sH •.'.isiio Jugoslovanske kmetske ivm, — Cena HH llln /a eelo leto. — 5!» inozemstvo 60 Din. — 1'osa-raenua Številka 1 Din. — V inseralnnu »letu vsaka drobna vrsllra ali nje |>rohtor 10 Dlu. Narodni poslanec Vladimir Pušenjak: Finančna politika. Radikalni klub je v svoji seji dne 5. marca 1920 odklonil imenovanje klu-bovih članov, ki bi v imenu kluba govorili in branili predloženi državni proračun. Vso politično javnost je presenetil ta sklep radikalnega kluba, ker taki nastopi članov vladno stranke niso običajni, osobi-to ne v parlamentih, ako pripada isti stranki predsednik vlade, finančni minister in večina ostalih ministrov. Kaj je ]>ovod tega izvanrednega koraka? Splošna nezadovoljnost s finančno politiko, obupne finančne razmere v državi, noznosljiva, pretirana obremenitev ljudstvu, neuvaževanje nujnih ljudskih potreb, razsipanje državnega denarja, pomanjkanje smislu za štednjo je dalo povod za na-st(.p radikalne stranke kot vladne stranke, katera je po svojih poslancih zahtevala ozdravljenje naših financ, stavila razne predloge, a je ogorčena, da nj našla ruz-nmevanja ne pri predsedniku vlade, ne pri teli vladi. Zanimivo je, da Radičeva stranka kot druga vladna stranka molči, da ne obsoja finančne politike vlade, da v smislu obljub na shodih in v časopisih ne nastopa proti pretirano visokim kreditom za vojaštvo, iiuidarmerijo, t.ispozične fonde, preveliko število ministrov in državnih podtajnikov, finančno stražo itd. itd. Ne le, da ne nakopa proti temu, temveč glasuje za nove kredite, za oboroževanje v znesku 500 milijonov dinarjev, peha se za nova podtajni-ska mesta, katerih prej ni bilo, ter pošilja v boj svoje člane kot govornike, ki kakor Poslanca Babic in Pucelj hvalita vladno Politiko in ne smatrata za potrebno, da bi »ltikovala vladno politiko, kakor to de-a.io poslanci radikalne stranke. I)a je se-"aJ več povoda za kritiko ko kdajkoli prej, najboljši dokaz dogodki v zunanji in otranji politiki. Navedem samo odrejeno poskusno mobilizacijo. Gg. Radič in Pu- se nič ne brigata zato, da bo ta popisna mobilizacija mnogo stala, da po »Potreonem razburja ljudstvo, da nalaga jjp ,tvn nepotrebno gmotne žrtve, mu jem-^ dragocen čas v spomladi, da bo že ob-jeeo veliko nezadovoljnost še povečalo. Vsa javnost se začudeno vprašuje, ali so take odredbe v duhu kmečke politike, ali in komu koristijo. Kaj bi rekel Pucelj, kaj »Kmetski list«, ako bi Davidovičeva vlada svoj čas odredila poskusno mobilizacijo, ako bi zahtevala 500 milijonov dinarjev za novo oboroževanje? Poglejmo si sedaj nekoliko bližje finančno politiko, ki je izzvala odločen odpor v krogih vladne radikalne stranke! Primanjkljaji v državnem gospodarstvu. Finančna politika sedanje vlade je brez jasnih smernic. Gospodarska kriza je najboljši barometer za gospodarsko stanje v državi. Državni proračuni ne odgovarjajo resničnosti, ker niso bili na razpolago pri njihovi sestavi računski zaključki. Posledica tega je, da so potrebni ogromni naknadni in izredni krediti, ki so znašali za leto 1925/26 nič manj ko 1361 milijonov dinarjev. Finančni minister dr. Stojadinovič ni, kakor običajno, poskrbel za dovoljno pokritje. Neizbežna posledica te vse obsodbe vredne politike je, da je državno gospodarstvo mesec za mesecem izkazovalo znatne primanjkljaje, da ni bil finančni minister v stanu izplačati odobrenih kreditov, da se v zadnjih mesecih več ne izpačujejo redno plače profesorjem in učiteljem, da treba nebroj potov in pogonov, preden se doseže izplačilo po proračunu odobrenih kreditov. Carinska politika. Dne 20. junija 1925 je stopila v veljavo nova carinska tarifa, ki povišuje uvozne carine za 100—300%. Šele meseca oktobra je pričel poseben odsek finančnega odbora pretresati carinsko tarifo in je v več ko dveh mesecih delo končal. Finančni minister pa ne stori nobenega koraka, da bi se odobrili sklepi odseka v finančnem odboru, da bi finančni odbor predložil v odobrenje znatno spremenjeno carinsko tarifo narodni skupščini. To zavlačevanje se* vrši gotovo radi tega, ker je odsek znatno zmanjšal razne carinske postavke, fceV je oprostil od carine zlasti kmetijske potrebščine, katere nujno potrebujemo za napredek v kmetijstvu in katere moramo uvažati iz inozemstva. Nespametna je finančna po» lihaja vsako sredo oh 6 zjutraj. — Splal In dopisi naj se po« iii njo Uredništvu ,.Domoljuba", naročnin«, reklamacUe in inserati |>a tiprarniStva „Domoljnba': v Ijnbljani, Kopitarjeva ulica Stev. C. lilika, ki ovira napredek kmetijstva, kji onemogoča povečanje produkcije in otež-koča stremljenje kmetijstva, da postane sposobno za konkurenco z drugimi drža- vami. Gospodarstvo v državnih monopolih. Državni monopoli dajo državi največ čistega dobička, predstavljajo najbolj do-bičkanesno gospodarsko ustanovo države. Po proračunu znašajo izdatki monopolov; 8 milronov dinarjev, dohodki pa 2424 milijonov dinarjev, čisti dobiček 1748.2 milijona dinarjev ali skoro 7000 milijonov kron. Žal je gospodarstvo pri upravi drž. monopolov v škodo države, najširših slojev ljudstva, v škodo proizvajalcev tebaka, v škodo uslužbencev monopola. Monopolski predmeti bi lahko bili ceneši, sadilci tobaka bi dobili boljše cene za tobak, uva-ževale bi se lahko zahteve uslužbencev, ako bi se podjetje vedilo po trgovskih načelih, ako bi se okoreli birokratizem opustil, ako bi se odstranili vsi oni činitelji, ki zasledujejo le sebične namene. Monopol-sko upravo treba iztrgati iz rok strankarskih veljakov in jo dati v roke strokovnjakom (trgovcem, tehnikom in zastopnikom sadilcev tobaka). Radi slabega gospodarstva so cene potrebščinam za najširše sloje pretirano visoke. Uprava monopolov plaža za škatljico vžigalic 15 para, prodaja pa iste za 1 Din, za 1 kg soli, katero uvozi iz inozemstva, plača 33 para, prodaja pa po 4.50 Din. Ako to ni navijanje cen, vobče ni treba govoriti o navijanju cen. Državno podjetje s takim odiranjem najrevnejših plasti naroda daje zelo, zelo slab zged — trgovcem. Financarji. Po proračunu imamo 8000 mož finančne straže, ki stane državo 193.5 milijonov dinarjev, razen tega še 5035 mož {>ogra-nične trupe, ki stane 101 milijon dinarjev, obe skupaj okrog 300 miljonov dinarjev, skoraj toliko kakor proračun kmetijstva in trgovine skupaj. Izdatki za te svrhe bi se lahko za eno tretjino, če ne za polovico zmanjšali, saj vemo, da finančni stražniki sami priznavajo, da je v nekaterih pokrajinah, kakor n. pr. v Sloveniji več ko ena tretjina finančnih stražnikov preveč. V finančnem odboru se je zmanjšalo stanje finančne straže za eno desetino, lahko bi se zmanjšalo trikrat toliko in državni blagajni prihranilo nad 100 milijonov dinar- jev, ker bi se tudi pograniina trupa po iz-iavali ljudi, ki dobro poznajo delovanje to pomožne sile finančne straže, lahko zmanjkalo za polovico. Poročilo finančnega ministra. Finančni minister je podal tiskano poročilo, ko je predložil državni proračun narodni skupščini. Ker finančni minister namenoma izlvegava javnost ir. kontrolo (nadzorstvo) državnega gospodarstva, ker lie vidi rad, da ima ljudstvo vpogled v drž. gospodarstvo, smo bili mišljenja, da nam bo vsaj v poročilu razložil svojo finančno politiko, dal pojasnila glede raznih gospodarskih vprašanj, katera so na dnevnem redu, podal smernice za bodočo finančno politiko. Predloženo poročilo nas je vse razočaralo, je silno skromno v primeri s poročili k prejšnjim proračunom, ne da nobenih pojasnil glede perečih vprašanj državnega gospodarstva, pač pa vsebuje polno — netočnih podatkov in zaključkov. Oglejmo si najvažnejše. Trdi se, da predstavljajo le neposredni in posredni davki obremenitev ljudstva, kar ni točno. Kdor ve, da je draginja posledica visokih železniških in poštnih ta-rifov, kdor ve, da industrija vsled visokih cen premoga itd. ne more svojih izdelkov cenejše prodajati, kdor ve, da dohodki mnogih državnih gospodarskih podjetij ne zadoščajo za pokritje stroškov teh podjetij, \e tudi, da pomenjajo vsi državni dohodki obremenitev ljudstva, da se isti morajo, ako hočemo izračunati povprečno obremenitev za enega prebivalca, vzeti v poštev. Naša država ima 12,015.828, a ne 13 milijonov prebivalcev, kakor se trdi v poročilu, in znaša držama obremenitev za prebivalca 1041 Din, a ne 742 Din, kakor se navaja v poročilu. Koliko pride v Sloveniji li a prebivalca? V letu 1924 in 1925 je plačala Slovenija 15% vseh posebnih neposrednih davkov, 19 odst. vsega invalidskega davka, 21 odst. davka na poslovni promet v vsej državi, mimo moremo računati, da najmanj 15 odstotkov vseh bremen v državi nosi Slovenija, kar znaša 1776 Din na osebo. Verjetno pa je, ako primerjamo pačilo davkov v Srbiji in Črni gori s plačilen) davkov v Sloveniji, da ne pride na oseko v Srbiji niti 742 Din. Samoupravne doklade. V poročilu se navaja, da znašajo samoupravne doklade v Sloveniji 158% državnih davkov. Resnica pa je, da ima v Sloveniji izmed 2175 občin 1407 občin, to je dve tretjini vseh občin, občinske doklade nad 100 odstotkov, da ima izmed 23 okrajev v ljubljanski oblasti 17 okrajev doklade nad 150 do 402%, da ima izmed 21 okrajev v mariborski obasti 14 okrajev okrajne dokade od 200—500 odstotkov. Ako vse to upoštevamo, znašajo samoupravne (občinske in okrajne) doklade v Sloveniji okrog 300%, a ne samo 158 odstotkov Ako imajo občine v Vojvodini, Hrvatski, 'tu in tam v Srbiji, mnogo višje doklade, je razlog ta, da si tam določajo občinski predstojniki in občinski tajniki ogromne plače, (ločim vrše v Sloveniji župani brezplačno svojo službo, ker njihova »plača« ni niti dovoljna za pokritje stroškov opetovanih potov na okrajno glavarstvo, stroškov ob priliki rekrutovanja, spremljanja rekrutov itd. Poleg tega pa ti plačani predstojniki občin — v Vojvodini, Bosni, Dalmaciji itd. vladni komisarji — gospodarijo s premoženjem občin tako, da ogromne tisočake in tisočake leto za lotom uporabljajo za namene, od katerih nimajo občine prav nobene koristi. Druge netočnosti. Proračun ni sestavljen v si. določb zakona o državnem računovcu.-u u, v njem niso navedeni vsi državni dohodki, kakor dohodki tihotapskega fonda, kontrolnega fonda, fonda za podporo uradniških zadrug; proračun jc že bolj centraliziran kakor prej, posledica je dejstvo, da • Domovina« ne more prav nič slepomišiti. Sama si je sodbo izrekla. Da pa je odločba škofova glede Domovine strogo verska in cerkvena zadeva, ne pa morda politična ali strankarska, je pa izven vsakega dvoma. Cerkveni zakonik, ki ga je izdal papež Pij X. in ki velja f vesoljno cerkev, jasno določa v točki 1399, da so prepovedani spisi, »ki katerokoli katoliško resnico napadajo ali zasmehujejo, ki sramote bogočastje, ki cerkveno disciplino skušajo razrušiti in ki nalašč sramote cerkveno hierarhijo (papeže, škofa, duhovnike — op. ur.) duhovniški ali rodovniški stan«. To je pisano v cerkve- nem zakoniku. Torej gotovo cerkvena in verska zadeva. Dalje govori določba 1405 cerkvenega zakonika, da morajo škofje in dušni pastirji s> ariti vernike pred nevarnostjo in škodo čila j i slabih spisov. Škof je torej storil to, kar zahteva ccr-kveni zakonik. Na kakšen način to stori, to pa je v njegovih rokah. Nihče pa se danes ne bo upal trditi, da Domovina v resnici ne napada verskih resnic, čeprav no vsaka številka (v št. 18 i/. 1. 1924 navaja čitalce, da sv. Trojica iz-h >ja iz poganstva, da je Marija bivša boginja Hera itd.), vsakdo ve, kako Domovina neprestano sramoti cerkveno hierarhijo (paricža, škofa, duhovnike), kakor z. | grdimi napadi zasramuje in jemlje dobro ime frančiškanskemu redu, kako skuša ! razrušiti cerkveno disciplino, ko hujslca vernike, da ni treba škofa ubogati, čeprav ta ukazuje v strogo verskih zadevah. Stvar je danes še bolj jasna, kot jo bila: n Domovina je časopis, ki nedvoumno spada pod zgoraj navedeno določbo 1399 cerkvenega zakonika. Zato je pa za vernega krisfana Domovino brati in naročati greh, tudi če bi škof o tem molčal. Tu ne gre več za nobeno politiko in nobeno stranko, tu gre sedaj v prvi vrsti za duše, ki so v nevarnosti, da izgube vero in poštenje. To nam je tem bolj jasno, ker se je podobna zgodba že zgodila in žalostno dokončala na Francoskem. Francoski svobodomislec Combes (Komb), ki je katoli- f ško cerkev na Francoskem uklenil v suženjske verige, je dejal: »Dve tretjini, da tri četrtine brezverne Francije se imamo zahvaliti svojemu časopisju.« Danes Francoz v ogromnem delu, če ne celo v veliki večini umira brez Boga in brez zakramentov. To mi prav dobro vemo, vemo pa tudi, česar žal katoliški Francozi niso takrat vedeli, da je neizprosen boj proti tej časopisni brezverski kugi vestna dolžnost vsakega katoličana. Isto framasonstvo, ki se v Franciji sedaj odkrito bori zoper Boga in Cerkev, prav isto framasonstvo pri nas zlasti potom Domovine in Jutra sedaj deloma se prikrito vodi boj proti Kristusu in njegovi Cerkvi. Zato bomo vedno na straži 1 fCakor očetje tako sinovi. Duševni oče samostojne kmetijske slranlce dr. Žerjav se nc more pomiriti radi škofovega pisma, v katerem je naš višji oastir jasno in določno povedal, da jc »Domovina« nevarna in da greši, kdor jo pretira redno oziroma kdor jo z naročanjem podpira. Mesec dni že demokratski listi nc vedo pisati drugega kot proti škofu. Ker so stari libcralci iz demokratskih vrst naperili velike topove preti našemu zaslužnemu nadpastirju, je mislil /Kmetski |isi da samostojni sinovi dr. Žerjavovi ne smejo zaostali. V treh številkah se bolj ali manj prikrito norčuje iz škofovega pisma. S tem je list znova pokazal svojo pravo barvo. Naj svobodomislec skriva svoje sovraštvo do Cerkve kolikor hoče, pridejo trenotki, ko se ne more zatajiti. »Kmetski list.i se je pokazal v pravi luči kot resničen Žerjavov sin, ko se zatekava v dr. Antena Jegliča. Če kdo tega lista ne bi doslej poznal s prave strani, ga spozna, ko ta sedaj radičevski časopis zavija na ogaben način škofovske besede. Pred dvema Ic li se jc norčeval »Kmetski list« iz goriškega nadškofa, ko je prepovedal igrati umazano in kvantarsko igro: »Vdova Rošlinka«. Prej in poslej jc namreč to prepovedalo jrfro gladilo samostojnežev priporočalo. Ob Usti priliki je pokazal ta časopis, kako za-smeliljivo jc zanj vse, kar je s Cerkvijo v zvezi. Sed-j, ko se obreguje ob našega nadnastirja je samo potrdil staro pravilo, ki velja za vse liberalce: Volk menja dlako, narave nikoli. Radič udarja na kulturne bolne strune. Da je Radičeva stranka svobodomiselna, to se pravi protikatoliška, to je Radič sam že večkrat pokazal, pa tudi povedal. Še nam je v s pominu, kako je svoj čas napadel katoliške škofe, kako slovenske duhovnike, kako se je izražal o veri. Sedaj pa je v finančnem zakonu hotel še prav posebej pokazati svojo ljubezen do katoliških Slovencev in je vstavil paragraf, da veroučitelji po ljudskih šolah ne dobijo nobenih nagrad. Če zato ne bodo veronauka učili, bodo to storili učitelji. Radič dobro ve, da dobivajo naši kaplani tako beraško plačo, da niti 14 dni ni mogoče živeti od nje, kaj pa šele, da bi si nakupili potrebne obleke in knjig. Šola jim je za silo zboljšala položaj. Sedaj pa je Radič še to ukinil, dasi so to čisto majhne vsote. En sam general na leto domalega več zasluži, kot bi dobili vsi slovenski ve-roučitelji — denar tu ni igral prav nobene vloge. Glavno je: radičevska stranka, katere člana sla tudi gg. Pucelj in Prepeluh, inora udariti katoličanstvo. Ali mislijo radičevci, da bodo na ta način spravili krščanski nauk iz šole, ali so to naredili zato, ker slovenski duhovnik drži z ljudstvom in ga ne prodaja za judeževe srebrnike vekrbskim velikasem. fVfffilifSj« Prekliče jo se vse izmišljene govorico ' • vniib* C[] gtrani ljudi, katere so se govorile moji trgovini zaradi gosp. L. Š v e g e 1 iz Svarij. - A. KERN - KRANJ. miatM.muMMKji.vp Vsem našin naročnikom, čltateljem in prijatellem, doma ln na tujem, želimo blagoslovljene in zadovoljne velikonočne praznike. Upravništvo. Uredništvo. d Zadnji opomin! Pričujoča 13. številka Domoljuba; je zadnja, ki jo še dopoš-ljemo vsem naročnikom, tudi onim, ki doslej še ni;o obnovili naročnine. Prihodnjo številko pošljemo samo naročnikom-plač-nikom. Kdor se čuti prizadetega in želi še nadalje prejemati naš list, naj nemudoma obnovi naročnino vsaj za prvo polovico leta. Položnice so vsi prizadeti šc enkrat prejeli v zadn;i, 12. številki. Upamo, tla v vaiem kraju ne bo prav nikogar, ki bi v bodoče hotel biti brez »Domoljuba«. >ismo iz Mini- (Tukajšnja okolica. — Slabo delo. stran li.) Dimondvills, Wyoinin£?, 7. svečana 1926. Cenjeni gospod urednik! Upam, da mi boste odmerili mal prostorček v Vašem lepem listu »Domoljubu«. Sporočil bi rad nekaj malih novic, katere bodo mogoče zanimale rojake, ki so bili kdaj tu, pa tudi ene, ki niso bili. Naj začnem takoj z opisom kraja, kjer sedaj živim. Naselbina Diamondville (Daj-mondvil) leži 82 milj severno od mesta Ročk Springs, 6887 čevljev nad morsko gladino. Kakor večinoma po vsej državi Wyoming ljudstvo tudi tukaj služi svoj kruh z delom v premogovnikih različnih družb, kojih