
Tod tega danes več ni. Res pa je, da so ravno v tistem vzdušju, ki ga zgoraj omenjam padle vetrinjske žrtve, za katere še danes v Avstraliji in po drugih kontinentih, ne bivši, ampak še danes domobranci, neprenehoma krivijo SAMO Jugoslavijo. Predvsem bi morali najprej priznati, da so'
jih Angleži izročili partizanom. "Judeži" so bili Angleži. Priznati bi morali to, da je tudi Tito vzkliknil, da je dosti pobijanja. Zato naj ne pljuvajo na današnji režim in današnjo vladajačo generacijo v Jugoslaviji.
Kogar je enkrat zastrupil političen nacionalizem ta ima SLEPO VEST. Ti, še danes domobranci, so prišli v našem slučaju, v Avstralijo zato, da bi od tu izvali revolucijo v Jugoslavi oziroma Sloveniji in da bi se vrnili z avstralskih stolčkov na stolčke domov, za katere naj bi za njih krvaveli drugi. Zakaj rovirijo tukaj? Zakaj se ne organizirajo tukaj in gredo domov in tam izvrše kar jim je na umu?
Dolžnost tistih emigrantov, ki spoštujejo odnose do Jugoslavije, ki jih je ustvarila Avstralija je, da te elemente, ki se izgovarjajo, da imajo v Avstraliji zveze na visokih mestih /to zanikati ni, saj so se s tem namenom, da bi še naprej negovali in širili svojo ško-
dljivo politično niozotijo vrinili v takozvano "višjo" družbo/ javno razkrinka. Ti ljudje so imeli namen izkoristiti Avstralijo samo kot začasno zavetje in jo po možnosti izkoristiti v svoje namene.
Do sedaj smo Avstralijo močno kritizirali in pokazalo se je, da je naša kritika bila konstruktivna. Otresi-mo se občutka manjvrednosti, s katero so nam prali možgane režimi pokojne Jugoslavije in delajmo na temu, da bi vzporedno z Avstralci uničevali nacizem in bivše njihove hlapce in izdajalce bratov, kajti ti ljudje podrpirajo tiste elemente, ki vrše demonstracije po Avstraliji.
Da je teh naših rojakov nacionalizem političen a ne patriotski, je dokaz to, da niso prisostvovali pri odkritju spomenikov dvem slovenskim in to predvojnim pesnikom /Cankar in Prešeren/, kjer so prisostvovali tudi člani avstralske vlade.
Pavla Gruden
NAVODILA IZ ARGENTINE CELO V CANBERRI
ZA SLOVENSKE
POLITIČNE NACIONALISTE V AVSTRALIJI
S kolegom sem obiskal Slovenian Australian Association dom v Canberri. Na začudenje je bil prazen, razen predsednika in enga ke-lnarja, ki je bil tudi Slovenec. Za nami sta prišla dva Dalmatinca in Lebanezi. Zaigrali so biljard in so odšli. Za njimi tudi mi in sta ostala predsednik in ke-lnar.
Pod slikami z motivi Slovenije so napis JUGOSLAVIJA prelepili s črnim tra-
kom. Moj kolega je vprašal predsednika če so njim /Ju-goslovenom/ zalepili usta, če ne smejo govoriti.
Vprašal sem predsednika Faleža po slovenski kulturi v njihovemu društvu, pa mi je rekel: "Mi imamo sporočila starih Slovencev iz Argentine za našo kulturo."
Bil sem tudi v društvu "Karantanija", kjer je bilo prijetno, veselo in dobro obiskano.
Tako je med pričami narekoval in pripovedoval naš rojak.
Kariž Jože
UNITED YUGOSLAV-AUSTRALIAN FOLK, ARTISTICK CENTRE "MLADOST" 39 RAGLAN ST. WATERLOO 2017
Jugoslovensko-Australsko folklorno umetničko društvo "MLADOST" orga-nizuje svoju drugu veliku zabavu sa kračim umetničkim programom pod nazivom: "VEČE MLADOSTI".
Zabava če se održati u subotu 15 jula 1978 godine, s i početkom u 7.00 časova na adresi: POLICE BOYS CLUB, NEWTOWN.
Sigurnost za Vaše raspoloženje su i dva orkestra zabavne i narodne muzike, a u pauzama če te čuti interpretatore narodnih pesama i pseme iz cele Jugoslavije. Pored toga je i bogata lutrija sa prvom nagradom od 50 dolara kao i mnogobrojne druge nagrade.
