Leto 1892.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXXIII. — Izdan in razposlan dné 30. decembra 1892.
(Obsega štev. 229,-230.)
889.
Razglas ministerstva za deželno bran z dné 2. decembra 1892.1.,
s katerim se gledé na dokazila znanstvene sposobnosti za enoletno prostovoljsko službo objavlja uvrstitev deželnega gozdarskega učilišča v Le-vovu med osemrazredne javne ali s pravico javnosti opremenjene srednje šole.
Na podstavi § 25., drugega odstavka v vojnem zakonu se dogovorno z vdeleženimi minister-stvi gledé na dokazila znanstvene sposobnosti za enoletno prostovoljsko službo uvrščuje deželno gozdarsko učiliSče v Levôvu med osemrazredne javne ali s pravico javnosti opremljene srednje šole.
S tém se dopolnjuje priloga II. b k vojnib predpisov I. delu, objavljenih z ukazom tega mini-sterslva z dné 15. aprila 1889.1. (Drž. zak. št. 45.).
Welserslieimb s. r.
830.
Dopustilnica z dné 18. decembra 1892.1.
za glavne železnične proge dunajske mestne železnice.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimèrski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinSki, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je komisija za prometne naprave na Dunaji zaprosila, da bi se ji dalo dopustilo, zgraditi glavne železnične proge dunajske mestne železnice ter po njih vršiti obrat, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja, imenovani komisiji to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic
(•SlovtnUeb.)
181
z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.)! in zakona z dné 18. julija 1892. 1. (Drž. zak. j št. 109 ), kakor tudi na podstavi dolenjeavstrij-skega deželnega zakona z dné 18. julija 1892. 1. (Dež. zak. št. 42.) podeliti takö-le:
§• 1.
Komisiji za prometne naprave na Dunaji dajemo pravico, zgraditi in obratovati nastopne proge dunajskega mestnoželezničnega omrežja, katere je izvesti kot glavne železnice s pravilno raztečino:
1.	pasovno progo od kakega mesta na železnici cesarja Franca Jožefa poleg Heiligenstadta, kolikor moči s porabo ceste Gürtelstrasse in dotaknivši se obstoječega kolodvora železnice cesarice Elizabete, v stik na eni strani z dunajsko spojno železnico in oziroma z južno železnico pri Matzleinsdorfu, na drugi strani pa z južno železnico pri Meidlingu, sè spojnimi progami v stik sè železnico cesarice Elizabete, morda na postaji Penzing, potem sè železnico po donavskem bregu, oziroma k donau-stadtski progi (št. 2.);
2.	donaustadtsko progo od dunajske spojne železnice na Pratersternu v Donaustadt in potem, poleg obstoječe železnice po donavskem bregu, k postaji Nussdorf na železnici cesarja Franca Jožefa sè zvezo k cesarja Ferdinanda severni železnici;
3.	predmestno progo od postaje Heiligenstadt, ki jo je na novo napraviti na pasovni progi, imenovani pod št. 1., črez Döbling, Währing, Hernals, Ottakring in Breitensee v stik sè železnico cesarice Elizabete na kosu Penzing-Hütteldorf.
§. 2.
Železnicam, ki so predmet te dopustilnice, dodeljujejo se v zmislu člena V. v zakonu z dné
18.	julija 1892. 1. (Drž. zak. št. 109.) nastopne ugodnosti:
a)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih komisija sklene, za vse vloge, ki jih vpodd, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se dovršč dotične prometne naprave;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega leta.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo zadolžnic skupnega zajma, ki ga bo komisija vzprejela, sè začasnicami vrèd, in za vknjiženje zastavne pravice na železničnoknjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo spredaj omenjenih zadolžnic, in pa tudi od prenosnine, kar se je nabere ob odkupu zemljišč konci prvega leta {lit. a, št. 2.) ;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopustilnice ;
d)	oprostitev od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnine za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na trideset let, raču-nčč od dné, ko se prične obrat, ako bi se pak tä pričel pred 1. dném januvarja 1898. 1., na dobo od pričetka obrata do 1. dné januvarja 1928. 1.;
e)	oprostitev od kolkovnin, v t. št. 47. e zakona z dné 13. decembra 1802. 1. (Drž. zak. št. 89.) za voznice (vozne karte) ustanovljenih gledé na odpravljanje oseb po progah železnic, ki so predmet te dopustilnice, na dobo davčnih oprostil, ustanovljenih v lit. d, ne ruščč ugodnosti zakonov z dné 15. maja 1871. 1. (Drž. zak. št. 39.) in z dné 30. marca 1875. 1. (Drž. zak. št. 42.).