je več tu v bližnji okolici. Pokrajina je dokaj lepša kakor okoli Ročk Springs-a, a radi visoke lege in nezadostne moče ne uspeva razen redke gorske trave po vsei proslrani okolici nič. Izjemo delajo le ozke lege, ležeče ob majhni rečici, koja se vije tu in tam skozi divje soteske, potem zopet skozi prav lepe doline, ki pa so le v dnu oživljene od blagodejne vode, dočim kažejo pobočja hribov božjemu solncu svoja izsušena in od vetra obrušena rebra. Povsod pa se je naselil človek, potem ko je zasledil več ali manj globoko v zemlji dragoceni črni diamant — premog. Tako so nastale tukaj manjše ah večje naselbine, kakor je pač zahteval čas, ugodna prilika ali dober zaslužek. Bližnje naselbine so Okley, eno miljo južno, Kem-merer eno miljo severno, dalje Frontier tri milje severno, kjer je pred par leti izgubilo življenje čez 100 premogarjev radi vnetja razstreljivih plinov in premo-govega prahu, po krivdi zanikrnih podjetnikov, kateri gledajo le na svoj žep, ne pa na uboge delavce. Po vseh teh naselbinah so razstreseni tudi slovenski pre-mogarji, služeč v potu svojega obraza kruh sebi in družini. Dela se tukaj malo boljše kakor v okolici Ročk Springs-a, kajti premog je tukaj boljši kot oni iz premogovnikov Ročk Springr,. Delamo po štiri, tudi pet dni na teden, le premogovnik na Frontierju, kjer je bilo zaposlenih okoli 200 mož, je državni rudniški inšpektor dal zapreti radi prevelike množine razctieljivih plinov. Tu se dogaja pogosto, da odpusti ena aH druga družba svoje delavce, in le-ti so izpostavljeni večkrat največji bedi. Če je odpuščen, treba iti za delom, a kje ga dobiti? Povsod se slabo dela. Ko je družba Gunn Quaely 12. svečana odslovila okoli osemdeset delavcev, smo se vpraševali, kam sedaj? V odgovor re jc navadno dobil le obupen pogled, ki jc le povedal; ne vem. Šli smo kakor sence brez upa in brez cilja. Dcsti nas je pustilo svoje družine tam, kjer so in smo šli iskat novega dela. Dragi rojaki, svarim vse pred deželo svobode, bodite prepričani, ni vse zlato, kar se sveti! Preden se poči aste na pot v novi svet, pomislite, kam da greste! Vem, da je težko v domovini radi slabih povojnih razmer, a te sc tudi tu poznajo, žal le preveč. Sicer je težko radi novih postav dobiti dovoljenje za vstop v to deželo in jaz vam svetujem: le niiiar ne hodite sem, da ne boste morda razočarani. Kakor povsod, tako sem tudi tukaj spoznal, da so rojaki še precej dobro ohranili vero in ljubezen do Boga. V Kem-merer je sicer majhna, a lepa irska cerkvica sv. Patrika, zaščitnika irskih katoličanov. Za tukajšnje razmere, kjer je večini bog le svitli dolar, je bilo primeroma veliko ljudi pri sv. maši. Zastopani so skoraj vsi katoliški narodi; skoraj ni mogče, predstavljati vam, ki ste doma, kako blagodejno vpliva na človeka v tujini daritev sv. maše. Brez t« bi bila nedelja dolg, pust dan. Najbolj so mi ugajali strežniki. Tu vidimo svetlolasega, belopoltega Irca, po-leg njega zagorelega Italijančka ali Španca, najdivnejši izmed vseh štirih bo pač mali samojski zamorček čokoladnočrnega obraza, volnenih, kakor oglje črnih las in belo se svetlikajoči!) živih oči. Obnašanje teh malčkov pri službi božji je naravnost vzorno. Pri pogledu na nje si človek nehote stavi vpraišanje, je-li res mogoče, da se kdo, ko dorasle, da od brezvestnežev tako daleč zapeljati, da pozabi svoje najdražje — sv. vero? v največji izbiri samo dobre kakovosti, Cene nizke R. iMIKLAUC, „PKI ŠKOFU". LJUBLJANA 3l Zal, tudi med našimi rojaki sc dobe, a'tudi od teh se mnogi povrnejo, ko uvidijo, da je le edino sv. vera največji zaklad, brez katerega ni mogoče najti miru in zadovoljstva. Slovani so tukaj zastopani polno-jtevilno, najdeš vse, prav vse. Tu vidiš veselega, stacitcga Slovenca, zgovornega Hrvata, samoljubnega Ceha. krotkega Slovaka, mrkega Srba, tihega Poljaka, dobrodušnega orjaškega Rusa poleg drznega, kakor jeklo trdega Bolgara in ponosnega Črnogorca. Vsi so edini, a vsak se spominja na srečne dni, ki so — bili. Veliko jih je, ki bi se radi vrnili, pa se ne morejo; kajti denarna sredstva in mnogim tudi številne družine ne dopuščajo, da bi se mogli podati nazaj v svojo rojstno domovino. Pozdravljam vse čitatelje Domoljuba, želeč jim vesele velikonočne praznike, Tebi, dragi »Domoljub«, pa obilo uspeha in novih naročnikov. Jernej Jereb. Pismo iz Francije. Vitlers Semens. 22. marca 1926. (Rop v baraki.) Dragi »Domoljub«! Prosimo, dovoli nam majhen kotiček, da malo opišemo naše življenje v Franciji, Leta 1924. smo se poslavljali od doma ter napotili v Francijo, vsak seveda z veliko nado, da bo tam mogel udobneje živeti kakor doma, in mogoče v par letih ali pa še prej, kar za-bogateti. Nekatere je prevarila lakomnost, ker bi jim ne bilo treba od doma, nekatere seveda pa tudi potreba, da bi mogli tam malo lažje preživeti svojo družino ter I plačevati davke, katere nam tako velike i nakladajo; kar pa je bilo fantov, pa da si vsak ustanovi malo boljše svoje bodoče ognjišče. Zato si ga je skoraj vsak pri odhodu privoščil par kozarčkov, in to seveda na francosko korajžo, in marsikateri je zapel: Zdaj gremo, oh zdaj gremo, nazaj še pridemo, ter veselo zavriskal. Ali žal, vsi smo bili močno prevarjeni. t.-;odbo, je priobčila v zadnji številki pismo »starejšega župnika-, ki obsoja škofov nastop zoper »Domovino'. Pisma pa, kakor se more .sklepati iz vsebine in sloga, ni pisal noben župnik, temveč so ga napisali gospodje Domovinarji sami. Mi tudi ne moremo verjeti, da bi bil med župniki v naši Sloveniji kdo, ki bi mogel napisati tako pismo, zakaj naši duhovniki so res pastirji izročene jim čede, ne pa najemniki, ki zbeže, kadar pride volk med čedo. d Galica in seljačka vlada. Naši poslanci so posredovali pri finančnem ministru in pri državnem pedtajniku radičevcu Neudorfarju, da se dovoli carine prost uvoz galice. Oba sta izjavila, da vlada tega ne bo dovolila. Zato bodo vinogradniki morali plačevati 1.52 Din carine za 1 kg galice, Kje je Pucelj in njegovih 50 poslancev, ki sede v vladi? v d Slovenec padel v bojih v Siriji. Ivan Koželj iz Zagorja je odšel na Francosko, kjer je zašel v tujsko legijo, s katero je moral na vojsko proti upornim Druzom v Siriji (severno od Palestine). Sedaj je došlo poročilo, da je v ondotnih bojih d Pri občinskih volitvah v Trbovljah je dobila SLS 360 glasov, neodvisni 472, socialisti in komunisti 760, gospodarska lista 567. Vse druge stranke precej manj. d Zopet imenik družbe sv. Mohorja. Prihodnji koledar Družbe sv. Mohorja bo zopet prinesel celoten imenik vseh članov. Tega imenika smo Slovenci zelo pogrešali. d Proti umazani knjigi. Tudi v Združenih državah Amerike pripravljajo strogo državno postavo zoper umazano in ne-nravno knjigo. Sploh se v celi Evropi kaže gibanje proti pohotnemu tisku. Pri nas so npeljali tiskanje in razširjanje grdih in pohotnih knjig'liberalci, ki jih pišejo ter judovsko usiljivo ponujajo po »Jutrin in brezverski »Domovini«. Liberalci so itak med naše ljudstvo zlasti med meščanstvo, zanesli celo močvirje nenravnosti baš s ti; skom, tako, da se je v zadnjem času boljši del liberalne inteligence obrnil proti temu umazanemu slovstvu, ki ga razširjata »Jutro in ;>Domovina€. O tem bomo o svojem času še več poročali. d Kronanje kralja Aleksandra se bo najbrž vršilo še letos v avgustu v srbskem samostanu Žiče. Po kronanju bi prišla na obisk na kraljevi dvor v Italiji italijanski kralj in francoski predsednik. d Venčanjo g. Pašiča. Povodom 80-let-nice (pravzaprav 85 letnice) bodo g. Pa-£iča venčali z zlatim lavorovim vencem. d Za župnika v Št. Janžu bo imenovan g. Janez Črnilec, kaplan v Ribnici. Beneficiat v Vogljah pri Šenčurju je imenovan g. Franc Rajčevič, doslej župnik v Lučinab. d Popravljena krivica. Svoj čas so liberalci Žerjavove stranke, ko so bili še v vladi, dosegli, da župniki, ki imajo manj ko 200 hiš v župniji, ne dobivajo nobenih draginjskih doklad, to se pravi: nobene plače. S tem so Jutrovci in Domovinarji, ki naravnost strastno sovražijo vero in Cerkev, hoteli uničiti male župnije, da bi potem lažje, ko ne bi bilo duhovnika, v njih sejali seme brezverstva in nenravno-sti. Sedaj jo finančni minister na pritisk naših poslancev dosegel, da tudi taki župniki dobijo tisto borno doklado, ki jo daje država. d Poročil sc je v nedeljo 28. t. m. na Dobrni pri Celju g. Ivan Hribar, bivši pokrajinski namestnik za Slovenijo z gospodično I. Goričan iz Nove cerkve pri Voj-niku. <1 Naš kovan denar. V teh dneh pripelje v Gruž poseben parobrod za 20 vagonov novega kovanega denarja po 1 in 2 Din. Polovico denarja bodo izložili v Gružu, ostalo polovico pa v Sušaku. Znano pa jc, da imamo že v zalogi kovani drobiž po 10 in 25 par, ki ga je vlada leta 1920 dala v promet, pa ga potem zaustavila, ker je bila kovina več vredna kot pa je novec veljal, še zdaj je novec po 25 par dražji za državo kot pa 2 dinarski denar. V načrtu imajo, ta novec še zadržati. Pač pa nameravajo dati v promet en milijon zlatnikov s sliko kralja Aleksandra. Te zlatnike bi dali skovati iz zlatnikov, ki jih je naša država dobila iz likvidacije avstro-ogrske banke. To namero hočejo izvršiti letos ob prilki kraljevega kronanja v avgustu. p Nov udarec žerjavovega centralizma proti Slovencem. Železniško ministrstvo namerava vse urade za nabavo vseh železniških potrebščin prenesti v Belgrad. Na ta način bo slovenska trgovina in obrt zopet udarjena za težke milijone. Dr. Žerjavov centralizem nam vsak dan občutneje vleče kožo s telesa. Ko bi imeli Slovenci avtonomijo, bi se železniške potrebščine za Slovenijo kupovale samo v Sloveniji. Poslanca dr. Korošec in Žebot sta posredovala pri železniškem ministru, naj svojo namero opusti. d Nenavaden pomočnik. Dr. Milan T'raganec, sin zagrebškega pekovskega mojstra, je napravil pred strokovno komisijo zagrebške obrtne zadruge z odličnim uspehom skušnjo za pekovskega pomočnika. Pred časom je prišel do prepričanja, df» je dandanes bolje biti dober pekovski mojster, kakor pa slabo plačan državni uradnik ali pa advokat in je vstopil v pekarno svojega očeta kot pekovski vajenec. d Vzgoja brez vere. V letu 1925 se je zastrupilo v Belgradu 390 deklet, od teh 389 — torej razen ene — radi nesrečne ljubezni. p Liberalni švindel. Kako so Žerja-vovi pristaši ob zadnjih volitvah skoro povsod goljufali kjer so le mogli, o tem smo si vsi na jasnem z liberalci vred. To je sedaj potrdil tudi stol sedmorice v Zagrebu, ki je oprostil mizarja Ivana Jakoliča iz Železnikov, ker se je le-ta radi sleparskega ravnanja liberalne volilne komisije izrazil, da je to »švindek. Liberalci so ga seveda za to tožili, sodišče pa je reklo: »S to besedo je obtoženec povsem točno označil odborovo postopanje »švindek, sleparija je bila uradno potrdilo na volilnem zapisniku, da je bil obtoženec neznan, ko so ga vendar vsi odborniki izvzemši predsednika, osebno poznali. Nezakonito, celo sleparsko postopanje zakon zabranjuje.« Zato je bil Jakolič oproščen, pohvalo i; najvišjega sodišča pa naj si dični žerjavovci vtaknejo za klobuk. Krekovi Izbrani spisi po znižani ceni. Krekove Izbrane spise bo začela izdajati kot izreden književni dar svojim članom Mohorjeva družba; tako bodo postali dostopni širokemu krogu hravcev po kar mogoče nizki ceni. Ker je pa I, zvezek Krekovih spisov izšel že pred tremi leti v založbi društva Dr. J. I, Krek, je društvo ceno I. zvezku znatno znižalo, tako da bo mogoče vsem, ki si nameravajo naročiti II. zvezek pri Mohorjevi družbi, nabaviti si tudi I. zvezek. Odslej stane I. zvezek Krekovih Izbranih spisov vezan 35 Din (po pošti 38 Din), broširan 25 (po pošti 28 Din), kar je prav nizka cena za knjigo, ki obsega 188 strani velike oblike in poleg tega še tri priloge slik na boljšem papirju. Knjiga se naroča pri Novi Založbi v Ljubljani, Kongresni trg 19. d Žrebanje loterije za Orlovski stadion se bo nepreklicno vršilo dne 30. maja. d Orjaški kostanj. Poroča se nam: Na Suši v Št. Ožbaltu pri Trojanah je posekal posestnik Tomažkovec starodaven kostanj, ki je iskal para po Sloveniji. Meril je v obsegu 17 metrov. Svoj čas je rodil obilno dobrega kostanja. Zadnja leta je izgubil skoro vse vejevje, bržkone je vanj treščilo. Ker je bil votel in je že umiral, ga ni kazalo ohranjati. Podoben je bil velikanskemu štoru, v čegar voltini bi našla prostora vsa živina majhnega kmeta. Po lanski »Mladikk doseže kostanj najskrajnejšo starost 2000 let z obsegom 60 m. Ako od-bijemo dve tretjini od te številke, najdemo, da je najmanj 22 rodov na Suši pobiralo pod istim drevesom dobrodošel sad. — Tukaj prosi milosti opomba, ki je uradno dognana resnica, da se naša župnija pravilno piše Št. Ožbalt, ne pa Sv. Ožbolt ali kako drugače. d Ne zaupajte neznanim ljudom! 17. t. m. se je pri Petru Nagodetu v Podolnici pri Horjulu oglasil neki tujec, ki se je izdajal za mesarja iz Postojne. Poprosil je za voz in konja, da gre v sosednjo vas vole kupovat. Ker gospodar radi španske bolezni ni mogel sam peljati, je izročil voz in konja svoji 151etni hčerki, ki je peljala me- Vsi hočejo kupovati Jchlcht-ovo milo. Nekateri »S dajo pregovoriif, da vzamejo druga praina sredtiva. Velika večina p« v»tr na tem, da uporablja le pravo Schicht-ovo milo. Kateri to pamitnejtiT Previdni 1 Vedo namreč, da more enV.ratna uporaba manjvrednega mili več ikodiH, kakor je mogoča vte leto prihraniti na ccni mila. sarja do Viča, kjer je tujec rekel deklici naj počaka, ker gre v neko stransko vas. Tujec se je odpeljal z vozom, pa ga ni bilo več nazaj, deklica pa se je sama vrnila domov. Vsa poizvedovanja so doslej ostala brezuspešna. Konj je rdeč z belo liso na glavi, spodnji del zadnjih nog je tudi bel. Voz je zapravljenec rumeno lakiran. d Proti škofu Zadravcu na Madžarskem, ki so ga obtožili sokrivde v ponarejanju bankovcev, so ustavili sodno postopanje, ker se je izkazalo, da je popolnoma nedolžen. »Jutroc pa in »Domovina s: tega seveda ne bosta preklicala, dasi sta s posebno naslado poročala o tem. d Žrtev dela. Dne 23. marca t. I. je bilo zaposlenih pri rudniškem kamnolomu v Zagorju več delavcev. Delavec Franc Kopitar iz Škofje vasi, okraj Celje, je premikal z železnim drogom večjo, že nalom-ljeno skalo. Hotel jo je zvaliti navzdol, pa je pri tem sam zgubil ravnotežje in padel kakih 40 m globoko. Pri padcu preko skalovja je zadobil smrtnonevarne poškodbe na telesu in si razbil lobanjo. d Smrtna nesreča. Dne 17. t. m. popoldne je peljal posestnik Franc Lipovšek iz Podlipovce, občina Kolovrat, približno 300 kg sena, naloženega na lahkem vozičku. S seboj je imel za pomoč pri nakladanju 63 let starega preužitkarja Martina Brvarja iz Podlipovca št. 5. Prispevši z vozom blizu Krač, se je voziček iz neznanega vzroka prevrnil in pokopal Brvarja pod seboj in sicer tako nesrečno, da je obležal slednji na robu poti in bil od voza pritisnjen čez želodec. Lipovšek je sioer rešil Brvarja takoj izpod voza in poklical zdravnika, vendar je podlegel Brvar dne 22. t. m. po hudih mukah notranjim poškodbam. d Orli in Orlice! O velikonočnih praznikih od hiše do hiše s srečkami Orlovskega sitadiona. Ne bo ga pravega Slovenca, ki ne bi vsaj z eno srečko pomagal graditi veličastnega spomenika slovenskega katoliškega ljudstva. S* cl Najtežja vola v Sloveniji je kupil mesar g. Marčan v Ljubljani in sicer od pivovarne Union. Oba tehtata 2012 kg. cl Šola za smejanje. Kaj si vse_ ljudje izmislijo! V Parizu so ustanovili šolo za smejanje, da se ljudje znajo potem prav smejati. Ta šola jc tako draga, da tisti, ki dobivajo račun za šolanje, se takoj nehajo smejati. d 1)' Aiuiunzio zblaznel. Znani italijanski pesnik in pustolovec D' Annunzio je zblaznel in je pod zdravniškim nadzorstvom. Pred kratkim so v Milanu igrali njegovo igro Sv. Sebastijan , ki je pa taka, da so katoličani isti večer v svojih cerkvah priredili zadosiilne pobožnosti. d Žrtev poklica. V Trdkovi, eni najsevernejših slovenskih občin je v nedeljo 21. t. m. okrog pol štirih popoldne neki neznani tihotapec ustrelil pripravnika finančne kontrolo g. Juga. ki jc bil doma iz vasi Kazborje ua štajerskem, .lug je patru-ljiral ob meji in pri tem naletel na okrog 20 let starega fanta, očividno tihotapca, z nabasan i m nahrbtnikom. Jugu se jc zdel fant sumljiv, zato ga je pozval, naj gre ž njim na stražnico. Nekaj časa je šel mirno, šele ko sta prišla v takozvano ■ mačkovo grapo , je neznani tihotapec nenadoma zgrabil Juga, ga podrl na tla, mu izvil puško, odskočil par korakov proč in ga je ustrelil v trebuh. Jug, ki sc je med tem že pobral, se jc zopet zgrudil ua tla. Tihotapec, ki je govoril prekmurski, pa jo jc od kuril nazaj proti madjarski meji. Jug so je z veliko težavo priplazil do prve hiše, odkoder so pozvali njegove tovariše, ki so ga takoj odpeljali v b< 'nišnico v Mursko Soboto, kjer jc umrl. Napadalec je najbrže zbežal tez mejo. d TaOina. Posestniku Jožefu Bohinjcu ■/. Misač pri Podnartu jc na praznik, 25. t. m. odnesel še nepoznan tat 37~>0 Din in nekaj obleke. Domači so odšli k maši, le stari oče je bil donta, ključ so pustili na oknu. Ljudje pazite, ker zlata doba poštenosti je pri nas že davno minula. d Od doma je Sel dne 2. marca gluhonemi Janez Hočevar iz Kamnega vrha št. 6. Star je 45 let in je srednje postave. Hlače ima iz rjavega žameta, oblečen je v črn suknjič in obut v škornje. Kdor bi vedel kai o njem, naj sporoči orožniški postaji v Žužemberku. d Umrl je v Novem mestu pri usmi* 1 jenih bratih v Kandiji p. Otokar Aleš v 72. letu starosti. Bil je svoj čas 30 let učitelj na novomeški ljudski šoli. d Vse pride na dan. L. 1919 sta bila v Dolah pri Litiji zažgana dva mlina. Eden je čisto pogorel, drugega so rešili. Nihče ni vedel, kdo je ogenj podtaknil. Sedaj pa je prišlo na dan. 271etni mlinar v Reki je iz zavisti nagovoril svojo sestro Marijo, naj mlina zažge ter ji obljubil dvojno doto. Sedaj pa je dekle zahtevalo svoje plačilo, brat pa je zagrozil, da jo bo naznanil radi požiga. Ker je to povedal preglasno, so orožniki posegli vmes in oba zaprli. T/edno najnovejše rolneno blago ia ženske obleke in bluie A.