SvF koji dodete imačete priliku da se uverite u kvalitet naše kuhinje, kao i da uzimate sva alkoholna i bezalkoholna piča po najnižim cenama.
U završnici programa če se birati Miss večeri kojoj pripada vredna nagrada.
Ulaznice su puštene u prodaju od 21. juna, a mogu se dobiti u: AVIS AGENCIJI 2A ENMORE Rd. NEWTOWN;
Za sve informacije obratite se na TEL. 519 4813 ili 519 4814 kao i "EvropV' King St. Newtown svake nedelje od 4-8 sati. Karte če se prodavati na dan koncerta na blagajni društva.
Za sve informacije oko rezervacije obratite se na telefone: 519-4813 ili 519-4814. Cena ulaznice je 3 dolarak, dok deca i penzioneri besplatno. Svi nam dobro došli.
UPRAVA DRUŠTVA
TRIBINA CITALACA
DODI, POKLONIČU TI SEBE
Danas poslije dvanaest pl-akanja na oknima prozora nakon dugih nestalih sanjanja, doči ču da tražim tragove maštanja izmedu ovog drvoreda. Tražiču mj-esto tajnih znamenja ovdje nekad ostavljenih. Slušat ču pjesmu ševe i gledati zvi-jezde upletene u krošnje starih kestena. Sutra ču otj-erati tugu od sebe jer sutra čes doči da poljupcima pokupiš sve moje suze. Sutra ču ukrasiti noč od večeri, ukrasiti i tebi pokloniti moj mladiču, daču ti ljubav i onaj dio mene dugo čuvani samo za tebe. Želim te držati za ruku dok se prob-ijamo kroz vrevu grada da budem sigurna da te nepo-znate vode neče odnijeti.
A poslije?
Poslije čemo trčati, pobje-či na našu livadu na periferiji grada. Pobječi od čudnih zvukova zadimljenih kafana. Tu izmedu polegle i zgužvanih oblaka podaču se tebi. Ležaču čvrsto pri-
pijena uz tebe, davaču imena dalekim zvjezdama, os-ječaču radost.
Biče to radost i sreča zbog svih provedenih trenutaka s tobom, zbog one čudne topline tjela koje samo meni pripada. Ne, neču te moliti da ostaneš, neču te pratiti jer ne želim da gledam tvoj i ' moj nestanak. Želim i hoču da ostanem ovdje dok sunce ne osvijetli poleglu travu od naših drhtaja. Želim da ostanem i čekam da rosa ohladi vrelu zemlju da je nakvasi jutarnjim suza-ma. Ostaču da čekam dugo, dugo...
Moju radost zamjenit če tuga i doči če opet novi miriš moči ali bez onog djela tebe, bez one topline samo za mene poznate. A moje *zvijezde čekaju tebe, negdje upletene u krošnje starog kestena, čekat če sa-mnom skupa tvoj ponovni povratak...
Sue-Suada Benhardt
HVALA MAJKO!
Sjeti se dana, majko moja i kad si me malu nositi znala hranila me, mučila se sa mnom i da plačem to nisi dala.
Prvi koraci, zubiči prvi radost za tebe bila to je tebi sam prve riječi kazivala, tebi sam pružala ručice svoje.
Kada u školu sva srečna podoh, opet svu brigu imala si ti da li če zadača dobra da bude? da Ii je težak razred prvi?
I sad kad več velika sam opet sam tvoja briga ja da li ču dobar put odabrat? da ne bude pun trnja!
Othranila si me, teško je bilo tako si dobra i draga bila i sad si dobra prema meni, i za sve ti hvala majko mila.
Durdica Milkovič, Adelaide
SLAVONAC U TUDINI
Lijepa moja Slavonijo mladan sam te napustio i poveo svoju familiju u daleku zemlju Australiju.
Otiš'o sam preko dosta mora,
preko dosta mora,
ispod Ekvatora.
Evo mene na dalekom jugu,
pjevam pjesme. i tugujem
tugu.
Tugujuči, pjevajuči
uvjek mislim na rodnu mi
zemlju,
moju lijepu Jugu. Jugo moja, zemljo opjevana svakog dana ti si spominjana.
Spominju te tvoji rodoljubi što van tebe svaki zdravlje gubi.
Ovde smo mi na privremenom radu i moramo da radimo što tudini dadu.
Jugo moja, naj ljepšega mora
primi pozdrav sina svoga ispod toplog Ekvatora. Jugo moja, zemljo sa Balkana
za tobom mi srce puno rana.
