Prostovoljno delo še živi
Nova podoba Repenj
Krajani primestnih šišenskih vasic se velikokrat pritožujejo, da so zapostavljeni, ko se sprejemajo odločitve o ureditvi okolja. Tako tudi krajani Repenj niso prišli na vrsto, da bi jim asfaltirali vsaj glavno cesto skozi vas, čeprav so imeli zaradi njene neure-jenosti veliko nevšečnosti: poleti se je ob lepem vremenu prah z nje zažiral v listje dreves in v zele-njavo na vrtovih, v deževnem vremenu je s ceste špricalo blato, saj so se meteorne vode zlivale kar na cesto, cesta je bila tudi preozka, da bi po njej vozil avtobus, pot do postaje ob glavni cesti proti Vodicam je biladolga...
Krajani so sklenili, da ne bodo več čakali drugih, ampak bodo sami naredili konec tem težavam. Pri-ložnost pa se jirn je ponudila šele pred tremi leti, ko se je zamenjalo vodstvo krajevne skupnosti, ki je imelo za njihove težave na srečo več razumevanja kot prejšnje. Janez Kadivec, sicer član komunalne komisije v KS, in še osem vaščanov je oktobra 1983 ustanovilo gradbeni odbor, pretehtali so razne mož-nosti o ureditvi ceste, dogovorili pa so se tudi o grad-nji nadvoza, saj bi bile Repnje brez njega zaradi (ta-krat nastajajoče) avtoceste odrezane od okolice. Odbor se je povezal s krajevno in komunalno skup-nostjo, s SCT in seveda z vsemi vaščani, ki so se razen nekaj nečastnih izjem, resno lotili dela.
Najprej so s krajevnim samoprispevkom zbrali 160 starih milijonov, s katerimi so kupili litoželezne odtočne mreže, 1200 metrov raznih betonskih cevi, pesek, ki so ga v vas navozili avtoprevozniki iz Re-
penj in ostali potrebni material. Ko jim je SCT pripra-vilprojekte, so takoj začeli sfizičnimideli — uredili so odtok meteornih voda, saj so bile prejšnje cevi za-radi starosti neuporabne in zamašene, kopali so, nasipavali, ob nedeljah pa so si od delavcev na av-tocesti izposojali razne gradbene stroje, delali z njimi in opravili skupno kar 4000 ur prostovoljnega dela. Starejši, ki težkega dela ne zmorejo več, so priprav-Ijali malice in kosila za delavce in jim nositi pijačo. Kot že velikokrat prej, so tudi tokrat zelo dobro sode-lovali s samostanom šolskih sester — odstopile so zemljo za avtobusno postajo, posojale traktorje, pri-pravljale hrano in tudi poprijele za najtežja dela.
Nekateri vaščani so sicer povzročali težave, ker jim delo ni dišalo, ker so morali zaradi širitve ceste odstopiti del vrta, ki so ga imeli dolga leta na zemlji, ki je bila v katastrskih knjiga# že davno določena za cesto in torej sploh ni bila njihova, drugi pa so se spet pritoževali, da bo avtobus motil vaško idilo... Kljub vsemu pa so Repnje končno postale komunalno urejena vasica. Nekaj težav imajo vaščani le zaradi nezanesljivosti prihoda avtobusa, saj je ob mrazu cesta preveč zaledenela, da bi avtobus lahko vozil po njej, ker je ne posipajo sočasno z glavno cesto proti Vodicam, v dežju pa avtobus skozi podvoz, ki vodi izVodic vRepnje, nemorepeljati, kerjezgrajen na vrtači in se v njem nabira voda. Vaščani predvi-devajo, da bodo zadnjotežavo lahko odpravili z as-faltiranjem cest okoli podvoza in kot vedno — z obi-lico prostovoljnega dela.                     Sonja Nered