& E. šiKABERNE - LJubljana, Mestni trg 10 ZAPEKI CTToBsajMrerozaKTsamMHissi«1! ■■hm Narodna skupščina. V narodni skupščini se jc nadalje razpravljalo o proračunu. Pri proračunu za agrarno reformo je govoril tudi poslanec Klekl, ki je s številkami in imeni dokazal, kakšno korupcijo uganjajo radičevci z agrarno reformo v Prckmurju. kjer oddajajo veleposestva bogatinom, ki so njihovi pristaši, kmetje pa odhajajo praznih rok. — Z velikim zanimanjem so poslanci čakali na poročilo zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki pa je povedal samo to, kar vsi časopisi pišejo, kaj je pa v resnici delal v Rimu in Parizu., je lopo molčal. O odno-šajili z Italijo, ki ugonablja naše brate, je govoril zelo prisrčno. K jx)ročilu zunanjega ministra se jc priglasilo polno govornikov. Prvi je dobil besedo poslanec dr. Hohnjec. Najprvo se je pritoževal, da narodna skupščina čisto nič ni i>oučena o naši zunanji politiki, dasi bi ji morala dajati smernice. Nalo jo prešel govornik na naše razmerje do Italije. Opisal je trpljenje, ki ga morajo prenašati naši rojaki, živeči v Italiji hi to baš v času, ko se Mussolini in Nnčič prijateljsko sestajata. Do sedaj je bila Slovencem iu Hrvatom v Italiji dovoljena vsaj mrvica materinskega jezika v soli. To mrvico jezikovne pravice je laška vlada, ki je sklenila z nami dve prijateljski pogodbi, odpravila prav v času, ko je bil dr. Ninčič v Italiji in se je razgovarjal z g. Mussolinijem o razširjenju in poglobitvi teh pogodb. (Burni protestni klici proti Italiji.) G. Mussolini posnema asirskega kra- d Obesili so 29. t. m. v Celju morilca in roparja J. Hotka, ki je 27. febr. lanskega leta umoril pri Dobovi Josipa Kraljiča ter ga oropal. Morilec je do zadnjega odklanjal duhovnika in umrl nespokorjen. d Polžja hišica se imenuje najnovejša zbirka otroških pesmic, ki jih je poklonil Karel Širok naši mladini za piruhe. Z uličnimi sličicami prof. S. Šantla opremljena knjižica ne bo le dobro došla našim malčkom, ampak tudi njih vzgojiteljem, ker nudi za jezikovni pouk in za deklamacije mnogo nove snovi. Knjižico je založila Minka Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1. Cena broširanemu izvodu 12 Din, vezanemu 14 Din. d V boju za boljše živce in večjo dela-zmežnost bo dobro služila poučna brošura Ernesta Pasternacka v Berlinu, S. O. Micha-elkirchplalz 13, ki jo na zahtevo dobi vsakdo zastonj. Opozarjamo na zadevni prospekt, ki je priložen celemu nalogu današnje številke. d Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! 1822 d Krojni tečaj za krojače, šivilje in ne-Sivilje na Starem trgu 19/1. Pričetek dne 6. aprila, za zamudnike čas do 8. aprila. Vpisovanje dnevno, - Krojni pouk potom pošte. Razpošiljanje in izdelovanje krojev. lja Tiglet Pilcznrja, ki je že pred 3000 leti zaukazal vsem svojim državljanom, da morajo govoriti samo asirski jezik. Ta izvajanja niso napravila globok vlisa samo v zbornici, nego tudi v ložah. Bil je višek, ko je dr. Hohnjec svečano izjavil, da pravega in resničnega, Še manj pa prisrčnega prijateljstva med Jugoslavijo biti no more, Če laška vlada ne bo spoštovala prirodnili pravic našega naroda, ki biva pod njeno oblastjo. Enako krepko so učinkovala izvajanja dr. Hohnječeva glede položaja koroških Slovencev, ki kljub vsem določbam miro\-nih pogodb ne uživajo pravic, da bi se mogli razvijati na podlagi materinega jezika in svojo lastne kulture. Slovonci na Koroškem so radi nestrpnosti nemških na-cionalcev obsojeni na narodno smrt. Nimajo niti eno narodne šolo, kakršno zahtevajo. Za Nemce v naši državi zahtevajo Nemci narodno in kulturno avtonomijo, Slovencem na Koroškem pa lic privoščijo niti eno slovenske šolo. Zato moramo proglasiti načelo: Kar nimajo Slovenci na Koroškem, do tega tudi Nemci v naši državi nimajo pravice. Nato so peča govornik z vprašanje m priklopitve Avstrije k Nemčiji. Poudarja, da mora stati naša država, ako bi prišlo kdaj ros do priklopitve, na stališču, da nc sme priti noben Slovenec v nemško državo. Govornik se nato bavi z razorožitvijo, ki je nujna posledica gospodarskih in finančnih razmer v državah in posledica temeljne misli, na kateri je osnovano Društvo narodov. Glede tega je Jugoslovanski klub vedno in vedno poudarjal potrebo, da zmanjšamo dobo vojne službe na šest mesecev. Tudi našo državo, kakor mnoge druge, bodo razmero same prisilile, da to stori. Ko jo bila končana debata o zunanji politiki, je podal svoje poročilo finančni minister dr. Stojadinovic. Opravičeval je velikanski proračun in pripovedoval o svojih pogajanjih glede dolgov v Ameriki, v Londonu in Parizu. Rekel je, da je z njimi zadovoljen, povedal pa ni, kakšne uspehe je dosegel. — Nato je govoril temeljito o naši finančni politiki poslanec Pušenjak. Njegov govor obsega približno iste misli, ki jih obravnava v današnjem uvodnem članku. Nadalje je govoril o finančni politiki poslanec Smodej, ki je zlasti na zgledih dokazoval, kako vlada gospodarsko ubija Slovenijo. Dr. Gosar pa govoril, kako se v predloženem finančnem zakonu zapostavlja delavstvo ter so je ostro obrnil proti kul-turnobojnim namenom, ki jih Radič skuša uveljaviti v finančnem zakonu. Shodi SLS. < Na praznik Matere božje 25. i. m. zjutraj sta napravila v Metliki shod poslanca dr. Kulovec in Franc Žcbot. Isti dan popoldne sta govorila prvi na Suhorju, drugi v Radoviei. Povsod so bili shodi zelo številno obiskani in poslušalci z izvajanji poslancev zadovoljni. Pokazalo se je, da radičevci zastonj računajo na to, da je Bela Krajina blizu hrvatske meje. Preveč pozna naš človek hrvatsko stran d» hi slepo sle- dil. Da z radičevščino ni dobička je ljudstvo že prej vedelo, danes pa čuti na lastni koži. Polnih osem mesecev sede radičevski ministri na vladi, a konec je, da Pucelj in vsi radičevci glasujejo za proračun, ki bo naše kraje spet eno leto davil. Smešna se pa zdi vsakemu pametnemu človeku tudi hrvatska republika. Kaj je bilo šest polnih let vpitja o republiki in njeni sreči. Sedaj so jo zatajili in na Jurjovski brod, kamor se je prišel Radič pokazat, so prišli s popravljenimi zastavami. Republiko so morali lepo zaflikati, da je ne vidi Pašič. Iludi časi so za nas, toda možje, ki se leve kot gad, ne morejo prinesti boljših. Eela Krajina je prepričana, da je še vselej zmagala možatost. Panika med žerjavovci in SLS. O tem raz-ravlja »Narodni Dnevnik?, ki jo g a i'o zmernih liberalcev in ki piše: »Tlazli;a j3 ta, da je program SLS star, idejno si;ajno fundiran (utemeljen, op. ur.) in normativen, dočim so bili vsi dosedanji jro^rami tej protivnih strank sestavljeni le prigcd;io, od danes do jnutri. Danes so ra-rur.i v toliko jasni, da bi SDS (to je Žcr-javova stranka, op. uredn.) v svoji veliki gr-račnosti do belgrajske gospode prodala SI; veni j o, vse njene pravice in življenske nuincsti za pipo tobaka, da ni bilo SLS. Ako bi šlo edinole po volji naše napredne g s^ode, kolikor je prešla v tabor menta-litete (miselnosti, op. uredn.) belgrajske go&prdj, bilo bi ob njenem sodobnem mi-šlienjsk.m stanju, ki ga kaj dobro poznamo — z vso našo tradicijo, z vso našo krvavo j r dobljeno kulturo in z vsem našim g :spcdarstvom — pri kraju. Kajti nesrečni pojem o kulturni enakosti vseh narodov ia e države, kakršnega zastopa tudi velik d?l naše inteligence, nam je napravil več škods v kulturnem in gmotnem oziru v tej kratki dobi ujedinjenja, kot malone vsa svetovna vojna. Ako bi ta pojem zadobil absolutno premoč, bo pomenilo to stanje najhujše podjarmi jen je in črno suženjstvo. Zato gre stranki SLS in njenim predctav-nikcm, to pa ne glede na vse njene napitke — največja zasluga, ker je ob naj-kritičnejšem času, ko je večji del naše inteligence zaoustil domovino, svoj narod in njegove tradicije ter se polakomnil zlata in časti, tako krepko zaustavila to gibanje in časti, tako krepko zaustavila to gibanje Zdaj pa primerjaj članek, ki f?a je napisal dr. Žerjav v zadnji Domovini. * p Kmetska zveza za kranjski sodni okraj priredi dne 6. aprila (veliki torek) ob 11. uri v Ljudskem domu v Kranju f-hod, na katerem poroča posl. Brodar, Če bo le mogoče, prida še en govornik iz Ljubljane. — Polnoštevilna udeležba je za člane KZ obvezna! — Odbor. p Narodno skupščino bi Pašič rad od-godil do 10. maja, naši poslanci pa se temu upirajo in zahtevajo, da ae takoj predloži skupščini zakon o izenačenju davkov. p Kakor lajna. Žerjav v »Domovini« spet ponavlja, da v »Domoljubu« vodimo gonjo proti Srbom. Pozvali smo ga že, naj vendar to dokaže. Mi ne sovražimo nikogar, a zahtevamo enakopravnost. To pa ni nikaka gonja. Toda g. minister dr. Žerjav noče biti toliko mbški, da bi svoje trditve dokazal. Kako more misliti, da ga bo naš kmet, ki da na moško besedo, smatral za resneja? p Narodnjak pa taki Okrajni zastopi na Štajerskem so bili kmalu po prevratu raz-puščeni. Vzrok je bil, ker so bili v nemških ali pa nemškutarskih rokah. Sedaj pa se je dr. Žer;av spomnil, da je to greh naše stranke. Tudi za Nemce se bi sedaj vlekel ta na; rodni narodnjak, če bi mogel zadati naši stranki udarec. Toda udarec zadeva ie njoga. Zakaj ni razpisal novih volitev, ko je bil vsemogočni predsednik pokrajinske vlado v Ljubljani? Zakaj niso demokratje razpisali volitev, ko je sedel dr. Krainer v belgrajski vladi, zakaj ne, ko je bil njih višji poveljnik Pribičevič notranji minister? Odgovor je lahek: Ker so vedeli, da bi zmagala SLS. Ta strah pred klerika-lizmr m preganja dr. Žerjava, ga davi kot mora. p Vest peče ccntraliste. O samoradi-kalni centralistični viadi iz ieta 1923 sanja dr. Žerjav. Četudi dobro ve, da so poslanci na"e stranka vedno glasovali proti vsem za';onom, ki jih je ta vlada predložila, vendar trdi, da je SLS to radikalno vlado podpiral. Mora j ač nekaj reči, ker je v zadregi, pa imenuje proti ?,ia sovanje podpira >je. Toda na eno mož pozablja, da bi ne bilo centralistične samoradikalne vlade 1. 1923, če ne bi on 1. 1921 glasoval za centralistično ustavo. Saj razumemo, da danes vse liberalce vest peče, ker so iz samega sovraštva do vsega slovenskega, napravili nerrcčno videvdansko ustavo, toda, če vest pere, re j • treba poboljšati, gospodje svo-bodomiselci, no pa valiti svoje grehe na druge. p Bcrha v radikalni stranki. V radikalni stranki jo prišlo do odkritega boja med Pašičem in Jovanovičem. Slednji je odložil predsedstvo pripravljalnega odbora za Pašičevo proslavo. Pašičev sin Rade, ki ga teži Jovanovičev zet dr. Stojadinovie, je Jovanoviču javno očital stvari, ki diše po korupciji. Jovanovič nanje ni odgovoril, ker kakor pravi, bi moral sicer izdati državne tajnosti. Pašič bo skušal borbo za enkrat še potisniti v ozadje, dokler se mu ne bo ponudila prilika, da Jovanoviča potisne iz stranke. p Kako se dela z denarjem? Naši poslanci so povodom spora med Pašičevim sinom in dr. Stojadincvičem vložili na finančnega ministra interpelacijo, v kateri navajajo, da se dr/avne potrebščine plačujejo po ICO odstotkov in več dražje kot jih dobijo zasebniki. To pa da zato, ker dobijo gotovi gospodje visoke provizije. Pri nas pa si dinarje utrgujemo, da plačujemo visoke davke. Dr. Žerjavov centralizem je res sijajenl ____^______________ ...... VER.BOM Ceškuti & Zaje, Ljubljana, Stari trg 3 Solidno, poceni in dobro kupite za ženske: neveste, dekleta; za moike: ženine, fante; otroke in novorojenčke Postranski zaslužek firTp« proti znamki za 1 Din »Propaganda«, reklamna družba z o. z., LJubljana, Šelenburgova ulica 7/II. 201otnica goriškega nadškofa dr. Se-deja. Na praznik Marijinega Oznanjenja je preteklo 20 let, odkar je bil goriški nadškof dr. 5-'edej slovesno umeščen. Doživel je burne in težke čase, da je vztrajal. Bog mu naj blagoslovi njegovo trudapolno delol 3Iatteottijevi morilci obsojeni. V laškem mestu Chetiju se je 24. t. m. končala raz-pra.a zoper Matteottijeve morilce. Glavni krivci Dumini, Volpi in Poveramo so bili obsojeni vsak na fi let; od tega so jim 4 leta vsled amnestije odpuščena, a ostanek so rr;-.stali s preiskovalnim zaporom. Ostali obtoženci pa so bili popolnoma oproščeni. liuinunska vlada odstopila. Rnmunski vladni predsednik Bratianu je poslal skup-ščlno domov, sam pa je s svojo vlado odstopil. Angleški poslanci potujejo v Kusijo. Angleži odločno zahtevajo od vlade, da se vpestavijo redne trgovske zveze z Rusijo. Da se na licu mesta prepričajo o razmerah v Rusiji, bodo tja potovali štirje poslanci, ki pa niso komunisti, ampak konservativci. Pri nas je pa vlada ukinila delovanje delavske zbornice, ker jo ta hotela poslati odposlance v Rusijo proučevat tamkajšnje razmere. Češkoslovaška uradniška vlada pred parlamentom. Ncva češkoslovaška vlada S3 je 24. t. m. predstavila parlamentu s kratko izjavo, da bo izvrševala program prejšnje vlade. Petletnica Pevske zveze. 18. aprila se bo vršila v Ljubljani petletnica Pevske zveze, ki je bila najprej določena na pro-šlo jesen, a smo jo morali iz več nepremagljivih vzrokov prestaviti na letošnjo pomlad. Priprave so v lepem teku. Sodelovalo bo 5 okrožij, ki bodo pela posamič strnjena v enotne zbore in skupno v enam zboru. Spored slavnosti bo tale: Zjutraj do 9 vaje okrožij, vsako zase v prostoru, ki ga jim bomo naznanili. Ob 9 točno skupna vaja v Unionu za mašo in koncert. Ob 10 sv, maša pri frančiškanih. Po maši slavnostno zborovanje v Unionu, za tem skupna vaja. Ob pol 4 koncert. Po dosedanjih računih bo nastopilo v skupnem zboru okrog 700 pevcev, ki bodo peli: Premrl — Rože za Marijo in Jezus je majhen za sopran in alt, Gerbič — Slovanski brod za moški in Premrl — Raj za mešani zbor. Note smo razposlali. Kdor je note dobil, pa ne bo sodeloval, naj nam jih vrne, ker nam jih je zmanjkalo. Pevci I 18. aprila je naš prazniki Komur je kakorkoli mogoče, naj se udeleži! Nihče ne sme manjkati pri tej slavnosti, komur razmere količkaj dopuščajo. Vožnja bo polovična. Vsa pojasnila dobite pri Pevski zvezi, Miklošičeva 7» cesta 7. Tja pošiljajte tudi vse prijave in poročila. Zveza z vlaki je ugodna. Koncert bo končan ob 5 popoldne. Kdor zjutraj nc bi mogel priti in ne bo sodeloval, naj nam vrne note, ki nam jih jc zmanjkalo. Pcvci, pridite se krepčat k živemu vrelcu za nove ideje, za nov napredek! Zveza Vas zove, pesem Vas vabi! Pozivamo zlasti pevcc ljubljanske okolice in one ob žel. progi, da pridejo h koncertu polnoštevilno. Ta prireditev bo pomenila nov korak naprej. n »t)uo vadiš«, veličastna drama v devetih »likali s petjem, sc ponavlja v Rctečah pri škofji Loki na belo nedeljo, 11. aprila ob 3 popoldne. n Kat. prosvcino društvo na Homcu priredi nn velikonočni pondeljek ob pol Mirih popoldne igro »V znamenju križa*. Zgodovinska igra v petih dejanjih in osmih slikah, iz dobe prvih kristjanov, nazadnje živa slika Markus in Mercia na križu. Kdor hoče videti zares lepo in poučno igro, naj prihiti ua velikonočni pondeljek popoldne na Homec pri Kamniku n Šiška. Materinski dan. Na praznik Marijinega oznanjenja ob pol osmih bo v samostanski dvorani slavnostna prireditev vsem šišenskim materam na čast. Petjp, deklamacije, govor in igra: rSirota, nedolžna žrtev zlobe^. Vstopnice se dobijo v samostanu. Vabljene ste vse matere. Voditelj »Družbe mater Vojaške zadeve. Vprašanje: Hojen sem leta 1906 in prideni ietos na nabor. Imam štir starejše brate, katerih prvi je služil v bivši Avstriji tri leta, drv.gi eaio leto in v vojni štiri leta, tretji ni bil vojak, četrti pa je služil v vojni devet mesecev in v SHS dve leti. Ali imam pravico do skrajšanega roka. 1'. Z. Odgovor: Nimate pravice do skrajšanega roka, ker nista pred vami dva družinska člana po vrsti služila polnega roka. Vprašanje: Ali imam pravico do skrajšanega roka? Starejši brat je stalno nesposoben, oče je padel v vojni k<;t črnovojnlk. J. M. Odgovor: Nimate pravice do skrajšanega roka iz razlogov, kakor je naveden v odgovoru na prvo vprašan je Vprašanje: Cuje se, da bodo spomladi orožne vaje. Ali so dovoljene kakšne olajšave: odložitev ali oprostitev. Kani naj se tozadevno obrnem. J. J. i. Odgovor: Počakajte vendar, saj še