Ista prostost veljä za neposredne voznice v prehodnem prometu med železničnimi progami dunajskega mestnoželezničnega omrežja, ki so predmet té dopustilnice in ki se bodo dopustile še le v bodoče, in pa med kosi obstoječih železnic, ležečimi v obodu dunajskega mesta.
f)	Kolikor in dokler se vslèd davčnega oprostila, dodeljenega v spredaj sloječem odstavku pod lit. d, ne predpisujejo državni davki, ne smejo se pobirati tudi dotične deželne in občinske priklade.
§. 3.
Precej po dodelitvi dovolila za gradnjo treba je pričeti in dokončati najkesneje do konca I. 1897. gradnjo nastopnih kosov železnic, imenovanih v §. 1., namreč:
1.	delnega kosa pasovne proge od kolodvora Heiligenstadt do zapadnega kolodvora sè spojno progo k železnici po donavskem bregu,
2.	donaustadtske proge, in sicer kosa od Pra-tersterna do kolodvora Donaustadt v stalni, in od tod do postaje Nussdorf v začasni izvršitvi sè zvezo vrèd k cesarja Ferdinanda severni železnici in
3.	delnega kosa predmestne proge od Heiligen-stadta do Ottakringa.
Dokončane železnice je potem izročiti javnemu prometu ter obrat po njih vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Gradnjo spojne proge od pasovne proge v stik sè železnico cesarice Elizabete, morda na postaji Penzing, je izvršiti precej potem, ko komisija to spojno progo spozna za potrebno v zmislu točke II., poglavja A. I. lit. a v programu, odobrenem sè zakonom z dné 18. julija 1892. 1. (Drž. zak. št. 109.).
Gradnjo ostalih kosov v §. 1. imenovanih železnic je pričeti precej, ko se po zakonitem potu, oziroma po sklepu dunajskega občinskega svčta zagotovi programu ustrezno vdeteževanje države, dežele dolenjeavstrijske in občine dunajske na dobavi za to potrebnih novcev.
V tem slučaji se bodo rokovi za izvršitev gradnje ustanovili o svojem času.
§. 4.
Komisiji se za izvršitev dopuščenih železnic dodeljuje pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se komisiji dodeli tudi zastran listih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§• 5.
Ustanovitev služnosti na zemljiščih države, dežele avstrijske pod Anižo in občine dunajske, ko-bkor se vidi to potrebno za namene prve naprave in 'zdržave dopuščenih železnic, naj se izvrši brezplačno.
Ako bi v ta namen bilo potreba, odstopiti ustnino ali drugačne pravice do takih zemljišč, IZVl'ši nuj se tudi ta odstop brezplačno.
Gledé na taka zemljišča pak bo komisija dolžna, brezplačno dovoliti, da železnično napravo križajo javni ali zasebni vodi (vodovodi, plinovodi, vodotoki, kablji i. e. r.), ki že obstoje ali ki jih bo na novo napraviti, vštevši njih vzdržavo, seveda s to méro, da se ž njimi ne ruši obstoj in obrat želez-nične naprave in se ti poslednji povrnejo stroški, ki bi ji morda s tem nastali.
Prav tako se gledé na omenjena zemljišča pridržuje pravica, ploskve pod prometnimi napravami (cestovode visokih železnic itd.) ali nad njimi (pokrite kose železnic itd.) porabljati za javne namene, zastran česar je konstrukcije izvesti takö, da bo do-tične ploskve res moči porabljati za javne namene. Ako bi se železnične naprave ali posamezni njih deli opustili ali preložili, morajo se zemljišča, ki s tem postanejo zopet prosta, povrniti brezplačno prejšnjim lastnikom, ako so jih ti brezplačno odstopili.
