Gradčani v Pragi.
i .¦  ,  .1     >.. .1 i      (lz ruskega preložil M. Malovrb.)   .  \ ,      .   ,.j           .       i
Na levem bregu reke V61tave v Pragi se vzdiguje gora, na katerej stoji poprej imenovani grad. Mej mnozimi hišami je posebno kraljev dvor ime-niten. Sezidal ga je češki kralj Karol IV. v 14. veku; za njim je bil nekolikokrat tudi popravljen, a zadnjič postrojen za cesarice Marije Terezije. Visoki dvorec treh nadstr6pij meri do 500 črevljev dolžave in ima kacih 440 sob ter ne-koliko jako lepih dvoran. Osobito imena vredna je kraljeva dvorana z veli-kanskim stropom, in potem še druga dvorana, katera je uže sama sob6j mala palača. V njej je zgodovinski znano tisto okno, iz katerega sta bila v 23. dan maja 1618. 1. vržena kraljeva namestnika Martinič in Slaveta. V spomin tega dogodka ia srečne otžtbe teh dveh gospodov (pala sta bi]a na kup gnoja) stojita dva lepa spomenika.   V palači vidimo krasen prostor, do 300 črevljev
*) Zubelj-blja m., plamen (notranjska beseda).
dolg in do 150 črevljev širok. Po Karoln IV. je bil Večeslav*) poslednji kralj, stanujdč v Gradčanskej palači, in za njira njega brat Žigmunt. Do Rudolfa II., — ob začetku habsburškega vladanja — živeli so ondiikaj njega namestniki, in je bila tndi zemska pisarna do tridesetne vojne. Rudolf II., prvi vladar habsburškega rodii, preselil se je bil v Gradčane, ker je pri sebi lmel tudi slavna zvezdoznanca, Keplerja in Tiho-de-Brahe-ja, ker se-je sam bavil mnogo z zvezdami, dokler nij bilo vojne mej protestantsko zvezo in tnej katoliško združbo (ligo). V tem gradu je bii Radolf I. prisiljea podpisati svo-bodsko pismo češke kraljevine. Brat Matija mu je vzel nekoliko države ter ga pozneje prosil, da bi mu dal ves prestol, kar se je tudi zgodilo. Rudolf je umrl v zJatej Pragi. Mnogo penez je potrošil na olepšavanje Gradčdaskega posltfpja. Nekoliko mesecev je v Gradčaaih živel tudi nžmški volžči knez Friderik, s podsmehom imenovan ^zimski kralj," v cerkvi sv. Vida venčan v fieškega kralja. Po tridesetnej vojni so se bili glav&rji katoliške združbe ua-selili v Gradčane.
Iz kraljeve rodovine nij od tega časa dalje užp nihče prebival v Grad-čanskej dvorani do cesarja Ferdinanda 1., kateri se je bil spmkaj preselil, od-davši avstrijanski prestol zdanjemu cesarju našemu Francu Josipu.