niso odrejeno. Ce bosle vpoklicani, se boste morali glede olajSav obrniti na poveljstvo vojnega okrožja. Seveda vam o uspe' u ne moremo jamčili. Vprašanje: Zlomil sem si desno ro',.o, tako. da se čutim nesposobnega za vojaka. Ali naj to sporočim vojaškemu poveljstvu. V. F. S. Odgovor: Ko pojdejo mladeniči iz vaše občine na nator. pojJite z njimi in se pred s! a vite naborni komisiji, ki bo ugotovila vašo sposobnost oziroma nesposobnost. Vprašanje: Imam šest sinov, ki so bili vsi vejaki, a je samo eden služil skrajšan rok in sicer p:tdzadnji. Ali bi imel tudi zadnji, ki je bil sedaj vpoklican, pravico do skrajšanega roka. S. F. J. Odsevcr: Zadnji vaš sin nima pravice do skrajšanega roka, ker je predzadnji služil skrajšat rok in tedaj nista dva njegova brata neposredno pred njim služila polnega roka. Vprašanje: Oče je služil v bivši Avstriji, brat tudi od leta 1915 do 1918, drugi brat pa 9 mesecev v Jugoslaviji. Aii imam jaz ]>ravico do skrajšanega roka? Odgovor: Nimato pravice do skrajšanega roka. Glejte odgovor na j>rvo vprašanje. Š. O. K. Vprašanje: Sem edini sin, rojen I. 1906 iu pojtem leios na nabor. Mati je posestnica in pla-ču.,c 33 dinarjev direktnega davka. Stara je 53 let. Imam tudi dve sestri. Ali bom oproščen, ali bom služil skrajšan rok? S. O. R. Odgovor: Oproščen ne boste, ker plačujete nad 20 dinarjev direktnega davka, pač pa boete kot prvenec služil skrajšan rok. Kamprn za mošhe oBe se dobro kupi R. MIKLAUC, „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA 81 6 PO DOMOVINI 6 SKOCJAN PRI MOKRONOGU. (Gospodinjski tečaj.) Takoj po božičnih praznikih se jc pričel pri nas gospodinjski tečaj, ki je trajal do 14. marca. Vodila ga jc gdčna Minka Rožnikov« i gdčno Beli-čevo. Nerazumevanje pomena takega tečaja jc povzročilo mnogo nasprotovanja. A vseeno sc nas je priglasilo za teč«j 18 deklet. Upanje na« ni le varalo, ampak kar narvnost presenetilo. Da nam bo tečaj nudil toliko, tega nismo pričaiovaie. Ob sklepu smo priredile razstavo, katero si je ogledalo nepričakovano velika množica ljudi nc le iz domače, ampak tndi ii sosednih župnij. Ob pogledu na razstavo so morali umolkniti tudi tisti, ki so imeli prej toliko govoriti zoper tečaj. RAKITNA PRI PRESERJU. Gasilno društvo v Rakitni »i je zadnja leta s pomočjo pridobljenih prostovoljnih daril in drugih pripomočkov precej opomoglo, tako da je upati, da se bo letos začelo zidati. Knjižnica tudi precej napreduje. Kako so nam bili kratki zimski večeri v branju knjig, čeprav je naša faia prav majhna, imamo okrog 59 Domoljubov in precejšuje število Clasnika in Bogoljuba. Tudi v našo faro se vsiljuje brezverska Domovina, kateri pa zapiramo vrata. GORENJI LOGATEC. Ljudska posojilnica.) Zadujo nedeljo v februarju je imela naša ljudska posojilnica svoj 17. redni občni zbor. Računski zaključek za 19. upravno leto 1!>25 je p.ikazal lepo delo in dober napredek v preteklem letu. Vloženo jc bilo med lelom 117 565 Din, posojil pa je bilo danih 99.900 Din. Vlagateljem je pripisala posojilnica lepo vsoto 27.281 95 Din obresti. Tej* denarja bi ljudje ne dobili, ako bi tiščali denar doma. Med letom je dala posojilnica 3000 Din v dobrodelne namene, od tega 1000 Din za župno cerkev v Gor. Logatcu in 1009 Din za ž.upuo cerkev v Dolenjem Lo-iratcu. Čistega dobička je napravila posojilnica lani 7982 Din 90 p in ima sedaj rezervnega zaklada 35 451 Din 25 p. Podpirajmo torej ljudsko pcsojilni-eo v Gor. Logatcu s tem, da vlagamo denar vanjo! Uradnje vsako nedeljo po dopoldanski službi božji. KRIZE NA GORENJSKEM. Delni izkupiček zdraienega lova Vojvošiuega l-cr-ia občine Naklo si jc občina KrHe pridobila, kolikor ga pripada po ploskvi našim občanom, kateri imajo njih gozdove v Vojvodincm bor.-tu. ker >e> oni vse prepustili občini. Torej je zopet sedanji občinski odbor dosegel in pridobil občini dohodkov, (la sc bodo doklade prihodnje leto nekaj znižale. Vsa zadeva je bila že pred razpustom prejšnjega občinskega odbora v teku, a gerentstvo je stvar popustilo. * T. J UR JE Prj GROSUPLJEM. (Kazno.) Od vseli strani beremo dopise, kako se v*i-ljujc »Domovina«:. Tudi k nam jo prihaja v mnogih izvodih, seveda brez naročnikov, posili in zastonj. Co pogleda ta list, se ti mora gabili, kako grdo napada in z zavijanjem obrekuje našega višjega nadpastirja, kakor tudi duhovnike in sploh vse. kar je cerkvenega, zraven sc pa pere, da ni proti veri. — Tukajšnji orlovski odsek praznuje letos 15 letnico obstoja, in sicer dne 30. maja, v slučaju slabega vremena pa C. junija. Zatorej prosimo vsa sosednja in daljna društva, da ne prirejajo ta dan prireditev. Za obilno udeležbo vabimo že zdaj. Podrobnosti poročamo pozneje. — Bog živi! Iz fiT. JURJA POD KUM0M. (Razno.) • Tukajšnji občinski odbor je v svoji proračunski seji za leto 1926 sklenil k dosedanji 170odst. užitninski dokladi 20 odstotni povišek. V zapisnik pa jo bilo zapisanih 200 odstotkov. Prosimo g. župana, naj pojasni to zadevo, odkod ta pomota, da iz 20 nastane v zapisniku 200? Vsled tega imamo sedaj 370 odstotno užitninsko doklado namesto sklenjenih 190. Neki gostilničar pa potem svojim gostom toži, da jc vseh visokih davkov kriv g. dr. Korošcc. Ali je to nevednost ali zlobnost gostilni- čarja? Toliko v vednost vsem, ki so v zadevi nv pačno informirani. — V kratkem bomo zgubili t župnika Iv. Vodopi v ca. Preselil, se bo v žuDniiu Kolovrat. Želimo gospodu veliko sreče in blagoslova božjega na novem mestu! — Na našem Kuinu jc letos ziina Izredno mila. Zato prihajajo izletniki in turisti na K um v večjem številu kakor navadno in to ii vseh krajev Jugoslavije, zlasti iz Zagreba in Ljubljane. Za okrepčilo je preskrbljeno i dobro kapljico in mrzlimi jedili, s čajem in kavo. kakor tudi s prenočiščem. Vsakdo zapušča Kuni z radostjo v srcu in željo, čimprej ga zopet obiskali, NKOCJAN PRI MOKRONOGU. (Razno.) Danes, ko to pisem, je nastopilo lepn pomla-dansko vreme, ptički lepo tvrgole in metulji letaj« od cvetlice do cvetlice. Po vinogradih jc spomladansko delo skoraj dokončano, začela se je oratev za krompir in oves. Želeti bi tudi bilo, tla hi se tisto od tukajšnje šole proti jTrcbešuc nu cesto viseče vejevje, robidovje in drugi oset v živo zatrlo in pa kupeki restnega blata odstranili s ceste, kar oboje dela »lab utis. Kante, ki leže ob cesti in pod crsto pod ^kopavnem potu«, bi bilo treba zopet postaviti, da sc ne bi tujei zgražali nad io nedoslednostjo. Za velikonočno procesijo bi bilo ludi kaj vzornega, če bi se pot po jkopavnem potu« primerno popravila. C'c bi še raz vslepih lin« našega farnega zvonika na veliko nedeljo zaplapolalj na^a trobojnica — slovenska zastava, bi bilo zelo lepo. 16. marca so odšli naši rekruti v vojaško službo v Celje, 12 |>o številu. Ko to sklepam, poročam, tla sem dnnes slišal na škoeijanskein zvoniku >postvI-ko« in pa na sejmišču škorec žgoleti in ščinkovra peti. HOMEC. (Materinhki dan.) Materinski dan smo na Homcu imeli 7. iiiarea, ker bo 25. marca pevska prireditev v Kamniku. Dopoldne je bilo med sv. inašo skupno sv. obhajilo. Cerkveni govor je bil slovesnosti primeren. Popoldne sc jc vršila slovesnost v Društvenem domu. Na programu jc bilo: govor, lamburiranje, petje in razne deklamrije. Vse točke so se lepo izvršile. — Na cvetno nedeljo ob !t popoldne priredi prosvetno d ruštvo v Društvenem domu na Homcu krasno ivro: »V znamenju kriiac, ki se bo na \o likonočni pondeljek ponovila. KINJE. (Ceste in razno.) Dolgčas mi je postalo in zelo sem si želel ogledati krajev, ki so svetu malo poznani. Kos krtih« sem si v Pobrepoijah vtaknil v žep in šel po cesti dalje in dnijc in šc »eprej, ua sera sicdnjič ves zbit iu zamazan prišel na ZviiCe. Tam sem se ustavil »pri Klinu« in založil za-gozdo kvuha. Klinov oče so ravno strgali palice, pa ne za otroke, ktr so že veliki, ampak za koše in košare. Povedali niso veliko, le na novo šolo so ponosni, pa ne sami, ampak vsi vaščani. Vode že prccej primanjkuje in o tem sem se še bolj prepričal v vasi Prevole, kjer sesi videl, kako so zvalili velike kepe snega na strehe, da se je polagoma topil in kappal v kapnico. Cesta mi je bila prav všeč. Ob njej so pastirji tolkli kamen, katerega fe v Suhi Krajini več kot preveč. »Ali se Ti splača tolči?« vprašam enega fanta. »O ia! kozle ženem na pašo in jih zapodim v grmovje, sam pa razbijam kamenje in če mi gre posreči, ga natolčem 1 kub. meter in zaslužim 120 K.« — Na Prevolu pri Mraku sem si kupil »brazilko«, da bi v Središče Suhe Krajine, v Hinje, boli »nobel« primarširal. »Ja veste,« so dejal' r;rakov oče, »pri nas je s poti velik križ. Kadi ln dobili lepo zvezo s kočevskim mestom, pa sc nam ne posreči. Lani so bili tu g. poslanec Skulj in so može poklicali, da bi si ogledali pot do Poloma, Samo par kilometrov bi bilo treba, pa bi se Suha Krajina odprla prometu. Prošnja se je delala — naprej pa ne vem vec.. Prišel sem v Hinie. O jei — tu sem se pa ustrašil, ko sem dospel srpdi vasi, ki 1» oravijo Hrib. Bilo ie ravno pred gostilno Papež. Nisem mogel naprej. Celo močvirje je. Pa vprašam nadebudnega šolarčka: »Ti fantek, ali tu ca cesti izvira kak studenec, da je taka luža in blato?« O ne, mi odgovori, veste, to je še od birme, ki je bila lani v oktobru. Hoteli so malo popraviti pot, pa so kar od te-le »Francove« niše v kadunjah nanosili ilovice, potem ie padci dež in od takrat ni drugače suho kot takrat, če prav pošteno zamrzne. Veste, še nam šolarjem se tole zdi grdo — tle na sredi vasi, pa tako blatol Zadnjič ie bil tu neki avtomobil in tisti, ki je »vižal«, je rekel, da je prav malo manjkalo, da ni sredi vasi v tem blatu polomil kolesa in da ie bencina skozi to blato skoraj več porabil kot pa od Strug do vrh klanca nad Zvirčem. Zvedel sem tudi, da so začeli misliti, kako bi napravili parni mlin na žago. Mlin je prav posebno potreben, ker morajo skoraj 5 m daleč voziti žito v mlin. Možje so za to, denarne težkoče jim pa delajo preglavice. IZ AMBRUSA. (Proti tdovenSftni.) V bišvi Avstriji, ki jc nam bila mačeha, pa I smo imeli t marsičem več pravic kot sedaj, se je bolj poudarjala važnost slovenskega jezika. Saj si težko dobil kakšno reč v roke. čo je bilo količkaj uradno, da bi nc bilo dvojezično ali pa še več. Sedaj pa vidimo pač povsod SHS, kar znači državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali zadnjo črke so sedaj Je brez pomena. Velika večina spisov je pisanih v cirilici ali vsaj v srbohrvaščini. Tako vidimo razne oglase in objave vojaških oblasti in drugo, ki so sicer važne, pa kdo jih naj pri nas razume? Nihčel Tako bi se naštelo nebroj stvari. Vsaki župan hi moral imeti tolmača, da bi mu razlagal take stvari. Žalostno! I.i če vidimo, da se v tej stvari nii?a inteligenca nič ne gane, ko se naš jezik ponižuje še bolj kot na zadnje mesto, potem se lo predobro zavedamo, da je niU narod teptan in odi-run na eni >trani i davki, na drugi pa nima pravic, ki so sicer zajamčene v ustavi. V nekem delu naše inteligence pa vidimo Cankarjeve hlapcc. SLS ima pa popolnoma prav, če brani naše pravice iu kaže, *ia nevarnost, da so posrhimo. MIRNA. (Potrdilo župana.) Pred novim županom imajo nasprotniki velik slrah, da jim ne bi stopal na prste. Zanj jo to dobro znamenje. Prav pridno kujejo izmišljene pritožbe, da bi potrditev saj za nekaj časa zavlekli. Kajne, vas hudo boli brca, ki vam jo je dalo ljudstvo pri zadnjih volitvah? Saj vidite, da vam občino ne zaupa. Mi bi smatrali pod častjo potegovati se za županstvo brez ljudskega zaupanja. Vi se če niste dvignili tako visoko in dokazujete, da ste daleč pod nami. SV. KRIŽ PRI LITIJI. (Razno.) Imoli smo ponavljanje misijona, ki ga je vodil i>. Pristov. Udeležba je bila prav lepa. Obhajanih do 3000. — Umrl je Matija Hostnik, star 76 let. Rajni jc bil oče g. kaplana Jožefa Hostnika. — Nesrečno je padla z lestve in se ubila 62 let stara vdova Franca Novak z Gobnika. SV. VID NAD CERKNICO. (Sv. misijon.) Od 7. do 14. inarca smo po 20 letih obhajali «v. misijon, ki so ga vodili čč. gg. misijonarji-Ia-zaristi iz Ljubljane. Udeležba je bila vedno prav obilna, čeprav je bilo vreme včasih malo bolj neprijazno. Zlasti sklepna procesija, ki jo jo vodil g. dekan Juvanec v krogu gg. misijonarjev in sosednih duhovnikov, je bila tako velika, da ljudje no pomnijo, da bi se bilo kdaj zbralo toliko ljudi na prijaznem hribu sv. Vida. Gg. misijonarjem smo rsi hvaležni in le prehitro so nam minuli lepi dnevi i", misijona. Daj Bog, da bi obrodili trajen sadi BOHINJSKE NOVICE. Na praznik Marijinega oznanjenja je priredil Oriiški krožek na Bohinjski Bistrici telovadno akademijo, ki je vsebovala: petje, govor, deklamacije In več telovadnih točk. Da ne bom opisoval izved-o® posameznih točk, moram samo roči, da so vse lolovadne točke kakor tudi petje, deklamacije in govor, ki ga je govorila t. predsednica, občinstvu selo ugajale. Največjo pozornost je vzbudila sim- bolična vaja članic (»Gor čes izarot ln »Slcpčova tožba«) ki so jih telovadkinje na željo občinstva ponovile. Pri telovadbi je svirala domača godba ii Raven. — Pri podružni cerkvi na Biinjah so pa isti dan blagoslovili dva nova jeklena zvonova. Prvi tehta 1680 kg drugi pa 1000 kg. Cerkev je bila vsa okinčana z venci, ki so jih napletla domača dekleta. Pri vhodih na pokopališče so fantje postavili slavoloko. Zvonove je blagoslovil č. g. župnik Krajec. ŠMARTNO PRI LJUBLJANI. Naj sc tudi z našega brega enkrat oglasim v »Domoljubu«. Vasi Šmartno, Obrije in Hraslje tvorijo Šmarsko sosesko, katerim stoji kot središče cerkev sv. Martina. Z dovoljenjem šentpetrskega g. župnika imamo ln že 15. leto sv. mašo, za kar smo mu hvaležni. Soseščani smo za ccrkev odprtih rok. Dokaz tem-i jo, da smo v zadnjih letih marsikaj popravili. Pozidali smo mežnarijo, ki nam je pogorela, okrog cerkve zidamo ograjo, cerkev smo prenovili od zunaj in znotraj, cerkvi napravili novo ostrešje in pustili prezlatiti veliki oltar. Samo z zvonika žalostno poje en sam zvon in še ta je ubit. Pn tudi (o se bo zboljšalo. Naročili smo tri nove bronaste zvonove: f, a, c v teži 1500 kg. Izdelala nam jih bo zvonarna in livarna v Št. Vidu nad Ljubljano. Ako bo šlo po sreči, nam bodo prvo inajnikovo nedeljo na naše veliko veselje že zapeli, kar Bog daj. MORAVČE. (OrliSki gospodinjski tečaj.) Na tiho nedeljo, dne 21. marca, se je pri nas končal gospodinjski tečaj Orlitke podzveze, katerega oo udeleženke zaključile z običajno razstavo. Tečcj se je vršil pod vodstvom gdč. Podbojeve, ki je tekom tečaja in posebno ob razstavi pokaza'a vso spretnost in razumevanje svoje stroke. Ne da bi se spuščali v podrobnejšo oceno — ta bodi prihranjena strokovnjakom —, izrekamo gdč. Podbo-jevi na tem mestu vse priznanje in zahvalo. Nič manj tudi gdč. učiteljici Ložarjevi in Žitkovi, ki sta kljub obili zaposlenosti v Soli našli ie časa, da sta pomagali gdč. voditeljici pri pouku ▼ ročnih delih. Razstava je bila v okusno okrašeni dvorani Ljudskega doma in predmeti, razstavljeni med izbranim cvetjem ln zelenjem, so takoj na prvi pogled vzbudili gledalčevo pozornost in občudovanje. Posebro vrednost razstave so tvorila r istiui s roko in ne 3 strojem vezena dela. Med temi io vzbujali posebno pozornost na platno vezeni izdelki s čisto narodno ornamentiko, kar smatramo za toliko dragocenejše, v kolikor živimo v času, ko ljudstvo ne zna več ceniti narodnih vezenin 'n njih notranje in zunanje vrednostL Mlajfii rod bo zopet znal bolje ceniti to, za kar mi več nimamo pojma. SUHOR PRI METLIKL (Političen shod.) ! Na praznik Marijinega Oznanenja popoldne ob ; treh je imela Jugoslovanska kmetska zveza shod, na katerem je govoril poslanec dr. Franc Kulovec. Razložil ;e državni proračun ter davčni vijak; bavil se je tudi z razorožitvijo vojakov glede vojne službe; proti koncu svojega poldrugo uro trajajočega govora jc omenil ie zadnji shod g. ministra Stipica Radič« na Brodu. Shoda se je udeležila večina mož in iantov iz župnije, ki so poslušali z velikim zanimanjem in soglasno odobravali izvajanja govornika. Bilo ie vse mirno, samo j neki samostojnež je med govorom napravil par ne- i umestnih medklicev, vzetih iz »Kmetijskega Jsta«. j Pa dotičnik, ki je vnet pristaš republikancev, fe dobil tak odločen in krepak odgovor, da mu je kar sapo zaprlo. Zborovale! so končno soglasno izrekli vse zaupanje Jugoslovanskemu klubu na čelu dr. Koroicu. Vztrajajte, mi smo vedno z Vami! KOČEVJE NAD KRKO. (Smrtna kosa. — Vsiljiva »Domovina«.) Zelo nas je prestraiil mrtvaiki zvon ln pretresljiva novica, da nas je zapustila ln se preselila ▼ boljio domovino naia soseda gospa Frančiška Znidariič roj. Ivane, žena tuk. posestnika J. ZnI- j dariiča iz Kočevja 8 (Ardrejkova). Rajrica je že dalje časa bolehala. Pred nekaj dnevi se je po- ; dala v Ljubljano v dež. bolnišnico, iičoč si zdravniške pomoči in morala se je podvreči operaciji. Kljub operaciji ja podlegla. Na praznik Marijinega Oznanenja je bila prepeljana na svoj dom, ker je bila to njena zadnja želja, da bi počivala na domačem pokopaliiču. Pokofnlca |e bila stara komaj 43 let