Izvzeta od brezplačne ustanovitve služnosti ali brezplačnega odstopa lastnine ali drugačnih pravic so tista zemljišča, katera je že ob času, ko se do-tične železnične naprave narejajo, brez ozira na izpremembo razmer, ki jih poslednje provzročijo, šteli za stavbišča na prodaj. V poslednjem slučaji je odškodnino, ki jo mora komisija dati državi, deželi ali mestu, ako se ni moči z lepa dogovoriti, ovedeti po predpisih, veljavnih za razlastitev v namene železnične gradnje (§. 4., odstavek 1.).
§• 6.
Kar se tiče javnih cest (državnih, deželnih in občinskih cest), ki jih je uporabiti za napravo dopuščenih železnic, naj se komisija podvrže tistim pogojem, katere predpisuje dogovorno sè železničnimi oblastvi cestno oblastvo, ki je po veljajočih zakonih poklicano, dajati privolitev v porabo dotične ceste.
Za porabo takih cest (vožnjo pod njimi ali prehajanje preko njih) komisija ne plačuje ničesar, ako se s tém cesta ne odtegne svojemu namenu za javni promet.
§. ?•
Komisiji se je ob gradnji in obratu dopuščenih železnic držati tega, kar ustanavlja ta do-pustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, v dogovoru s komisijo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851.1.
181*
(Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dado.
Gradnjo dopuščenih železnic je izročiti upravi državnih železnic na podstavi dogovorov, ki jih vkrene komisija z generalnim ravnateljstvom avstrijskih državnih železnic.
§. 8.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in žandaremstvo in to ne samo o potovanji na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanji na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Komisija se zavezuje, da bo pristopila k dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripo-maganja z vozili za veče vojaške prevoze, nadalje k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske, in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za komisijo moč in veljavo z dném, ko se po dopuščenih železnicah prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali še le po tem času, ki se pa ne bodo objavili v Državnem zakoniku, zadobé za komisijo veljavo in moč, kadar se ji bodo uradoma priznanih.
Komisija je dolžna, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 9.
V koliko naj se enake ugodnosti, kakor so v §. 8. ustanovljene za vojaške prevoze, dodeljujejo tudi civilnim stražnim krdelom (varnostni in finančni | glavnice.
straži itd.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih.
§. 10.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od 1. dnéjanuvarja 1893.1., ter mine po tem roku.
Ako bi sepak komisija vsled poprejšnjega vračila zajma, ki ga bo vzprejeti, razdražila pred pretekom zgorenjega rokü, izgubi dopustilo svojo moč in veljavo z dném, katerega se komisija razdraži.
§• H.
Obrat železnic, ki so predmet te dopustilnice, vodi za račun komisije država, in državni železnični upravi mora komisija povrniti stroške, ki ji zares nastanejo vsled tega obratovanja. Kako naj sc vodi ta obrat, vravnati bo s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno železnično upravo in komisijo.
§. 12.
Komisija ima dolžnost, državni upravi na njeno zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri-mérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljanih železnicah ali posameznih njih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samö v toliko,dase ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljanih železnic.
Zastran odškodnine, katero bo opravljati, seje dogovoriti v obratni pogodbi, katero je treba skleniti po §. 11. V oporo naj pri tem služijo določila, razglašena v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Državnem zakoniku iz leta 1886. na strani 63., takö, da je tamkaj (točka I. lit. a in točka II, lit. u) navedena glavnična bremena ustanavljali največ sč štirimi odstotki za obrestovanje in počrtežne razdol-žitvene kvote uporabljane nominalne napravne
§• 13.
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščene železnice, ko bodo dodelane in v obrat izročene, vsak čas odkupiti po naslednih določilih :
Kadar bo državna uprava namerjala posluževati se té odkupne pravice, katero je pak moči izvrševati samo gledé vseh dopuščenih železnic ob enem, tedaj se mora gledé načina, kakö to napraviti, natančneje dogovoriti s komisijo.