Živko Dabič, Adelaide
NEWTOWN TIMBER & HARDWARE
PTY. LTD. S.MICHALOPOULOS
84 ENMORE RD. ENMORE,Phone 51-5914
*	Gradevinska i vodoinstalaterska oprema
*	Razni alati uvezeni iz Evrope
*	Sve vrste prigodnih poklona
*	Široki asortiman opreme za kuhinje Takode, prodaja svih vrsta oružja i municije.
SVE ŠTO VAM JE POTREBNO ZA KUČU I OKO NJE: Boje, četke, gradevinarska ili stolarska daska, po-krovni materijal za kuče i dr. SPECIJALNO: Samo kod nas možete nabaviti SPECIJALNE ČEPOVE ZA VINSKU BURAD!
Mnogo godina «svima poznat Gosp.
MIHALOPULOS
r i i
i i
IV	v
Sarie Auto Skola
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za: Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povbljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku
TEBI .../R.K./
Koračaj smelo pokloni mi srce i nečeš se pokajati. Nemoj plakati tek tako jer plačem i ja progovori jednom i rci mi nešto lepo, ili, bilo šta. Tvoje reči su jake, vatrene, nežne, obriši suze i prošlost zaboravi tugu zavoli me iskreno i svet če biti naš. ... ako bar ništa seti me se
ali, nemoj da sve to bude nešto kao prezir, - kao mržnja i ja ču i dalje pisati pesme,
0	tebi, o nama
1	ako me jednom ne bude bilo,
ne moj tugovati jer ponovo o meni pisače neko pesme neko drugi, možda i ti, svejedno ko i biče mi lakše, koračaj smelo podari mi sebe, i biče nam lakše kad osvojimo svet.
Condor Valentino
ZELJA MAJKE
Sječam se, septembra, jeseni i kiše i kako me suzne oči moje majke ispratiše
Bolan je bio rastanak moj u bolničkoj sobi sa voljenom.
"Želja mi je kčeri da se brzo vratiš u naručju s čedom da mi bole skratiš"
"Ne plač majko, nedaj suzi da kane
jer sutra če možda i nama da svane."
Mnogo ljeta od tad prode
i ja rodih sebi sina
stara majka umrla je, nije više živa
ali sam joj i mrtvoj želju ispunila.
Tajiba Cerič
NE TUGU J!
— BOLI ...! -
Koliko jebola u duŠu stalo, 1 uvjek kažeš, to je šala mala. Ti vrjedaš srce koje te voli, Komarac je mali a ubod zaboli.
Kad po zemlji nepravda kreče, I na nju se sruči mnogo leda. Tad ljudi kažu, da nemaju sreče, I da zemlja baš dovoljno neda.
Zemlja trpi, i bol je guši, I zato često hvata je bes. Tad sebe sama, lomi i ruši, To ljudi zovu zemljotres.
Sunce nas grije i život nudi, Zemlja nas hrani i voli. Sa malo više, ljubavi ljudi, Zemlja bi manje osječala boli.
Vera HORVAT
1
Ne tuguj dragi kasno je za sve, prošla je mladost, skoro se mre. U jesen lišče pada sa grna koliko lišča, toliko rana.
Dok vjetar u noči šapče reči na rastanku koje sam htjela reči, ti ih nikada nečeš čuti, daleki su daleki, moji puti.
Po oblaku modrom šaljem ti tuge moje
tvoje su oči njegove boje. Kad iz njih bude kiša suza lila tada češ znati što sam za tebe bila.
Znam ni sa drugom nečeš imati
sretnih dana!
Jer u poznim godinama,
nema, nema, zvjezdanoga sjaja.
Sve što se zbilo, sebe krivi! Nekad smo sretni bili. Ostvarile se želje tvoje, Znaj jesen života lakše bi čekali u dvoje.
ne tuguj zamnom, sve je sada kasno!
Jesen života tu je.
samo bolna uspomena za tebe
vezuje ...
Dana Vukovič
O
H
O h
H
m §k
»J
■
375 KING STR. NEWTOWN Tel. 513-213, Posle rada 699-7662
ZA NAJKVALITETNIJE VENČANE RODENDANSKE KAO I FOTOGRAFIJE SA DRUGIH SVEČANOSTI
Obratite se i posetite naš Studio u Newtownu BESPLATNO POZAJMLJUJEMO VENČANE I BRAZMIRSKE HALJINE Posetite nas lično ili putem telefona ugovorite Vašu posetu.
*U Boji ili *Crno bele