ln fe pustila možu sedmero nepreskrbljenih otrok. NI ga bilo torej med navzočimi ob njenem prihodu ln pogrebu, da bi se mu ne utrnila solza žalosti in usmiljenja do otrok, ki so ostali brez dobre mamice kakar ptički brez gnezda. Počivaj v miru, ostale pa.tolaži Bog! — Pil nas smo jako malo v zvezi s časopisjem, a kljub temu nas je jako iznenadila zloglasna »Domovina«. Sliiali smo in čitati, kako sc vsiljuje vsepovsod in brezplačno, zato smo bili prepričani, da tudi nas ne bo prezrla. In res! Ker vidimo, da »Domovina« ni drugega nego laž, zato proč z njo! IZ LITIJSKEGA OKRAJA. (Upravitelj Puschmann.) Prejeli smo naslednje pojasnilo: Ni res, da meri veleposeslvo Slatna 10.000 johov; res pa je, da znaša obseg veleposestva 3085 johov. Ni res, da računam od metra odpadlega vejevja (suljjad) 40 Din, resnično je temveč, da za suhljad oddajam nakaznice. Taka nakaznica velja 10 Din in ima veljavnost 6 mesecev. Tukaj lahko imetnik nakaznice dobavlja suhljad poljubno. Ni resnično, da bi računal od ene klaftre drv, pa ne ravno najboljših, v najoddaljenejših krajih preko 200 Din, resnično pa je, da računam za meter lepih drv (polena) nikdar preko 50 Din, večkrat tudi manj, in sicer splošno oddajam taka drva vedno v takih krajih, kjer pripuščajo ugodno gospodarsko izkoriščanje. Ni torej resnica, da bi kmete za vsako malerkost šikaniral in ovajal. Resnica pa je, da vsled moje službene prisege moram braniti lastnino mojega delodajalca in se razume samo ob sebi, da ne morem dopuičati, da bi kdo jemal kamenje po cele vozove iz posestva mojega gospodarja. Ravro tako ne smem pripuščati, da bi kdo hlode vlačil čez to posestvo brez odškodnine, ker s takim ravnanjem si lahko dotični prilisti služnost. — Z odličnim spoštovanjem; K. Puschmann, nad-gozdar in upravitelj veleposestva Slatna. — Sedaj ima besedo nai dopisnik. Op. uredništva. SV. VID NAD CERKNICO. Da bo dopis v »Kmetskem listu< z naslovom »Otave nad Cerknico« s podpisom »Otavci« popoln, vljudno dostavljam, da sem se predrznil govoriti o veri sovražnem in veri neprijaznem časopisju ne Ie v Otavah, ampak pri vseh krščanskih naukih za velikonočno spoved za može. Sicer g. dopisnik ne pove vse resnice o tem pouku v Otavah — pa menda mu je že tako bolje kazalo. Z vso vljudnostjo pa odklanjam uslugo, da bi me kak liberalen Otavec opozarjal na to, kaj smem govoriti r cerkvi, ker zato je postavljen nekdo drugi, kakor prav dobro vedo tudi vsi moji dragi Otavci. Janez Pucelj, župnik NAKLO PRI KRANJU. (Živinozdravniško predavanje.) Malo je učenih gospodov, ki bi šli na roko kmetu, a hvala Bogu, še se dtbe. Eden izmed njih je naš živinozdravnik gospod Vinko Bedenk iz Kranja. Predaval nam je na sv. Treh Kraljev popoldan o prvi pomoči pri živinskih boleznih in o domači lekarni, ter na sv. Jožefa dan o nalezljivih živinskih boleznih. Vsak najpreprostejši kmet se je lahko naučil pri predavanjih mnogo potrebnega za živinorejo, posebno ker nam je govoril tako preprosto in nain vse dokazal z mikroskopom. Obljubil nam je, da še pride in vsi ga prav z veseljem pričakujemo ter se mu za že podana predavanja tem potom najtopleje zahvaljujemo. — Poslušalci. IZ NOVEGA MESTA. (Mlekarska zadruga.) Mlekarska zadruga v Novem mestu je imela dne 8. marca 1D26 ob 2. uri popoldne v Rokodelskem domu svoj občni zbor. Predsedoval je istemu dosedanji načelnik odvetnik dr. Česnik. Iz poročil načelnika, blagajnika in tajnika povzamemo, da je ima zadruga r pretepenem poslov- Vsaka gospodinja mora Imeli pri hiši „ZACHERLIN„ prašek v original, steklenicah, edino sredstvo proti muham, bolham, stenicam, molom ln ščurkom. Pazite na ime ,iacherlin'. Dobiva se povsod. a* leni lotu 1925. prestati precejšnje težave. Pred-isem je bilo treba vpostaviti mlekarsko poslovalnico. Načelstvo je utopilo r slik i družbo Reining-liaus ii Gradca in r posestnico Fichtenauovo na Strugi; s prvo glede nakupa hiše v Novem mestu, t drug« glede najema njeue stavbe. Nakup je nafelstvo • sled previsoke cene opustilo. Oprijelo se je pa misli, da vzame v naieni prostor v hiši vele-poses;nice Fichtenau, ki bi ga bilo treba «ft vporabo na primeren način preurediti. Napraril se je v to svrho načrt, kako bi nc prostori preuredili, Izvršil sc je komisijonelni ogled. Proti napravi mlekarno v prostoru veleposestnice Fichtenau pa so ugovarjali sosedje in županstvo. Ker je nafelstvo uvidelo, da bi sc delale prevelike ovire ra vpostavitev mle-karnev imenovanih prostorih, je preuredilo mlekarsko posredovalnico v hiši Ljndske posojilnice. Izrabila sc ic tudi drža* na podpora za nakup potrebnih obriinih strojev, vrčev in drugega orodja ter adaptacijo prostorov. Drugo težavo je imelo načelstvo z organizacijo dovoza mleka. V začetku poslovnega leta je preiemala zadruga mleko samo iz Št. Petra in Prečne. V St. Pe.ru je stal ua strani nafelstvu g. župnik Vovko pri nabiranju članov in organizaciji dovoza. V Prečni so sc prirejali sestanki, ki pa niso rodili pravega uspeha. Uredil sc je tudi do-toi iz Orchovicc. h kateremu so se pritegnile tudi Brusnice in Potovrh. Prirejali so se tam sestanki in obrazložil ljudem pomen zadruge. Dovoz ir. Orchovicc pa ni bi! hvalevreden tako glede kakovosti. kakor (udi glede količine. Nadalje se jc sklenila v zadnjem času i orehovškim voznikom pogodba, ki voie voznika nc le glede množine blaga. ampak tudi glede kakovosti. Nadalje se je organiziral dovoz tudi iz Stopič in v zadnjem času ii Sinaricte, katera dva dobro uspevala. Sestanke so priredili v raznih krajiii načelnik dr. Oesnik, talnik in blagajnik Munda in mlekar Stanko Kna-feljc. Cena mieku se jc gibala med 5.50 do 6.15 K. V,, o cine ni bilo mogoče nudi.i radi stroškov do-roza in režije. Mleko sc jc oddajalo stalno odjemalcem v Norem mestu, deloma v Ljubljano Združenim mleka; nan>, de'oma rudniškemu konsumii v Kočevju, «l'!(.-n.i re j» pa predelalo v maslo in sir »Imperiji!'. V januarju se jc oddajalo mleko r.ekaj ča:-a v Kr.»'ovac, v zadnjem fa-.u fc je pa sklenila p ?'.i1!m r:» oddajo v Za-^rb. članov šteje zadruga Š'J s 155 deleži. Prrrlsrdiiik nadzorstva g. župnik Vovko je rr^dhi-nl. ti j g. računski zaUjuček odobri in da na: elitni aV-ol;;(arij, kar se je soglasno sprejela. J ri iiev-1« volitvah so bili izvoljeni za načelnika 1 rane (■icho\ <'.:. noše; ni'- - živčno fjoifti, pozor! žSS.Safj priporoča po last u izkušnji vsem živčno os!a!-,elim, nervoznim ter od cevnega in telesnega dela izmučenem LECITHiN KS05U/C3 z že!czo:r. Ste-klcnua 24 Din. Izd iu'j in razpošilja samo: Lekar-i • r HOČEVAR — Vrhnika 170. 2052 2f?Stfinr2a ra2Pečav-'»ie Švicar. SIRA , ,' sc sprejmejo v vsakem kraju pod u);oc.nimi poboji. - Pismene ponudbe pod »Sir« na »Fiopaganda, reklamna družba z o. z. v Llnb-l;aoi, Sclenburgova ulica št. 7, II. nadstr. 2127 [ZfM i a SP P dne ,0- marc* LISTNICA z -7;l a iC zneskom 15.000 Din na potu od Dolenjske na Opekarsko cesto. Dotičnega moža, ki je videl, da je neka oseba pobrala izgub-Iiono listnico - se prosi, da proti nagradi naznani najdite..a na Krakovskem nasipn »t 4, Ljubljana. Služba ORGANISTA in ME2NARJA !e °Idda 'ak°i f' P« o sv. Juriju. Pogoji: absolvent cecilijanske šole in obrtnik (krojač, mizar itd.). -ISa pismene ali ustmene prošnje do '10. aprila na- UllZ 7 „ .1* ?Uo' ?r8d SV' Jurj'a> P- Medija-Izlake, Zagorje ob Savi. 2055 HlŠa i® naprodaj v Gradacu St, 47 pri Črn^mlj^ , ob cesti, par minut od kolodv. Zraven je M.«»vodc Lahinje. - Cena se izve pri Matm NOVAK, posestniku v Gradacn, 2051 10' »Glejte človek!" Črtica. Priredil f Fr. Ks. Steržaj. Ni se še prav zdanilo nad gorami in griči okoli Jeruzalema, kakor bi se bul novi t'an nastopiti svoj solnčni prestol. Divji krik je planil iz sinedrija, zbirališča judovskih duhovnikov in pismarjev ven na ulico. Pravkar jim je priznal Jezus na Kajfov vprašanje, da je Sin božji in pristavil: »Resnično vam povem, odslej naprej me bodete videli sedeti na desnici moči trije in prihajati v oblakih neba! : _ Vsi so planili po koncu. Mnogo jih je obsulo Kajfo, ki je že stal z nogo na stopnici, kakor bi hotel planiti proti njemu in ga kot zmagovalca Boga pobiti. Krik in besnost sta zdivjala po posvetovalnici. Stražniki so od jeze trepetali po vsem telesu. V hinavskem ogorčenju si je pretrial veliki duhovnik svileno vrhnje oblačilo in zavpil: Boga je preklinjal, slišali ste, čemu potrebujemo še Tiči Kaj se vam zdi?« In odgovorili so divie kričeč to, kar je vedel vsak Jud: »Smrti je vreden! Umre naj.« Z vedrim in jasnim licem je zrl Mesija na ost 'dm obnašanje, kričanje in divjanje svojih sodnikov. — Za u tla sta dvorano Jožef in Niko-dem. Zarmn so bili njuni ugovori proti krivični sodbi. Ut-.pili so se v razbesnelem divjanju ostalih. Cula sta 6e Kajfov ukaz: »Peljite ga k Pilatu.« Oba skrivna prijatelja Mesijeva sta uvidela: vs« je izgubljeno. Pr^ortaja jima samo še dolo ljubezni in tolažbe. In t"lpa, služabniki, tempeljski vojaki, druhal. Začul se je zadirljiv vzklik: •Ko bi ta nc bil hudodelec, bi ti on ne bili izdali.« Pilat sc je obrnil. Hudodelec? More biti preklinjevavec judovskega Boga? Kai njemu to mari? — ' ;Vzemite ga vi in ga sodite po SVOij postavi.« ' :>Mi ne smemo nikogar umoriti. -Tega smo našli, da zapeljuje naš narod in brani cesarju davke dajati in pravi da je on Kristus, kralj.« ' ' Ko je oskrbnik začul »o obdolžitev se je zdrznil. Hujskač torej? Ta? — Pristopi) je še bližje in vprašal: Kdo je ta?!. »Jezus iz Nazareta. Tedaj je zagrabil strah s trdo roko bojaz jivo Pilatovo srce. Tuintam, pa tudi ocl svoje žene Klavdije je že slišal o njem in o njegovih čudovitih delih. In tega hočejo iz zavisti ugonobiti? — Iztrgati hoče krvoželjnim volkovom njihovo žrtev! Ukazal je rimskim vojakom peljati ga v sodno dvorano. Sirovo sla zagrabila vojaka jetnika — cesarjevega sovražnika — in ga potegnila po stopnjicah v dvorano; drugi so sledili in se ustavili na vratih. Nemirno ga je čakal Pilat. — Stopi! mu je par korakov nasproti in ga hotel nečesa vt rašati — pa mu je vprašanje zaprlo grlo. Snmo trenutek sta si zrla iz očesa v oko, mrzli dvomljivec, Rimljan in notranjega (gnja žareči, krotki Mesija. »A i si ti kralj Judov?': Jeuis je dvignil svoj pogled jasno in (svetovalci, pi^marji in duhovniki na čelu ! °dlcčno proti sodniku. In Pilatu se je za so se na otili z obsojencem k Pilatu. Še pred dnem, predno bodo po ulicah mrgolele neštet1} množice, naj se vse dovrši. Ze.ostal je še Kajfa in nekateri na vratih p svetovalnice. Zadnjikrat je obsvetil plamen ognja na dvorišču lepo, veličastno postavo obsojenca... Tilat je stanoval pri severnih vratih jeruzalemskega templja. Tja so pripeljali stražniki svojega jetnika. Začudili so se rimski vojaki stražniki pri Njegovem pogledu. Spo-nali so Naza-renca. Kaj neki nameravajo Judje ž njim? — Poveljnik straže se začudi naročilu, naj zbudi Piiata. Tako zgodaj! In zaradi tega krotkega mirnega jetnika, ki stoji med njimi kakor ovca med volkovi! A vseeno spolni naročilo. Mrk in mračen je stopil Pilat na prosto pod oboki nad sodnimi stopnicami. Pod seboj je zazrl čudno namešano drhal: svetovalce, duhovnike, levite, pismouke, ki so se mu nekako nejevoljno priklanjali, nekaj tempeljskih hlapcev razmršenih ter divjih, prečutih obrazov in spredaj v njihovi sredi visoko, zvezano moško postavo, čegar mu-kepolno, pa vendar veličastno obličje ni razodevalo zločinca. Prestopil je par stopnic proti množici. »Kaj hočete?« jim je zaklical. »Kakšno obtežbo prinašate zoper tega človeka?« Iz njegovega glasu se je žutil prikrit dvom nad krivičnostjo jetnika. To dvomljivo vprašanje je dražilo zdelo: Ko bi bil ta-le hotel postati kralj — ne bi se mu mogel nihče ustaviti. In že se je oglasil jetnik: »Ali govoriš to sam od sebe, ali so li drugi povedali? In Pilat je razumel smisel Njegovega zagovora. Živo mu je stopil pred oči vzrok, zakaj Judje zahtevajo njegovo smrt. Sovraštvo in zavist sia zahtevala njegovo smrt. Nekako nejevoljno sc je obregnil nadenj: »Ali sem mar Jud? Tvoje ljudstvo in veliki duhovnik so te mi izdali. Kaj si storil?« Z rastočim spoštovanjem je poslušal mirni odgovor jetnikov: »Moje kraljestvo ni od tega svela. Ko bi bilo od tega sveta, bi se moji služabniki pač zame bojevali, da bi ne bil izdan Judom; zdaj pa moje kraljestvo ni od odtod.* Pilat se je globoko oddahnil. Ne, la ne bo podiral rimskega cesarstva. Toda, kdo je vendar? Saj govori o nekem kraljestvu? Kakšnem, če ne posvetnem? Napol radovedno je ponovil vprašanje: »Tedaj si ti kralj?« Trenutek pozneje se je začul jasen in odločen odgovor: »Ti praviš, kralj sem! V to sem rojen in v to sem prišel na svet, da pričam resnico.« Resen pogled iz njegovih oči je zadel Pilata v dno zbegane duše. »Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Lahna rdečica je zaplula po Pilatovem obrazu. Zbeganost v njegovi notranjosti se mu je povečala ob misli, da ima velikega, modrega z božanstvom napolnjenega moža pred seboj. Spoznal je veličastvo Njegovega duha — ki naj bi ga sodil in obsodil. In vendar se je nasmehnil ob misli na moža modrijana — ki naj bi izhajal iz resnice? On .sam je iskal resnice, v Atenah, v Rimu, pri Platonu, Sokratu in Ciceru — a je opustil to. Kaj je resnica?« jc vprašal in skomignil ■/. ramama. Toda način govorjenja z jetnike m je vendar razodeval neko spoštovanje in zaupanje do njega. Odločil se je rešiti Nazarcjca iz judovskih rok. Nekaj časa je mirno stal na mestu ob sodnem stolu, potem pa stopil ven iz sodite dvorane. Teda, kaj je to? Ta šum in hrup, kakor bučanje morskih valov? Na dvorišču Pilatove hiše se je gnetla množica, glava pri glavi, in cd svetišča sem so se porivale vedno večje trume, celo ženske so radovedno zrle iz sosednjih streh proti sodni dvorani. — No, zagreniti jim hoče sirovo šalo z jasno sodbo. Naglas je zavpil, da se je culo celo do templja: Nobene krivice ne najdem nad Njim! Drhal je začudeno ostrmela. Kako to, da ni kriv? Obsodili so ga vendar učeni možje svetega sinedrija. Ali ni nikogar, ki bi /. njimi potegnil? Kaj je vendar to? In začeli so kričati na vse grlo: Ljudstvo šunta, ker uči po vsi Judeji, začenši od Galileje sem. Pilat ni slišal ničesar drugega več <\>zun besedi: upor iu zapeljevanje ljudstva. Pa mu jo planila jeza v srce ob misli, kako slab oskrbnik je bil, ko ni zabranil 1 ga in zvedel še le od judovske strani, kako je ta hodil okoli po deželi in sejal seme upora. — Spomnil sc ja Galileje. Jetnik je h dežele Herodove? Ravno prav, saj je ta tu li v Jeruzalemu radi praznikov, njemu g.", pošlje in imel bo mir pred njim. Obrnil se je k vojakom in ukazal naj pa i/loče Judom, potem pa je namršil čelo '■') zapovedal: Ga ilejec je, peljite ga Herodu! Vstopil je na levo in povesil oko, ko so pel:a!i Jezusa mimo in še-le potem, ko je zislišal divje vpitje judovske druliali, je ukazal oddelku svojih vojakov, naj radi varstva spremlja Nazarejca, nato pa je stopil nazaj v sodno dvorano, skoro vesel, da se je rešil tako naglo sitne zadeve ... '.v '.V ifr Jezusa Nazarejca so pripeljali nazaj < d Heroda pred Pilatovo hišo. Takoj nato ie zvedel Pilat, kako se je ukanil v svojem računu. Hitel je iz sodne dvorane ven: zares, tu je prihajala druhal z duhovniki in leviti in tam na strani je stal veliki duhovnik Kajfa in nekaj svetovalcev, v sredi pa smrti posvečeni jetnik, ki se je trdosrčne-m'i Rimljanu pričenjal smiliti. Jezno se je obrnil k centuriju, ki je vodil vojaški oddelek: »Afrikanski levi so manj krvoločni ne-(fo te človeške zverine.« Oba liktorja, nekaj vojaških dostojanstvenikov in stražnikov je stalo ob njem. Podivjanih, ostudnih obrazov je zrla drhal proti njemu in vpila. Nešteta množina rok se je dvignila kvišku, rjovenje in kričanje je postajalo vedno bolj divje in izmed vsega so se začuli posamezni kriki, ki so vedno bolj naraščali: »Križaj ga! Križaj ga k Pilat je obledel. Ljudstvo je začelo zahtevati smrt Nazarejčevo? Vse ljudstvo ga do'ži upora? — A videl je tudi judovske duhovnike, ki so se kakor kače plazili med množico in jo podžigali, da je še bolj divje kričala in rjula. Jezusa so privlekli do vrha stopnjic. Komaj je še stal na nogah. In bolj ko ga je za uščala moč, tembolj je gineval njegov vpliv med njimi in tem zaničljivejše so vpili za njim. Na sredi stopnjic je omahnil v re ki sirovih h'apcev, ki so ga vjele, da ni padel po stopnjicah. In tedaj je zarjula množica v besni raziliv'anosti hropeč in vikajoč: Na križ ž njim k Ob tempeljskem zidovju so stali mož pri možu, razžarjenih obrazov, divjih oči... Po ravnih strehah so se podile ženske in otroci — in vse je vpilo kakor odrasli. Križaj ga k S trudom so ga pripravili na vrh stopnjic. Pilat ga je ukazal peljati v sodno dvorano, tam pa je stopil par stopnjic bližje množici, poklical nekaj mož in sinedrija bližje k sebi: Pripeljali ste mi tega človeka, češ, da odvrača ljudgtvo. Glejte, vpričo vas sem ga izpraševal in nisem našel nobene krivice na 1 njim, če?ar ga dolžite. Pa tudi Herod ne! Zakaj poslal sem vas bil k njemu in nič ni našel nad njim, da bi bil vreden smrti.