Pri tem naj veljâ to načelo, da mora državna uprava v ostali dobi dopustila na eni strani povrniti komisiji iz gradnje in opreme dopuščenih železnic nastala glavnična bremena z ubitki obratnih stroškov vrèd, ki bi se pokazali do časa odkupa, na drugi strani pak ji pustiti morebitne obratne prebitke v zmislu določil točke XI. v prej (§. 3.) navedenem programu.
Izplačavši odkupnino pride država po odkupu železnic in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek teh tukaj dopuščenih železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozil in gradivnih zalog in pa kakih iz napravne glavnice dopuščenih železnic narejenih obratnih in pričuvnih zalögov, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
§• 14.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in pa kakih iz napravne glavnice dopuščenih železnic narejenih obratnih in pričuvnih zalögov v obsegu, povedanem v poslednjem odstavku §. 13.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper t°i kar ustanavlja tä dopustilnica, in dodeljujoč komisiji pravico, zastran izkazne škode zahtevati Vl'ačlla pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno ^ujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji
^ločuje.
V	spričalo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem državno-glavnem in prestolnem mestu dunajskem osemnajsetega dné meseca decembra v letu odrešenja lisoč osem sto devetdesetem in drugem, Našega cesarovanja petinštiridesetem.
(lŠ) Franc Jožef s. r.
Titaffe s. r.	Stèinbach s. r.
Biicquehem s. r.
231.
Zakon z dné 26. decembra 1892.1.
zastran odprave erarskih povodnih mitnin.
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§■ I-
Erarske povodne mitnine se s 1. dnem janu-varja 1893. 1. odpravljajo.
§• 2.
Izvršitev pričujočega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru.
V	Mnlhovu, dné 26. decembra 1892.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Steinl) sich s. r.
232.
Ukaz Hnanénega ministerstva z dné 27. decembra 1892. 1.
zastran državnih zadolžnic, katere so po §. 3. zakona z dné 18. septembra 1892. I. (Drž. zak. št. 172.) zavezane manjšemu postavku davka od trgovine z efekti.
Z ozirom na §. 9. v ukazu z dné 10. novembra 1892. (Drž. zak. št. 197.) se daje na znanje nastopni spisek zadolžnic občega državnega dolga in pa
državnega dolga kraljevin in dežel, v državnem zboru zastopanih, potèm državnega dolga dežel ogerske krone, o katerih se uporablja ugodnost §. 3. v zakonu z dné 18. septembra 1892. 1. (Drž. zak. št. 172.) o obdavčevanji trgovine z efekti (o davku od trgovine z efekti).
A. Obči državni dolg.
1.	Notna renta, maj-november,
2.	„	, februvar-avgust,
3.	Sreberna renta, januvar-julij,
4.	„	„ april-oktober,
5.	Žrebi 1854. L,
li.	Žrebi 1860. L,
7.	Dunaj-Glogovnica,železnični prednostni dolg.
B. Državni dolg v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
8.	Avstrijska zlata renta 4 °/0,
9.	, notna renta 5 #/„.
Železnične državne zadolžnice.
10.	Elizabetina železnica, davka proste 4 °/0,
11.	Franca Jožefa železnica, v srebru,
12.	Plzeft-Bfezno, v avstrijski vrednoti, davka proste,
13.	Rudolfova železnica, v srebru,
14.	Predarelska železnica, v srebru.
Za državne zadolžnice prekolkovane železnične delnice.
15.	Elizabetina železnica,
16.	Elizabetina železnica, Linec - Budëjovice, v srebru,
17.	Elizabetina železnica, Salcburško-Tirolsko v srebru.
Po državi v plačilo prevzete železnične prednostne zadolžnice.
18.	Albrehtove železnice prednosti 5°/0,
19.	,	»	4o/0,
20.	’Elizabetina železnica,
21.	Franca Jožefa železnica, izdaja 1884. 1.
22.	Gališka železnica Karola Ludovika, izdaja 1881. L, 4 i/a %,
23.	Gališka železnica Karola* Ludovika, izdaja 1890. L, 4 »/o,
24.	Plzeft-Bfezno, davka proste, v srebru,
25.	Plzeh-Bfezno, davka proste, v notah,
26.	Rudolfova železnica (Salzkammergut),
2 7.	„	„ izdaja 1884. 1.,
28. Predarelska železnica, izdaja 1884. 1.
0. Državni dolg dežel ogerske krone.
29.	Ogerska	zlata renta 4 «/„,
30.	„	renta v notah,
31.	Ogerski	državnoželeznični	zajem,	v	zlatu,
32.	„	„	„v	srebru,
33.	Ogerske vzhodnoželeznične državne zadolžnice iz 1. 1876.,
34.	Ogerske zadolžnice za odkup točarine,
35.	Ogerske zadolžnice s premijami za vredbo
Tise,
36.	Prednostne zadolžnice budimpeštanske-pečuške železnice 4<>/0,
37.	Ogerske severnovzhodne železnice prednosti v srebru,
38.	Ogerske severnovzhodne železnice prednosti 5 o/„ v zlatu,
39.	Ogerske severnovzhodne železnice obratni zajem 60/0 v zlatu,
40.	Ogerske zemljiško-razbremenilne zadolžnice 4o/0,
Steinbach s. r.
Zakon z dné 28. decembra 1892.1.,
s katerim se vlada pooblašča, da naj začasno vravna trgovinske razmére se Španjskim.
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Vlada je pooblaščena, da naj s prometom sč Španjskim postopa takö, kakor je z ukazom vsega ininisterstva z dné 30. junija 1892. 1. (Drž. zak. št. 101.) zaukazano na podstavi zakona z dné 17. decembra 1891. 1. (Drž. zak. št. 187.) ali pa na drugačen, namenu ustrezen način, oziroma da naj sè Španjskim vkrene in v moč spravi domembe, to vendar tako, da bo s temi naredbami ali domem-baini, ako in kolikor bi vtegnile svojo veljavnost raztezati črez 31. dan decembra 1893. 1., poprej postopati ustavoma.
§• 2.
Izvršitev tega zakona, ki zadobi moč z dném katerega se razglasi, naroča se vsemu Mojemu mini sterstvu.
335.
Ukaz vsega ministerstva z dné 30. decembra 1892. 1.
Na Dunaji, dné 28. decembra 1892.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r. Welsersheimb s. r. Bacquehem s. r. Zaleski s. r.
Falkenhayn s. r. Gautsch s. r. Schönborn s. r. Steinbach s. r.
234.
Zakon z dné 29. decembra 1892.1.
o postopanji sè španjskimi provenijencijami ob uvozu v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
Na podstavi zakona z dné 28. decembra 1892. 1. (Drž. zak. št. 233.) in na podstavi do-membe, sklenjene s kraljevo-španjsko vlado se v porazumu z vdeleženimi kraljevo-ogerskimi mini-sterstvi, dokler se drugači ne vkrene, za čas naj-dalje do 31. dné decembra 1893. 1. ukazuje, da naj ohranijo svojo veljavo določila, vklenjena z ukazom vsega ministerstva z dné 5. februvarja 1892. 1. (Drž. zak. št. 30.) zastran postopanja sè španjskimi provenijencijami ob uvozu v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
o podržavljenji mestnih telefonskih mrež.
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Vlada se pooblašča, da naj za to, ker prevzame v državno lastnino telefonske mreže v mestih Gradcu, Pragi, Trstu, Levövu, Črnovcih, Plzfti, Li-bercu, Bélsku-Biali, Brnu in Linču, in za opremo teh mrež, potrebno vsled tega, potrebovane novce v največinskem znesku enega milijona petstotisoč (1,500.000) goldinarjev nabavi takö, da se glavnica, ki jo bo vzprejeti, obrestuje največ sè 4*/a od sto in da se razdolži najdalje v desetih letninah.
§• 2.
Državna uprava mora v §. 1. imenovane telefonske mreže obratovati v svoji upravi ; na zasebnike ali družbe je moči prenesti obrat samo po posebnem zakonu.
§■ 3.
Vsak čas dospevajoče letnine je vsako leto Postavljati v državni proračun, in to v potrebščini državnega dolga.
§. 4.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu trgovskemu in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dné 29. decembra 1892.
Taaffe s. r. Welsersheimb s. r. Bacquehem s. r. Zaleski s. r.