« Hoteli so mu ugovarjati, pa jim ni do-vo'i!. Spomnil se je, da so se Judje večkrat zadovoljili z bičanjem, pa tudi Rimljani so svoja sužnja večkrat prej bičali, predno so jih križili. Dejal jim je torej: Bičali ga bom dat in izpusti!. Na njegov migljaj je odhitelo nekaj vojakov na dvorišče prelorija, drugi so hiteli po obsojenca. In Pilat ni čakal odgovora tožnikov. Med vpitjem in rjovenjem ljudstva se je umaknil s svojimi častniki v sodno dvorano. * Od zunaj se je čido vedno in vedno tisočero-;?'asno vpitje, ki je tupatam, ko je hujskal kateri izmed pismoukov in farizejev, potihnilo. In takrat so slišali Rimljani v sodni dvorani udarce jermenov, šib in palic, s katerimi so bili pobesneli vojaki po razgaljenem telesu Nazarenca. Zaslišal se je ostuden, sirov smeh, udarci, pokanje, žvenketanje in med krohotom : »Zdrav bodi, kralj Judov.« S trnjevo krono na glavi, ogrnjen v rdeč, škrlatast, zamazan in raztrgan vojaški plašč in s trsom v desnici je stal Jezus Na-zarenec pred podivjano množico vrhu stopnjic. Kratek hip je umolknila množica. Naglo se je sklonil prokurator čez kamnito ograjo in pokazal nanj z iztegnjeno levico: »Ecce homo! — Glejte, človek!« Pa ni vzbudil ta klic milosrčnosti in sočutja — nasprotno, krvoločnost. Mesija, kii se je skliceval na božjo moč — je ta bi celo tak! »Križaj ga! Križaj ga!« En sam krik, strnjen v celoto, grozen in strašan, hrumeč in bučeč, kot grom v razdivjanem viharju--- Uro pozneje pa so vojaki naložili trem obsojencem troje težkih križev in žalostni sprevod, v katerem je stopil Mesija vsega človeškega rodu trudnih, slabotnih korakov, se je začel pomikati po ozkih mestnih ulicah proti gori Kalvariji... Pavla M. ICadar otroci butare delalo... Jaka, stari hišni hlapec je opoldne prinesel z gozda poln koš bršlinja in drugega zelenja — tudi nekaj šopov cvetic je bilo vmes — zdaj leži vse to razmetano po tleh v izbi. Tam v kotu pri vratih pa se šo* piri velikanska butara šib vseh vrst rmenih in rdečih, dolgih in kratkih, vrbovih — le-leskcvih... »No — ali bo dovolj?« je Jaka hudomušno vprašal osemletnega Joška, ko je prišel iz šole. Ubogi fantiček je kar preplašeno begal od kupa zelenja do hlapca in spet do butaric leskevk. Hlapec se mu Je smejal: »Glej ga — pa vsaj pomeri, če bodo dosti dolge?< Joško je stekel k butari, povlekel ix nje z veliko težavo najdaljšo šibo, jo pazno premotril, jo postavil poleg sebe in primerjal, kolikokrat je večja cd njega. »O—ja— bo« — je naoosled boječe — svečano odločil. »Pojdi no — ali res bo? Kdo bi si bil mislil, da boš zadovoljen. No — pa naj bo. Rečem ti pa, da sem ti pripravil tako dolge šibe samo zato, ker si se vedno bal, da bi ne bile prekratke. Ti si odločil, da so šibe dolge dqyolj — jaz pa pravim, predolge so. če napraviš na polovico — bo butara še vedno pretežka zate. Razumel? Zdaj ti pa svet jrm, da takoj pričneš, sicer do jutri ne boš gotov. Minki jo bor/i mora! r>a itak sam napraviti — že vem!« In je odšel. Jošku pa so blestele velike solze v očeh. »Uh — stric Jaka mislijo, da sem res tako mnlo močan. Pa nisem in vem, da jo bom lahko nesel. Podlogarjev Tinek ni prav nič večji kot jaz, pa mi je iz šole grede pokazal v grmovju še daljšo šibo rekoč: »Vidiš Joško, stari ded so mi obljubili prav tako veliko butaro, kot je tale šiba, če bom priden. Slabši od Tinka pa nočem biti k V kuhinjo je tekel po veliki nož. Mama mu ga sicer ni bila voljna dati — toda ker je sinko zatrjeval, da gre s pipcem prepočasi in ker je obljubil, da bo res previdno ravnal z njim, mu ga je le dala. »Mama, samo v izbo ne smete pustiti nikogar — da me ne bo kdo zadrževal,« je Največja izbira vsakovrstnega sukna in hlačevlne za moške oblek« A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10 30» če dostavil in urno stekel v sobo, kjer ga je že nestrpno čakala mala sestrica Minka. Hotela je pomagati srečnemu bratcu, zato se je spravila kar v zelenje. Toda skrbni bratec jo je koj prepodil: »Ti Minka, če hočeš gledati — spravi se tjale gor na stol v kotu, bnš od tam prav tako dobro videla. Jaz ne morem nate paziti, ko moram hiteti. Ako te urežem — bo pa joj — in še tepen bom povrhu. Če nočeš na stol, pojdi pa k mami v kuhinjo, pa kar hitro!« Nosek se ji je sicer malo pobesil — toda hotela je biti na vsak način živa priča pri stvarjenju buiare — in ko je videla, da se veliki kuhinjski nož v bratovih rokah ta o sovražno sveti, se je umaknila. Prav potihoma se je skobacala na odmenjeni ji ste), se oprijela z ročicama stolovega naslonjala — in zdaj sledi z ukaželjnimi očmi vsaki brat d vi kretnji in čsto tiho je, še dihati si skoro ne upa ... Kako lepo ga je gledali, ko odsekuje in uravnava, in hiti ter se poti mod šibami in zelenjem. Pa tako je majhen, da se vidita samo glavica in dolgi kuhinjski nož ... Tako rada bi ga kaj vprašala. Ali njegov obraz je danes vse pr več svečan, da bi si ga upala ogovoriti. Fai ja ra Jcško tudi lahko ponosen, ko zna delati bdare. Ko bi ona znala... Mama so rekli, da ha Minka tako velika kot Jožek š le čez š!iri leta. Štiri leta pa je gotovo zelo veliko. Tako je premišljevala mlada glavica — Jenko ra ie hitel, hitel ... Ko je bilo kakih pet lajat šil), seveda najdaljših, obrezanih in ura znanih, je dvignil glavo in se ozrl po sobi. Komaj se je njegov porled srečal z ? *n'*n. je bila že pri njem. »Ali bi kaj ra ' ? »Saj r^s — mi boš pa šibe držala, da jih bom lažje zve al. Tukajle primi kar z oboma ro ama in močno pritiskaj k tiom, da se šioe ne razlezejo.? Mini ca je poslušno pritiskala z rečicama butar \ Joško pa je na kolenu vil šibo, s katero ie Inlel butaro zvezati. »Trdno držiš? jl)ržim.<' Napela je vse sile. Toda Joško je moral butaro malo privzdigniti. Tedaj ra so premajhne ročice popustile in vsa bi tara se je razlezla po tleli. Strahoma je gleda'a, kaj bo zdaj... -Saj sem vedel, da s teboj ne bo nič, kar k mami pojdi, gledavcev ne rabim. Potrpežljivo je znova zbral šibe, pokleknil nanje in prijel s povezovanjem. Minka pa je izrabila ugodno priliko, ko je bratec ni videl in je prav natiboma zlezla nazaj na stol. Ali joj — nesreča je hotela, da je stol zaškripal ravno, ko se je vsedla. Silno se je prestrašila, ko je bratec dvignil glavo. Pa je ni spodil. Menda se mu je zasmilila — in tiho je delal dalje ... Vra.a se odpro — mama stoje na pragu. »No, kako vama gre? Ali Minka nič ne no pomagaš Jošku?-: >Saj ni za nobeno rabo, še šib ne zna držati v roki, se je jezil Joško. Minkica pa ^ PriiioroCemo S Hollnsko d Je osramočena stekla k materi, se oprijela njenega krila in ji ihte priznala, kaj je storila. Mama pa jo je hitro ozdravila. Pobof-žala je malo glavico in je povedala, da ko je bii Joško tako majhen, tudi ni nič znal in razbil en krožnik in dve skodelici, ko jih ni mogel obdržati v roki. To ji je bilo dovolj in mala Minka se je kar skozi solze smejala in je zakopala glavico v mamin predpasnik... Joško je bil osramočen — in niti besedice ni več črhnil... »Zdaj mi pa le pokaži, kaj si napravil.« Joj, to se je smejala mama, ko je stopra v sredo sobe in je videla na tleh ležati nad dva metra dolgo butaro. »Ja — tale naš Jaka! Saj pravim res — i kaj pa boš revež počel s tem velikanom? Ali ti niso stric Jaka povedali, da moraš te šibe najmanj za polovico odrezati?:; »Seveda so mi naročili, ali jaz nočem biti slabejši od Podlogarjevega Tinka — tudi on bo imel tako veliko.« Le verjemi mi, da je Tinko ne bo nesel — tako že ne. ti in Tinko — oba bi jo komaj zmogla. Sicer pa kar poskusi. Če jo postaviš pokoncu, dobiš za Veliko noč d^set najlepših pirhov.« »Ojej — mislite, da je ne morem?« Z vrlikim navdušenjem je pokleknil in se oprijel butare z obema rokama ali čudno — bu'ara se je komaj malo premaknila. »Pa kako je to mama, saj sem jo čisto sam povezal — vzdigniti je pa ne morem?!; Tako se je trudil, da je bil ves upehan. Poskusil jo na tem — na onem koncu — butara je es'ala trmasta. Hočeš — nočeš — dru7e Ta mu ni kazalo — čisto izmučen se ;e udal. Tako lepo si je že naslikal tistih deset pirhov, pa so splavali po vodi. Mama je pobrala butaro in jo položila čez klop. Daj mi sem kuhinjski nož je velela. Joško ji ga je brez besed prinesel, nato na strahoma sledil maminemu zamahu z nožom, ki naj bi uničil njegovo prvo tovrstno delo. In malo je manjkalo, da ni za!okal, ko je bila butara ravno v sredi razpolovi "ena. ^ »Tako./ je rekla mama in se ozrla na Joška. »Pa menda vendar ne jočeš? Kaj ne veš, da cmerikavci ne smejo z butarami v cerkev? Sram ga je bilo in je hitro potlačil solze, ki so kar šiloma hotele na dan. »Saj ne jokam mama — ampak — zakaj ste toliko odsekali? Zdaj je pa tako majhna.« »Vesel bodi, če boš to zmogel. Poskusi!« Dala mu je na polovico skrajšano butaro, ki je bila neprimerno lažja od projšnje. Pa ga je še parkrat zagugalo po sebi, ko jo je nosil in vse sile je porabil, da ni telebnil z butaro po tleh. Mama se mu je smejala — in to ga je jezilo. »Da bi vsaj vpričo mame lahko nosil — potem če bi že prav padel.« »No, kaj sem ti pravila? Da te bo še ta zmagovala. Daj sem, da jo še malo odrežem.« _ : Oh mama, saj jo bom lahko nesel,« si je upal ugovarjati. »Jaz že vem, kaj je zate. Si pozabil, da pride še cvetje in zelenje in pa jabolka, velika — debela? Ali jih nočeš?« Saj res, na jabolka je kar pozabil. »O — pa imam že raje manjšo in polno butaro kot pa veliko ln prazno,« ci je mislil, ko je videl odpadati odrezane konce šib.' »Ako postaviš butaro na tla in s prsti dosežeš do vrha — bo ravno prav,« je menila mama in postavila predenj spet skrajšano butaro. In kar všeč mu je bilo, da je moral stopiti na prste, če je hotel doseči vrh. »Zdaj bo. Pripravi zelenje, jaz pa medtem napravim še za Minko eno. Joško je bil že pri zelenju, Minka je pa podajala mami šibe. .Mama — meni tudi tako veliko, da bom komaj dosegla vrh,« je prosila. V nekaj minutah je bila tudi Minkina butarica povezana in Minka je komaj segla do vrha. »Pripravila sem vama vse, tu je še vrvica, pisano oblanje že tudi imata — zdaj pa le privezujta, kolikor hočeta. In odšla je s kuhinjskim nožem. »Hm — moja butara bo še lepša kot Tinkova. Poglej, vse to ji navežem. Imel je cel kup odbranega. »Ti pa kar sama izbiraj, kar boš pripravila — to bomo navezali.« Minka se je spravila v cvetje, Joško je pa pritegnil večjo butaro k sebi, vzel vrvico v roke in premišljal, kje bi in kako začel. »Aha — prav na vrh privežem tale brinov grmič, da bo butara še malo večja. Tako ... zdaj pa šop bršlinja in malo pobarvanih oblancsv — pridenimo nekoliko resja... spet bršlin... ti Minka — ali soloh veš, čemu delamo butaro in jih nosimo v ccrkev?« Tako je bila zamišljena v svoje delo, da se ga je skoro prestrašila. Z velikimi očmi ga ja začudeno pogledala ... »Vidiš, koliko sem že napravil« — in vzdnnil ie nekoliko butaro, da bi jo Minka bolje videla. »No, zakaj nosimo butare v cerkev?« Prišlo je tako iznenada, čisto na novo, da si ni vedela prav nič pomagati. »Ne vem — mama mi še niso povedali,« jo končno odloči a. »Jaz pa vem — gospod katehet so nam povedali — če boš pridna, ti povem. Lahko naprej prebiraš rožice, boš vseeno slišala.« Vsa poslušna se je sklonila nad rožice. »Takrat, ko je bil Jezus na zemlji, jo nekoč jahal na oslu v Jeruzalem. Ljudje, ki so ga videli, so tekli naprej in klicali: Sin Božji prihaja. In hiteli so na ulice in pogrinjali po cesti, koder je hodil Jezus, svo a oblačla, ga pozdravljali in ga obsipali s cvetjem. Jezus je te ljudi blagoslavljal, a je bil žalosten, ker je vedel, da bo moral kmalu umreti. To se je zgodilo ravno en teden pred Vel. nočjo in v spomin na ta dan imamo zdaj cvetno nedeljo. Cvetna se imenuje nedelja, ker je bila takrat vsa tista pot posuta s cvetjem. Našo butare pa so samo spomin na tisto cvetje. Na, ker sem tako govoril sem pozabil na pisane trakove; zato moram nekoliko od-viti... Tako — rmenega, rdečega, zelenega, plavega — lepega bršljina s črnimi kroglicami — ali ni zdaj čisto drugačna, vse lepša? »Seveda... aH so tudi v hiši, kjer je Jezus stanoval, nasuli cvetja.« »Gotovo — ali tega nam katehet niso pravili.« »Kaj pa je potem Jezus delal? Rekel {i da je kmalu umrl — ali je bil bolan?« ' >Kaj še — Bog sploh ne more biti Dolan.« v Ne Bog — za Jezusa sem te vprašala.« »I — no — seveda. Saj Bog ali Jezus e vseeno. Jezus je tudi Bog. Kako si Še ti leumna. Še tega ne veš. Torej Jezus ali 3og sin ni bil bolan. Hudobni ljudje so ga »bsodili na smrt na križu. Najprvo so ga lepli in bičali, da je bil ves krvav, potem si) mu zabili trnjevo krono v glavo. Se spominjaš, kako te je bolelo, ko si si zadrla trn v peto? Jezusova krona pa je imela gotovo več kot sto samih velikih trnov — in vse so mu zabili v glavo. To je tekla kri in silno ga je uolelo. Ampak Jezus ni prav nič jokal... Potem so ga pa še na križ pribili — za roke in noge z velikimi žeblji - zato je moral umreti. Ko je umrl, so ga dobri ljudje sneli s križa in položili v grob. Prav tako je ležal, kot ga boš videla v terkvi, ko bomo šli Božji grob molit. Jezus je ležal samo dva dni v grobu, tretji dan pa je od mrtvih vstal. Angel z nebes je odvalil od groba veliko skalo — in Jezus je prišel iz groba ves bel in lep in obdajala ga jc nebeška svetloba. Tudi v naši cerkvi bo vstal iz groba in takrat, ko ga bodo nesli za procesijo, boš videla, kako je lep.« r Ali bo Jezus spet umrl, ko ga bodo v erkvi v grob položili?« Seveda — vsako leto o Veliki noči amrje — potem pa vstane in gre v nebesa.« Joj — to ga bo spet bolelo — ko ga oodo tepli in na križ pribili.« ;: Zdaj ga nič več ne boli, pa tudi tepli in na križ pribili ga ne bodo več.« v Al i bo jutri tudi na oslu prijahal lezus v cerkev?« Oh Minka — ti si pa čisto zares ne-lmna. Saj veš, da nobena žival ne sme v cerkev. To se ne spodobi. Cerkev je hiša božja in v ccrkvi se mora samo moliti — pravijo katehet. Kako bo pa osel zna) moliti? Sicer sem ti pa že povedal, da je cvetna nedelja samo spomin na tisti dan, ko je Jezus jezdil na oslu v Jeruzalem. Butare nesemo v cerkev blagoslovit, da imamo celo leto blagoslov v hiši. Jezusa mi ne vidimo, ker je skrit v sveti hostiji — on sam nas pa vidi in ve, kdo se ga je spomnil z butaro na cvetno nedeljo. — Na, pa sem jo naredil.« Obračal je butaro na vse kraje in jo pazno ogledoval. Bila je zares košata in vsa pisana. »Juhu — pa sem jo le sam napravil in kako lepo — če 50 se mi prav stric Jaka smejali. Zdaj pa še jabolka, rmena, rdeča, to me bodo gledali! Juhuul« in zavrtel se je parkrat po sobi ter butaro previdno položil na mizo. Nato je stopil k Minki. »Zdaj jo napravim tebi — jaz, ne stric Jaka. Si kaj pripravila?« Moj Bog, čisto je bila pozabila na bu-Fo, ko ji je bratec pripovedoval o Jezusu 1(1 niti spomnila se ni, da ročici brez dela Počivata v naročju... 1 v »Ti si pa res čisto zanič. Ce poslušaš, se rožic ne moreš pobirati, jaz ti pa pripovedujem cele zgodbe in napravim pri tem lepo butaro. No, le pusti, jo bom pa še tebi sam napravil... Tebi denimo na vrh inačice, malo trakov, bršljina... zdaj teloh in resje, spet bršljin, trakove in rožice ... na — smo že pri kraju. Še ovijem in zavežem. Tako... Tu jo imaš k Ta Joško! Komaj je začel in že je gotovo. Poskočila je stekla po butaro. »Ah — to je lepa — zdaj pa k mami... Tudi Joško je s svojo butaro tekel k mami... To je imela mama drugo jutro opraviti z njima. Vsakemu je navezala na butaro venec lepih rdečih jabolk — celo leto jih je hranila v ta namen. Otroka sta vsa srečna skakala krog nje in hotela sta vse vedeti. Uboga mama je že komaj čakala, da bi jih odpravila in bi mogla k drugemu delu. Stari Jaka ju je spremljal. Joško je stopal silno samozavestno, vse je videl in vsakemu je povedal, da jo je sam napravil. Za Minko pa takrat ni bilo na svetu drugega, kot njena butara. Minki se je zdelo v cerkvi čudno lepo, kot še nikoli. Cisto mirna je bila; ko pa so pri blagoslovu zaplavale butare visoko pod stropom, je stopila na prste, da je bila večja. Joško je iskal in našel butaro Podlo-garjevega Tinka. Res, da je bila za kako ped višja od njegove; zato pa je imela samo tri jabolka... In zelo je bil zadovoljen s svojim umotvorom — Tinek je pa itak ni sam naredil. Ko so prišli domov, je Minkica hitela: »Mama, še nikoli ni bilo v cerkvi tako lepo, kot danes, ko je prišel Jezušček. Tako rada bi ga videla, pa nisem mogla, ko sem premajhna. Zato sem pa na prste stopila, da je bila butara večja in jo je Jezus lahko videl. Mislim, da je Jezus vedel, da je ta butara moja ...