Falkenhayn s. r. Gautsch s. r. Schönborn s. r. Steinbach s. r.
236.
Ukaz vsega ministerstva z dné 30. decembra 1892. 1.
o začasni vravnavi trgovinskih razmer sè Srbijo.
Na podstavi zakona z dné 14. julija 1892. 1. (Drž. zak. št. 116.) in na podstavi domembe, sklenjene s kraljevo-srbsko vlado, se v porazumu s kra-ljevo-ogersko vlado dné 6. maja 1881. 1. (Drž. zak. št. 84. iz 1. 1882.) sè Srbijo sklenjena in po ukaza vsega ministerstva z dné 20. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 137.) do 31. dné decembra 1892. 1. podaljšana trgovinska pogodba ob enem z dogovorom o živinskih kugah z istega dné (Drž. zak. št. 86. iz leta 1882.) podaljšuje do 30. junija 1893. 1.
Ob enem se zaukazuje, da je v mejnem prometu iz Srbije črez ogersko-srbsko in bosansko-srbsko mejo uvažana vrste žita srbskega izvira v tem času zacolovati v zmislu opomnje 2. po tarifni številki 24. k razredu VI. obče čolne tarife za avstrijsko-ogerski čolni okoliš z dné 25. maja 1882. 1. (Drž. zak. št. 47.), izpremenjene sè zakonom z dné 21. maja 1887. 1. (Drž. zak. št. 52.).
Zgoraj omenjena opomnja izgubi s 1. dném julija 1893.1. svojo moč in veljavo.
Franc Jožef s. r.
'I'aaffe s. r.	Bacquehem s. r.
Steinbach s. r.
Taaffe s. r. Welsersheimb s. r. Bacquehem s. r. Zaleski s. r.
Falkenhayn s. r. Gautsch s. r. Schönborn s. r. Steinbach s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
izhaja v zalogi c. k. dvome in državne tiskarnice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1893. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1893. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1. 181-9. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I	Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl.
,	. . 1859.	.	, . 1868.	. . 12 . I	,	, , 1879.	,	, . 1888.	. . 20 .
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajali drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. |	Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 21) gl.
Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1893. po teh-le cénah:
Letnik 1849. za . .		• 2 gl.		10 kr.		Letnik 1864.		za . .	. 1 gl. 40 kr.				Letnik	1879.	za	2	gl. 30 kr.
	1850. , . .	. 5	Ji	25	Ji		1865.		. 2		—			1880.		. 2	. 20 ,
	1851. , . .	. 1	Ji	30	tl	JI	1866.		. 2		20			1881.		. 2	, 20 ,
	1852. . . .	•2	JI	60	Ji	r	1867.		. 2	Ji	—			1882.		. 3	
	1853. . . .	. 3	Ji	15	JI		1868.		. 2		—			1883.		. 2	, 50 ,
	1854. .	. .	. 4	J-	20	Ji	i»	1869.	« •	. 3		—			1884		. 2	, 50 ,
	1855. , . .	. 2		35	J»	r	1870.		. 1		40			1885.		. 1	, 30 ,
	1856. „ . .	. 2		45		j*	1871.		. 2		—			1886.		. 2	, 30 ,
	1857. . . .	. 2	„	85			1872.		. 3		20			1887.		. 2	„ 50 „
	1858. „ . .	. 2	.r	40		ji	1873.		. 3		30			1888.		. 4	» 20 ,
	1859. , . .	. 2	ji	—	r.	j*	1874.		. 2	Ji	30			1889.		. 3	
	1860. , . .	. 1		70			1875.	A	*	•	. 2		—			1890.		. 2	, 70 ,
r	1861. , . .	. 1	*	50	ji	*	1876.	JI	•	•	. 1		50			1891.		. 3	
	1862. „ . .	. 1	„	40		r	1877.		. 1		—			1892.		. 5	
	1863. „ . .	1	»	40	ji		1878.		. 2	v	30						
Letnik 1892. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k ti jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1892. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tednih.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali saino proti plačilu prodajne cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1892., v ostalih sedmih jezikovnih izdajali pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1892. popolnoma dopolnjeni, more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1893. iz zaloge c. k. dvorne in državne tiskarnice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.