« Franjo Neubauer: Romajte zvonovi! Ali pesmi lepe, sladke spet udarjajo na sluh? Ali ti mladost se vračaš kakor ne pokojen duh? Pridi doba sreče zlate, lepega povej mi kaj, željno mi srce zamakni spet v velikonočni raj! Vsak je zvonček nekdaj romal v dalnje, sveto mesto Rim, mlada srca, duše čiste hrepenele so za njim. Pa še bolj si je zaželel zvonček spet v domačo vas, in čez kratke dneve v stolpu znani je zazvonil glas. Ko Gospoda je prebudil včlike nedelje zor, oj kako donel mogočno vseh zvonov je čisti zbor! In mladost je moja pela, z mano mnog je peval drug, srca so kipela, prosta vseh bridkosti, muk in tug. COUIERS PREŠERNOVA ULICA I Pojdite, zvonovi dragi, tudi zdaj na dolgo pot, ko se vrnete, naj duša čista bo prevar in zmot! Naj bo duša moja angel ves žareč in ves blesteč, četa grehov pa naj pade in ne vstane nikdar več! Franjo Neubauer: Velikanoč. Noč, kako si ti velika! Večje ni noči! Vstalega Odrešenika gledala si ti. Tvoj večer je bil brez nade v žalost še zavit, a radosten zarje mladfi tvoje bil je svit... Božjega Sinu-edinca skriva groba mrak, kot največjega zločinca straži ga vojak. Pa odprejo se nebesa, angel prileti in od blišča in potresa straža omedli... Pač sovragi obledijo na besede straž in denarja jim delijo: »Govorite — laž!« Ali noč jim odgovarja: »Laz vam je zastonj! Ni učencev zrla zarja, niso prišli ponj! Slavno gledal je vstajenje jutra prvi svit, sam se dvignil je v življenje Jezus zmagovit!«... Zopet srca je objela tvoja sladka moč, vsa te zemlja je vesela, ti največja noč! Kolesa Peugeot rLSa MOTOCIKLI 1 y, HP Din 6975, 2% HP Din 12.25« Izdelki staro znane svetovne znamke. — Dobavi promptna od glav. zaloge: O. ŽUŽEK. Lfubljan« Tavčarjeva ulica it. 11. NAJLEPŠA PRILIKA se^Vamnudi, da rf m-bavite po nizki ceni SOBNO OPRAVO I Oglasite se v Sodražici in tam zamorete naročiti! Jelovo omaro za 225 Din, hrastovo za 500 Din, hrastovo posteljo za 300 Din, umivalnik za 250 Din, nočno omarico 200 Din, mizo 150 Din, modrocl t morsko travo 400 Din, žični modroci 175 Din. V«e drugo po dogovoru. Cene nizke radi preobilega lesa. Kakovost izborna, postrežba točna. — Se priporoča OROSLAV STRLE, mizar, Sodražica 108. ,ADRIA' prašek za pecivo, ,ADRIA' vanilin sladkor. Edino pravi in zanesljivi. ____—————1 8* 'J. Jalen: Bisernih. Fodrobarjev Janez je v postu obolel. Kdo bo nosil pri vstajenju alelujo, kipec od smrti vstalega Zveličarja? Kdo, le kdo? Kar fara pomni, je na veliko soboto prvi I odi! v procesiji Jane:; dolga leta ji je meril korak, lepo meril, ni bil ne predolg, ne prekratek. Kakor velikonočno veselje samo je šel po polju; aleluja, aleluja. " Med onemogle ga je vštela fara, Janez «e pa ni vdal. Bolj kakor vse druge je skrbelo njega, kdo bo nosil alelujo? Da jim pokaže, kako je še trden, je bil na veliki četrtek že na vse zgodaj v cerkvi. Prišel je kakor csa leta brez palice in se uvrst'1,' da opravi svojo velikonočno dolžnost, med zdrave k spovednici. *Ooo, da bi ne zapazilije želel na tihem, ko sc je lovil proti obhajil ni mizi, da bi ne opazili, kako se mi vse irni pred očmi.« Prečudno lepo se je zjasnilo okrog poldneva na veliko sobo/o. izpod Jelovice, izpod Kleka, iz Doline in s Polja so se začeli oglašati streli. Janezu so oživela mlada leta, ko je v rebri za cerkvijo nabijal in prižigal možnarje, močan, da se mu je zdelo, če bi s pest',o zatisnil možnar, bi strel prej razne-sel železo kakor odrinil njegovo roko. Kako ohlapno pa visi sedaj na njem praznična obleka, po domače, ne po mestno vrezana in sešita, nova v tistih mladih časih. Dolgo, dolgo je obuval ikornjice. Ves se je prepotil, da mu je Marjeta, ne dosti mlajša sestra — druge duše ni bilo pri hiši — prigovarjala: »Ali pa ostani doma, Janez!« *Ostani sama, če hočeš,« je skoraj zarezal nad njo in se mučil sam naprej, ni si pustil pomagali, dokler ni bil oblečen kakor vselej ob praznikih. Trudno ie stopal po ozeleneli travi, med brste čim drevjem in po'tiho sam s seboj govoril: »Doma ostani, nu svetuje. Stara je Marjeta; ni rudno, da je pozabila, da bi letos pel biserno mašo, če bi bili dali oča mene namesto Toneja v šolo. — Bog daj obema večni mir in pokoj. Ostani doma! Bi, če bi nc bil že devetinpetdesetkrat postavil po vstajenju Kristusa z bandercem na oltar. Biserno mašo redko kdo poje, še manj jih bo veni enakih. Kje pa je kdo, ki je šest-deselkrat nesel pred vstajensko procesijo alelujo!« Obnemogel je in se je moral oprijeti debla. Priklical je Marjeto: »Prinesi mi očevo palico.« Marjeta je prosila: »Janez, slab si. Vsaj alelvie nikar ne nesi.« ■■ Ne govori, ko ne veš. Stara si in ne znaš več šteti.« Aleluja — Aleluja — Aleluja — je odmevalo po cerkvi; vedno višje, vedno bolj veselo, vedno bolj slovesno. Kdo bo nesel Jezusa z bandercem» — Kdo? Ali Podrobarjev Janez, star in zdelan od bolezni, ali Vogelnikov Miha, mlad in zdrav. Njega je naprosil gospod župnik, naj vstopi, če Janez ne bo mogel. Veselja poskakujejo glasovi: »Zveličar naš je vstal is groba...« Kdo, kdo? Janez ali Miha? Že je segel Miha po aleluji. Takrat se je Janez otresel svoje opešanosti, pristojni, prejel iz mladih rok od smrti vstalega Zveličarja in z mladostnim korakom zavil izpred oltarja pa sredi cerkve. Radostno so ga na koru spremljali pevci: »Zmagal je pekel in smrt. Aleluja, aleluja, aleluja.« Pred cerkvijo se je opotekel. Oddal je alelujo Vogelnikovemu in zaostal. Procesija se je vila po polju skozi dišečo pomlad. Janez jo je zdaleč gledal in trpel: »Miha. Oh. V pisani kramarski obleki nosi od mrtvih vstalega. Kakor bi gospod prijeli za monštranco v ruševini. Le kam divja, da se procesija trga.« — Za cerkvijo pa je vdarjal strel za strelom; -zvonovi so peli, da se je zvonik majal, s polja pa so odmevali zvončki in petje. Trpel je in trpel: »Še biseromašnike opirajo, ko stopajo pred oltar. O, biserno leto! Moram, če mrtev obležim.« Počakcd je, da se je vrnil Miha do vrat. Odvzel mu je alelujo in nesel od smrti vstalega Zveličarja zopet sam po sredi cerkve in ga postavil šestdesetič po vstajenju na oltar, bisernik. * Vsi so se razšli. Tedaj je vstal Janez, ki je vtrujen obsedel v zakristiji, vstal in šel po slovo od svojega Kristusa: »Kako si bil razdejan, ko sem Te prvič nosil. Dva goldinarja sem dal Burniku, da Te je prenovil. Le banderce je bilo še lepo.« Božal je kipec kakor otroka in opazil, da banderce ni več lepo in si je očital: Da sem mogel bili tak. Nosim Te in nosim, dolga leta nosim, pa ne vidim, slepec, kako imaš obnošeno banderce. Ali sem sebe nosil in svojo ničemurnozt, ali sem Tebe, aleluja? Janezu, bisernilcu, je postalo tako hudo, da je naslonil vročo glavo na oltarne prte: »Prav si imel, prav, da si mi odvzel moč, nevnemerniku, da nisva šla, zadnjič, po ozelenelem polju.« Poljubil je kipec, klecnil s kolenom tabernakcljnu, se pokropil in pokrižal in obljubil: »V testament postavim Tvoje banderce. Zato, učenik, mi odpusti ničemur-nost na nebeškem pragu.« Lezel je domov in se po poti domislil maternih besedi: »Kristjan zapoje na veliko nedeljo zjutraj, ko se prebudi — aleluja. Kakor daleč zaseže njegov glas, tako daleč stoji dudobec od njegove mrtvaške postelje, če umrje tisto leto. Eee, nisem zapel vsako leto, posvetnjalc; meso in kolač sta me zmotila, da sem najprej vzgriznil v nju. Jutri ne bom pozabil.« Legel je. Marjeta mu je, kakor vsako leto, pristavila k postelji mesa in kolača. Sčinkavci so zapeli, zažvižgal je kos, zaščebetali so vrabci in prebudili Podro-burjevega Janeza v velikonočno jutro. Sedel je na postelji in zapel tako glasno alelujo, da so ga slišali preko vrtov. Zbudila se je Marjeta: »Hudobca odganja.« Prišla je iz čumnate k njemu v hišo: »Daleč si ga zapodil, prosi Boga, da bi več ne včakal vstajenja.« Janez se ji je smejal, kakor bi mu že sveti Peter odpiral nebeške duri: »Ne bo stal ob postelji, ne bo. Zveličar bo prišel. Kakor sem jaz njega do bisernega števila nosil ob vstajenju, tako ponese On mojo dušico na bandercu v sveto nebo. Aleluja.« »Aleluja, aleluja, aleluja,« je prepeval Janez, vedno višje, vedno bolj veselo vedno bolj slovesno. Na vnebohod so ga pokopali. Naši fantje voščilo. Naši fantje - vojaki pošiljajo svojim doma-čim, prijateljem, znancem, fantom in de-klelom iskrene pozdrave ter jim želijo vesele velikonočne praznike: Fantje - mornarji iz Šibenika: Jakob Gospa-rič, Alojzij Stare, Herman Sulič, Franc Železnik Stanko Novak, Valentin Bizjan, Rudolf Da-ovec, Anton Omrzclj, Franc Opara, Edvard Smuk, Frjnc Balantič, Franc Mcvcc, Matija Tome, Franc Lam-pert, Franc Kuhar, Ivan Knap, Josip Pire, Janez Mlakar, Fr. Horvatič, Rafael Krušič, Jos, Čcruko, Jos. Pustovnik, Allrcd Ozimič, Fr. Stirn, Friderik Primcc, Alojzij Biribah, Ivan Fras, Janez Blajovid, Lud. Muršec, Iv. Fcrlan, Fr. Petelinš.k, Alb! La-mut, Franc Stanič, podnar. strojnik Albin Grcje kljuboval vsem vetrovom, ki 6o veli '. Tu so v preteklih časih taborili bojevniki z že-Peaiimi oklepi, ki so branili vso okolico pred uporniki, in prav tu so se zbrali to jasno, mrzlo noč, ko je vsenaokreg nemo blestel sneg, potomci onih istih »pomikov, tako vročekrvni, tako drzni in tako maščevalni kakor njihovi očetje pred tristo leti. Nekateri so sedeli na kamenitih stopnicah, ki so vodile v zgornje prostore gradu, drugi so sloneli ob težkih ?jdovih, nekaj pa jih je bilo skritih na vrhu, da »Iražijo pred tujci in sovražniki. Vsi so bili mladi cmetje in delavci. Nekateri so se še sedaj šteli med pele može«-, nekdaj so pa vsi nosili bele srajce. |!«1 njimi sta bila dva sinova Dana Lyncha, katerega le obsodila ista porota, ki je Edmonda Connorsa gostila. Leta niso nič izpremenila njunih src, dasi i" čas in skrb globoko uklonila. Ko se je raz-lesla otrašna vest po vsej okolici, je nanovo zapla-pctai ogenj tiejega sovra§tva. Tadva mladeniča sta nilil ludii bratranca Nane Hegarty, Donalove neveste. v velikih uvodov niso delali, vsaj z molitvijo niso menjali zborovanja. Možje, je izpregovoril mladi Ljncli, dobro veste, zakaj smo tukaj. Povsod se je razširila vest, da je sedaj v naši sredi seme in zalega peklenskega lopova Dalyja, ki sta jo zapustila cee in mati. In sedaj vas vprašam, kaj naj storimo? Ali smo se zato zbrali? jc vprašal mlad kmet, ki ni bil posebno velik prijatelj Lvnchov. : Da, iti ali nimamo dosti vzroka? je vzkipel Lynch. »Meniš li, da bomo stali s prekrižanimi rokami in gledali ta peklenski zarod med poštenimi ljudmi, ki se niso še z ničemer osramotili, da - i jim je mnogo skrbi trkalo na vrata?■ Ampak vendar se mi zdi čudno,- jc odgovoril prejšnji kmet, da si nas sklical na vojsko zoper otroka, ki ni še nikomur nič hudega storil. Kaj more <.na zato, kdo so njeni starši? : Tebi je lahko govoriti, Connor Brien, je dejal Lynch, toda če bi ti vedel, Icaj se to piavi zjutraj vstati in si misliti, da tam v Coorku Angleži sedaj obešajo tvojega očeta, in sicer, pri svetem Bogu, nedolžnega —« Tu je ubogega moža začelo dušili in moral jc nehati. Toda to je na njegove posušavce bolj vplivalo kakor najprepričevalnejša zgovornost. 5Prav imaš, Dan,- mu je pritrdil velik, močan mož vstajaje. šele tedaj čutimo tuje gorje, kadar pride pred naša lastna vrata. »Če bi vedel, da je ta gadja zalega res ined nami,« se je ogasil drugi, pri svetem Mozesu, ali bi jo odnesla reka, ali bi se dvignila z dimom v oblake! : .iO tem smo vsi edini, je hotel nekdo posredovati, toda preden kaj storite, bi se morali prepričati, kako je pravzaprav s to stvarjo.-, »Da bi te zlodej, človek! jc odgovoril Lynch. ::Kaj ne vemo vsi, kako je? Morali bi biti gluhi, da ne slišimo, o čemer že vsakdo govori!; »Le počasi, le počasi, Murty! je rekel posredo-j vavee. »Ali mi more kdo reci, da bi Edmond Connors redil in imel pod streho koga od te»ga semena in te zalege?« »Pravijo, da sam ne ve za to, je edjal Ljnch. :;On ve samo, da je na božično neč otroka pobral !n ga iz usmiljenja zadržal. To je vse. < »In kdo more dokazati, da je to Dalyjev otrok? je vpražal drugi, ki jo bil miroljuben, ker mu je nasilstvo že presedalo. »Tega ne moremo natanko dokazati,.; je odgovoril Murty Lynch, »toda Dalyjeva žena je odšla v Ameriko brez otroka in nekako ob istem času so našli ono dete pri.Connorsu,« »Kak dokaz pa je to?< se je začudil zagovornik miru. »In ali sta mogla Daly ali njegova žena pustiti svojega otroka na bolj nepripravnem kraju kot preti vratmi onega moža, ki sta ga hotela spraviti na vislice?« »Res, ta drži, Dan!; se je oglasil mlad mož, ki je do tedaj molčal. »Na vsem svetu bi ne mogla najti slabšega prostora kot je Glenanaar. Stari Ned Connors bi jo bil kmalu izročil zlomku v pesti. »Saj ti pravim, človek', da ni vedel in da še danes ne ve. Ali ste slišali, kaj je Dunscomble rekel svojemu lovcu, ravno preden je zapadel veliki sneg? »Ne, ne! Kaj pa?« je zavpllo mnogo glasov, vsi pa so se ozrli s pričakujočim obrazom. »Ali je to Llnehan?« je vprašal nekdo, Id so je hotel popolnoma prepričati o osebi. »Da, Thade Llnehan — Razno. Med nevihto. Mamica, ali smem iti v tvojo posteljo spat , prosi sinček ponoči nie redila? Vzela bova li-stelv in ga bova stehtala. Nato bova zapisala na listek najino ime ali s črnilom ali s svinčnikom, in bova potem listek Se enkrat stehtala. Razlika med prejšnjo in sedanjo težo je teža tvojega ali mojega imena. Bolj ko debelo pišeš, večja je teža tvojega imena. Najbolj mrzlo mesto ua svetu je VrhojansU v Sibiriji. Januar ima po. vprežno 60 stopenj pod ničlo; enkrat jih je bilo Ta Brrl »Še zlodej bi se no menil za to, kar pove ta lopov in biric, je zavpil neki mož, ki ga je Linehan naznanil kot divjega lovca. »On ni veliko boljši kot kak ovadnik.« Nič ne del.: je rekel Murty Lynch jezno, ko je videl, da se tok mnenja obrača proti njemu, »tudi liudič bo govoril resnico, kadar mu tako kaže.« »Da, da! toda kaj je rekel Dunseomble? Povej!« jo zavpilo kakih dvanajst glasov. Kaj je rekel?« je ponovil Murtv, da okrepi svoj odgovor. »Rekel je, da je stavil staremu Connorsu ponudbo glede otroka in da se bo ta še kesal, če je ne sprejme.« Kako ponudbo?« je zavpilo nekaj mož, ki niso terjeli. »To je bila piškava kupčija, če jo je ponujal Dunseomble. On bi osleparil samega zlodja.« • Ponudil se mu je, da hoče vzeli otroka, zanjo skrbeti in jo vzgojiti v gospo — In jo poluteraniti?« Tega ni rekel.« Pa je mislil.« »Prav, vidim, da ste vsi proti meni,« je dejal Dan Lynch. »Pa naj bo, kakor hoče, jaz izvršim vse sam ,ko ste vi tako straliopeini —« »O le počasi, Dan,« je zakričal veliki mož. »Ti nas poznaš ravnotako kot vsak drugi —« Poznam te, Dinny, in vem, cla si mož in sin moža.; m aimhbsi M Ul E ¥ in njegovo burka;to življenje Storžek je nevoljen vzel kozarec v roko in vtaknil vanj nos; potem ga je nesel k ustom, potem spet vtaknil nos vanj in končno je rekel: »Pregrenko je, pregrenko! Ne morem piti.« »Kako moreš to reči, ko nisi niti pokusil?« »Mislim si, da je tako. Poduhal sem. Prej hočem še eno kocko sladkorja ... potem popijem ...« Sojka mu je potrpežljivo ko dobra mamica dala v usta še en košček sladkorja in nato mu je znova ponudila kozarec. »Tako ne morem piti! je rekel dondek ln se na vse načine mrdal. »Zakaj ne?« -Ker me muči ono zglavje, ki ga imam tam pod nogam i.c Sojka mu je odstranila blazino. »Nič ne pomaga! Tudi tako ne morem piti.« »Kaj ti pa sedaj ni prav?« »Trpim na vratih, ki so napol odprta.. Sojka je šla in zaprla vrata. »Kratkomalo, se je zadri Storžek in se spustil v jok,; te grenko godlje ne bom pil, ne, ne, m .. »Otrok moj, kesal se boš ...« »Nak, ne bom se ...« -Tvoja bolezen je nevarna...« »Nič ne de.. »Mrzlica le pobere in odnese na oni svet. . »Naj me pa ...« »Kaj se ne bojiš smrti?« Bojim? Rajši umreti ko piti to zoperno zdravilo!« Ta trenutek so se vrata v sobo odprla in vstopili so štirje kunci, črni ko črnilo, in ne 'i na ramah majhno mrt'-:t5ko Otroška pravljica. XVII. Storžek je sladkor, a nc more zdravila: ko pa vidi prihajali grobarje, da ga odneso, vzame čistilo. Potein se zlaže in za kazen se mu nos »daljša. _ Komaj so zdravniki odšli iz sobe, se je Sojka približala Storžku in ko mu je polipala čelo, je ugotovila, da ga muči grozna mrzlica. Zaskrbelo jo je in je usula na pol kozarčka vode neki bel prašek in ga dala dondku, rekoč mu ljubeznivo: »Popij lepo in čez nekaj dni boš ozdravel k Storžek je pogledal kozarec, nakremžil malo usta iD potem prašal z jokajočim glasom: »Ali je sladko ali grenko?« »Grenko je, a ti bo delo dobro.« »Če je grenko, ne maram.« »Ubogaj me in popijk »Grenko mi ni všeč.« t »Popij in ko popiješ, ti dam kocko sladkorja, da si popraviš usta.« »Kje je kocka sladkorja?« »Glej jo,« je rekla Sojka vzemši jo iz zlate slad-kornice. »Prvo tom kocko, potem pa popijem to grenko vodo...« »Boš držal besedo?« »Bom...« Sojka mu je dala kocko in ko jo je zdrobil in pogoltnil, je rekel Storžek oblizovaje se: »Lepo bi bilo, ko bi bil tudi sladkor zdravilo!... Vsak dan bi ga jemal.« »Zdaj pa drži besedo in popij teh par kapelj vod©, ki te ozdravijo.« 1 5' ...iu vstopili so štirje kunci, črni ko črnilo, in nesJi na ramah majhno mrtvaško krsto. »Kaj pa bi radi pri meni?« je zaklical Storžek in se prestrašen vzravnal, da bi sedel. »Prišli smo, da te odnesemo,« — je odgovoril največji kunec. »Odnesete?... Saj jaz vendar nisem še mrtev!« Še ne, a čez par minut boš, ker nisi hotel piti zdravila, ki bi ti pregnalo mrzlico!...« »O Sojka, moja Sojka,« je začel vpiti dondek, »dajte mi, dajte oni kozarec! Hitro, hitro, za božjo voljo, ker ne maram umreti, ne... ne maram, nočem umreti...« Zagrabil je za kozarec z obema rokama in ga na dušek izpraznil. »Sila kola lomi!« so rekli kunci. »Topot smo prišli zastonj,« so še pristavili in naloživši znova malo ra-kev na ramena, so odšli godrnjaje in mrmraje iz sobe. Storžek je kmalu nato skočil lepo zdrav iz postelje, ker vedeti je treba, da imajo lesenjaki posebno pravico, redko zboleli in hitro ozdraveti. Videč Sojka, kako teka in se vrti po sobi boder m vesel ko mlad petelinček, mu je rekla: »Moje zdravilo ti je res dobro storilo, ne?« Vseh prebivalcer „, lemljj je 1850 milijonov od teh je približuo po' loviea belega plemena I Deset kilometrov EiJ boko v zemlji znaša to-plota že 250 stopenj. Čudna vožnja. Kapitan Wall j0 stavil, ,|tt bo jahal 210 kilometrov na krokodilu. Jahal j« z Bakarških otokov v mesto Valenci« na Španskem. vožnja je trajala 12 dni in 42 minut. Namesto sedla je imel — majhen splav, krokodila je vodil /, vajeti in i,., kleno palico. Ta pa zna. Sedemnajstleten fant je v Londonu odprl gostilno s 7 natakarji. Vsak natakar je najmanj dvakrat teli. ko star kot on sam. Se-daj ima že 150 stalnih gostov, ki vsak (fan v njegovi gostilni kosijo in večerjajo. Piše se Ia gostilničar Itjenjamin Peck in je menda res Benjamin med gostilničiirji. Največja farma /.a rejo želv je v Ueaufortu v Ameriki; vsako leto jih zredijo tam 30 — 40.000. Največji demant sveta je znani »Excelsior>, Iti jo last nekega vladarja na otoku Borneo. Ima 070 karatov. Dobro pogodili. Nedeljska šola je. — Duhovnik pravi otrokom: »V Afriki je na tisoče majhnih črnih otrok, ki brez obleke in obuvala letajo okoli in ki nimajo nobene nedeljske šole. Zakaj naj torej dober deček brani denar? Dečki, vsi naenkrat: »Zato, da gre lahko v Afriko!« He ena iz šole. Učitelj: »Kaj ne, pošteno si jih dobil doma, ker si prinesel tako slabo spričevalo?« — »O ne, to bi mojega očeta bolj bolelo kot mene.t — »Zakaj?' — »Zato, ker ima revmati-zem v rokah.< Ljubezniv soprog. •»Natakar! Dvakrat pečenko; zame in za mojo ženo I c — »Imamo samo še za enkrat.« — >Tako! Kaj bo pa moja žena jedla?< Gumb. Nemški kmetje imajo to grdo navado, da v cerkvi v puščico gumbe mečejo. — Pri neki predstavi je hotel nekdo tudi to napraviti, pa mu jo rekel gospod, ki je denar pobiral: 3 Oprostile, tukaj nismo v cerkvi.« Podjetna stara mamica. 86 let stara mamica je hotela svojemu ravno toliko let staremu možu kupiti nove srajce. On se je pa branil in je dejal, da ima še starih dosti. Ko Ie nt odnehala, ji je rekel: »No, in če unir-jem, kdo bo pa srajce z.] menoj ponosil?« — >Mo' drugi mož«, jo bil odge vor mamica. sPa kakol Spet me je na svet spravilo!...« »Zakaj si se potem pustil tako prosili, da bi ga pil?« »Zato, ker smo vsi otroci taki. Bolj se bojimo litra vila ko bolezni.« »Sram vas bodi!..-. Otroci bi morali vedeti, da dobro zdravilo o pravem času lahko reši hudo Jolezni in mogoče celo smrti...« O, drugi pot pa se ne bom pustil toliko prositi! Spomnil se bom onih črnih kuncev s krsto na ramah koj zagrabim kozarec in dol z njim!...« No, zdaj pa pridi malo sem k meni in mi povej, 'iako si prišel v roke razbojnikom!« šel sem, ker mi je dal lutkar Ogenjžrl nekaj ilatnikov in mi rekel: »Vzemi in nesi očetu!« a jaz jem namesto tega našel na cesti Lisico in Mačka, dve ielo dobri osebi, ki sta mi rekli: »Ali hočeš, da se pomnožijo tvoji zlatniki na tisoč in dvatisoč? Pojdi z nama in peljeva te na Polje čud.« In jaz sem rekel: Pojdimo in oni so rekli: ;;Ustavimo se tu v gostilni rdečem raku in o polnoči odrinemo.« In ko sem ie zbudil, ju ni bilo več, ker sta že odpotovala. In a/, sem začel hoditi ponoči, ki jc bila tema, ki se je lela nemogoča. Zato sem dobil na cesti razbojnika, •i sla bila v dveh vrečah za oglje, ki sta mi rekla: Na dan s parami k in jaz sem rekel: »Jih ne dam. [er sem skril svoje štiri zlahiike v usta in eden od »zbojnikov mi je poskusil deti roke v usta, in jaz fin ga ugriznil in mu odtrgal roko in sem jo potem sljunil, a namesto roke sem pljunil mačjo taco. In a/.bojnika sta tekla za mano in jaz sem tekel kakor tečem, dokler me nista dotekla in me zvezala za vrat na neko drevo v tem gozdu in rekla: Jutri se vrneva in tedaj boš mrtev in z odprtimi usti in ti odnesemo zlatnike, ki jih imaš skrite pod jezikom.« In zdaj, kje imaš zdaj one štiri zlatnike?« je vprašala Sojka. Zgubi i sem jih k je odgovoril Storžek, a se je zlagal, ker imel jih je v žepu. Komaj jo izbleknil laž, mu je zrastel nos, ki je bil /e tako dolg, kar za dva prsta. »In kje si jih izgubil?« : Tu — blizu — v gozdu. Ob tej dmgi laži se mu je nos še bolj podaljšal. »Če si jih izgubil v bližnjem gozdu,« je rekla Sojka, jih poiščemo in najdemo: ker vse, kar se. zgubi v sosednem gozdu, se vedno najde.« O, zdaj šele sem se prav spomnil,« je povzel dondek zmedeno, »onih štirih zlatnikov nisem zgubil, le požrl sem jih, ne da bi zapazil, ko sem pil vaše zdravilo.« Na to tretjo laž se mu je nos tako nenavadno podaljšal, da se ni mogel ubogi Storžek nikamor več obrniti. Če se je obrnil sem, je zadel z nosom ob posteljo ali ob šipe v oknih, če se je obrnil tja, je opletal ž njim po stenah in vratih, če je privzdignil glavo, je tvegal, da ga ne zabode Sojki v oko. Na to Ircljo laž se mu je uos tako nenavadno podaljšal, da se ni mogel ubogi Storžek nikamor več obrniti. Sojka ga je gledala in se smejala. »Zakaj se smejete?« jo je vprašal dondek ves zmeden in v skrbeli radi presnetega nosa, ki je še sproti rastel. »Smejim se laži, ki si jo izbleknil.« »Kako veste, da sem lagal?« »Laži, otrok moj, je lahko spoznati; dvoje vrst jih je: so laži, ki imajo kratke noge in so debele, cla jih je mogoče koj otipati, in laži, ki imajo dolg nos. Tvoja na primer, je ena izmed onih, ki imajo dolg nos.« Storžek, ki ni vedel od sramote, kam bi se del, je poskusil pobegniti iz sobe, a ni prišel na piano, ker njegov nos je bil tako zrastel in se zdaljšal, da da ni mogol več skozi vrata. Spet šola. »Kaj delaš v šoli?« — »Čakam, da pozvoni iu da grem domov.« Dvojna mera. Rockefel- ler je eden največjih ameriških bogatašev. Dva prijatelja sta se zgovar-jaln in je rekel prvi: >/ili si že kdaj mislil, kaj bi naredil, če bi imel Ro-ckefellerjevo premoženje?« — >Ne, še nikoli. A večkrat sem si že mislil, kaj bi liockefeller naredil, fe bi imel moje dohodke.« Ljudje brez časti pri starih Nemcih niso smeli iti v nobeno družbo, si niso smeli striči brade, niso smeli sedeti na konju, ne nositi orožja; noben pošten človek ni smel piti iz iste posode z njimi. Brezčastneža so smatrali za senco, in kdor mu je kaj naredil, so ga tudi samo kot senco kaznovali. Ko je sijalo solnce, so ga postavili pred steno in so tolkli po njegovi senci. Dobro srce. i Kje je potica, ki je bila tukaj?« — Sinček: »Dal sem jo majhnemu lačnemu dečku, mamica!« — »Pojdi sem, ljubi moj otrok, da te poljubim. Kdo pa je bil tisti deček?« — »Jaz, mamica.« Staro drevo. V Turingi-ji na Nemškem leži na tleh staro drevo, od viharja podrlo. Še v višini 10 metrov je imelo premer dobrih treh metrov, staro je pa 1500 let. Sodnik. Pri obravnavi je nemirno. Sodnik zavpije: »Še eden naj kaj zine, ga bom takoj dal vreči ven.« Obtoženec: »Živijo, živijo, živijo I< Da bi namreč njega dal sodnik ven vreči. krvavo preganjanje katoličanov v Armeniji. Spomnimo se^ na grozovitosti turških napadov, da bomo mogli imeti vsaj senco prispodobe o groznih morijah katerim je izpostavljen ubogi Armenski narod. Armenci so katoličani, njihovi sosedje v Siriji pa Turki z vsemi tistimi lastnostmi kakršne so imeli Turki pri napadih y slovenske dežele. Od časa do časa se pojavi v ubogi deželi divje klanje in tedaj pečejo potoki krščanske krvi, umirajo nedolžni armenski katoličani pod turškimi »oži in kroglami. Premoženje katoličanov Je vedno izpostavljeno roparskim rokam turških band. Nekaj številk iz preteklosti. Leta 1895 so Turki pobili 300.000 kristjanov, leita ]909 '20.000, med vojno od leta 1915 do 1J18 je turško sovraštvo do kristjanov ugonobilo 1,000.000 ljudi, leta 1920 9000, a 1921 7000 nedolžnih žrtev. Evropskim državam so ta grozodejstva ^"ana. Misijonarji vedno sproti obveščajo 0 {eh dogodkih svoje države. Zato je Dru- štvo narodov naročilo Franciji, da upo-stavi v Siriji red s svojim vojaštvom. — Francija je rada sprejela varuštvo teh dežel toda samo, da jih izkorišča in črpa njihove zaklade, za uboge kristjane je pa brezvernim francoskim generalom malo mar. Nasprotno! Ravno katoliške može pošiljajo po nepotrebnem v armensko gorovje, da jih tam Turki pobijejo. Sedanjim francoskim četam v Siriji poveljuje oholi general Sarail, ki je po-polen brezverec. Ukazal je svojim vojakom, da so polovili in pobili okoli 100 Druzov (tako se imenujejo tamošnji turški prebivalci). Pobite so Francozi javno za-srainovali in s tem razkačili turške rojake, ki so sklenili novo maščevanje. Seveda se Turki niso spravili na oborožene Sarailove vojake, ampak na ubogo, mirno civilno prebivalstvo, ki ni bilo prav nič krivo na Sarailovem barbarstvu. Na nedeljo 18. oktobra prejšnjega leta so popoldne nenadoma navalile turške tolpe v predmestje Damaska, kjer prebivajo najrevnejši Armenci, ki so pribežali pred Turki iz severnih krajev in so si tu postavili skromno hišico in majhno gospodar- stvo. Toda turško sovraštvo ne izbira: možje, žene, otroci, bolniki in starčki — skupno nad 1000 duš je izdihnilo v tem klanju. Prebivalstvo je v strahu in trepetu bežalo kamor je moglo. Izpraznjene hiše so potem turški banditi zažgali in izropali. Trupla mrličev so na najgroznejše načine onečastili. Neki noseči ženi so preparali trebuh, izrezali njen sad, nalili s petrolejem in jo zažgali, da je umrla v groznih mukah. Kdo bi verjel, da je še danes mogoče tako preganjanje kristjanov v deželi kjer je stotisoče evropskih vojakov, ki imajo nalog, zanesti v te kraje evropsko izobrazbo in varovati v deželi mir in red. In: kako je odgovoril general Sarail na to grozovitost? Zahteval je, da mu Druži iz-roče 3000 pušk, plačajo 100.000 funtov šterlingov in obljubijo, da Francozov ne bodo več napadali. Za uboge Armence, ki radi svoje krščanske vere in radi barbar-stev francoskih vojakov prelivajo kri, ni visoki general niti z mezincem mignil. Tu vidimo v kako slabem varstvu so kristjani, če jih varujejo brezverake države kakršna je danes Francija, sn Preizkušajte mirne duše najprej vsa mila! - Maposled se boste odioeiH vendar za E3sa-mi!a. Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in motno se peneča toaletna mila, ampak imajo v sebi tudi Je medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajcm in različnim nečistostim kože. Ona slorc kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode t in mrzlega zraka. Dobi sc 5 vrst Elsa-mil: Elsa-j lilijno mlečno milo, Elsa-glicerinsko milo, Elsa-I boraksno milo, Elsa-milo za britje, Elsa-katransko ali Sampon milo. 7.a poizkušnjo 5 bonov Elsu-tnil žc obenem z zavojnino in poštnino za 52 D > proti vnaprej poslanemu denarju. Po povzetju z-10 Din več (za poštnino). Naročila je naslov i; ■ ' lekarnarja F.UGEN V. FELLER — Stubica D, J Elsa trg 16, Hrvatska. Če kdo na kmetih sliši ime šport, navadno reče: »Še ta neumnost.« Isto si lahko slišal pred petnajst ali dvajset leti o telovadbi. In vendar, koliko izbornih telovadcev imamo danes ravno na kmetih! Šport pomeni kakšno narodno igro ali vajo prav v ljudskem smislu, za zabavo in razvedrilo, pozneje seveda tudi za tekmovanje. O tem bomo še govorili. Danes se omejimo na to, da govorimo o športu kot velikem vzgojitelju. Če hočeš kaj začeti, se moraš temeljito pripraviti in ne smeš lopniti noter kar tjavendan. Sedaj pa poglej: Visokošolci angleških visokih šol Oksford in Cam-bridge veslajo vsako leto na koncu marca za stavo, kdo je boljši. Na vsaki strani jih vesla samo osem v enem čolnu. In za ta boj, ki traja samo 20 do 25 minut, se pripravljajo z največjo skrbjo celih šest mesecev. Šport nas navpja na to, da držimo besedo; besedolomstvo jc pravemu športniku neznano. Poglej: bokser Dundee bi bil moral nastopiti na Francoskem proti nekemu drugemu bokserju, pa je dano besedo prelomil in se je odoeljal v Ameriko. In Francozi so nato sklenili, da nikdar več ne bo smel na Francoskem nastopiti, dokler dane besede ne izpolni. Hočejo ohraniti prapor rporta čist in neomade-ževan. bS* Žalostnim srcem naznanjamo, da je naša draga ftčcrka, sestra in teta, gospa Anka Kropivšek roi. Grabnar dne 17. marca t. 1., stara 24 let, v Lensu (Francija), na poslcdicah španske bolezni umrla, zapuščajoča moža s 14 mesečnim sinčkom. V3em, kateri ste jo poznali, jo ohranite v blagem spominu! Njej pa bodi lahka tuja žemljica, katera jo je zvabila z doma z dolžnostjo, slediti svojemu možu, M o t n i k , 27. inarca 1926. RODBINA GRABNAR. Razprodaja IN ZNIŽANE CENE samo do praznikov. OBVESTILO. Cenjeno občinstvo obveščam, da bodem razprodajal zalogo čevljev s 50% izpod cene. - Nadalje sem znižal ceno vsej manulakturi 20%, svilene rutei šale, nogavice, perilo, žensko in moško, cajg, hlače, dežne plašče itd. - Znižal sem ccno tudi vsej železnini. - Zaloga vedno svežega Troovelpkega cementa po tovarniški ceni. - Posebno opozarjam ccnj. odjemalce na prvovrstno banaSko moko in drugo špeccrijo, ker dobite vedno samo sveže in prvovrstno blago po konkurenčno nizki ceni. - Do piaznikov vsak teden sveža bana-Ska moka. Sveža moka, kakor vsa druga špecerija se dobi tudi v mojih podružnicah. Za obilen oh-isk se priporoča lastnik ivrdke. FRANJO ČERNE, glavna trgovina Radeče. Podružnici: Zidani most in Jagiienca. - Razprodaja čevljev in znižane cene za drugo blago samo do praznikov. Športnik ne sme nikdar in nikjer varati in goljufati, tudi v takih rečeh ne, ki se nam sicer ne zdijo goljufija. Spet poglej: Ameriški bokser Floyd Johnson je nastopil proti črncu Willsu, ki je eden najboljših bokserjev sveta. Johnson je dobro vedel, da Willsu nikakor ni kos in da bo premagan, kar sc je seveda tudi zgodilo. In kaj je naredila ameriška bokserska športna zveza! Prepovedala je Jchnsonu vsak nadaljnji nastop v Ameriki za vse njegovo življenje, češ, da je goljufal. In zakaj goljufal? Zato, ker je nastopil proti Willsu, kar je privabilo silno ve'iko ljudi, ki so morali plačati izredno visoko vstopnino. Tem ljudem je torej na goljufiv način vlekel denar iz žepa; vedel je, da boj ne bo resen, pa je vseeno nastopil. Vse športne zveze gledajo na to, da je šport vzvišen nad vsemi nizkotnostmi in da je pravi vzgojitelj naroda. Radio in obisk službe božje. Radio prenaša glasove brez žice sirom sveta. Če imaš v svoji sobi majhen aparat, lahko slišiš koncerte, godbo, petje, govore, pridige in novice skoro iz vsega sveta. Nekateri leni in prebogati ljudje so pa začeli uporabljati tudi to koristno napravo zato, da cb nedeljah pasejo lenobo in se izogibljejo službe božje. Amerikanski mesečni list Fortnightey Review je zbral odgovore na vprašanje, kako vpliva radio na obisk službe bo,'je. Iz odgovorov je razvidno, da je radio zolo škodoval protestantcvfcki cerkvi. Protestanti v Združenih državah so povečini iar-inerji, ki bivajo z-elo razstreseni po de/oij daleč od svojih cerkva. Ko so avtomobili poslali v Ameriki splošno prometno sredstvo, je obitik cerkva pri protestantih zelo narasel. Farmerji s poštenih staršev, ul/cihid sprejmem takoj. Starost 15—16 let. Hrana in stan. v hiši. Starejša tvrdka za izdelov! vozov Jernej PIRNAT, k ovač, Jarše, p, Domžale. Hrastov okrogel LES tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. 1537 Mntf rtlpilflU4 prodam. Vrtilni tok 220/380 volt itilfV iilblUi 3 k. w. 1-120 obratov. . jožef KRIŽNAR, mesar, Stražišče pri Kranju. 2075 vseh vrst, samo najboljše svetovno znamke, ter piani in »cjanl nemški kovaški pn-nm kupilo najceneje pri SKLADIŠČE: METELKOVA M) (koncem bivše belgijske ka?nrue). Odprto od '/28 do 12 in od '/2 2 do 5. ure. - Ha'popolnejši giSTOEUfER šivalni stroii *a Hvilic, krolai« ia čev!iarie ter za vaak dom. Prc4«n «i nabarite »troj, cfllejte ai to fcrednost pti tvrdki L. Baraga, Ljubljana Sclenburrj. ul. 6/1. Br«zpia£«a pouk. 15 Ulao jttr.st.o. Najuspešnejše sredstvo za refo domače živin* je brezdvomno »MASTIN« ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živirc. Jasen dokaz neprecenljive vrednisti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 Jkat 46 Dm. 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rolovža), Ljubljana, Mestni trii 4 Suhe SLIVE in HRUŠKE LJUBLJANA, 1761 oddaja FRAN POGAČNIK Dunajska ccsta štev. 36. STARO ŽELEZO in stare KOVINE vseh vrst kupuje FR. STUPICA, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji — Ljubljana, Gosposvetska ccsta St. 1. 1905 Zadružna gospodarska banka d. d. I Ai C-7 r\-jr\ !— Ji -Irt ¥•- -!_!•_ _ n n • t 1 » • v . _ Tel, št. 57, 979 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. Račun postnega čekovnega urada z« Slovenijo v lastni palači cma vloge na tekočem računu m na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje amsriskih zapuščin. Pooblaščen prodajalec sreCl« Državne razredne Soleilfe. «s« Izdajatelj: Dr. Franc Kulovec. V fjreduik: Franc Zubret, ''.a Jugoslovansko tiskurno: Karel