Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna štev. 50 par — K 2,
2C7. §te*.
Ishal« resen ne&elj In praznikov vsak dan e& 16-. ari dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt. G/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
^gMBB8KEE8B3533B8aaB8BE5gaBBBWBWi
V Imblimi,v fatrtek 24, novembra 1*21.
Lelo V.
talasiio lugestev. soclialno - d«mekrat3in® stranke.
Telefonska št. 212.
Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K «36, za pol leta K 168, za četrt lota K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, Učiteljska tiskarna.
Strankin zbor.
Po sklepu iz vrš e valn ega odbora skl i-cuiomo X!lf. redni strankin zbor na dni 26. in 27. decembra 1921 v dvorano Delavskega doma v Trbovljah. — Začetek na praznik sv. Stefana ob 8. uri. Spored razpravljanja:
1. Verifikacija mandatov,
2. Poročilo načelstva in kottiroie.
3. Parlamentarno poročilo. Politični položaj. Taktika.
4. Delo za zjedinjenje proletariata v Jugoslaviji in Internacionala.
5. Organizacija.
6. Občinska politika.
7. Agrarna politika.
S. Razni predlogi in slučajnosti.
9. Valitve strankinega vodstva in kontrole.
Eventndni predlogi posameznik organizacij morajo biti poslani centralnemu tajništvu (Ljubljana, poštni predal 168 najpozneje do 10. decembra.
Pravico udeležbe imajo vse organizacije JSDS in KDZ, ki bodo obračunale pravilno do konca novembra.
Pravico in	dolžnost udeležbe imajo
vsi člani načelstva, izvrševalnega odbora in kontrole ter strankini poslanci. Vsi ti imajo tudi glasovalno pravico, razen v aadevah njih lastnega delovanja.
Vsaka organizacija Ima pravico do enega delegata, večje organizacije pa za vsakih 50 članov do enega, pr! čemer se ostanki pod 25 ne vpoštevajo, 25 ali več članov pa se šteje za 50. Število delegatov se racini a ua temelju števila tistih Članov, za katere je dotična organizacija poravnala prispevke za oktober. Ce se je pa novembra število njenih članov zmanjšalo, se računa število delegatov na temelju novemberskega članstva.
Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik.
Potne stroške delegatov morajo plačati krajevne organizacije.
Za delegata morejo biti izvoljeni tudi člani drugih organizacij JSDS in KDZ, toda le iz tega okrožja. Posamezni delegati smejo biti poverjeni tudi z več glasovi, oziroma smejo zastopati po več organizacij, nihče pa ne sme imeti več nogo pet glasov.
Na članske zbore, ki bodo volili delegate, morajo biti povabljeni vsi člani, ne-
člani pa ne snte*o biti navzoči. \ < 'jen sme bi« le imenoma določan delegat; organizacije torej zastopstva ne smejo odstopiti še neznanemu delegatu kake drage organizacije. Organizacije, Ud žele Imeti skupnega delegata, se morejo torej pred volitvijo dogovoriti. Če bi delegat ene organizacije ne dobil večino v drugi, je treba ponovnega dogovora in zborovanja, ali pa se dajo zastopati organizacije vsaka po svojem delegatu.
Namestnik nastopi kot delegat, če mu izda pravi delegat potrdilo, da se strankinega zbora ne misli udeležiti, ali pa če nvu potrdi odbor, da je prvi delegat zadržan. Če namestnik tega potrdila nima, mu bo izdana delegatska izkaznica šele na strankinem zboru, če se ga pravi delegat ne udeleži.
Glasovalno pravico imajo na strankinem zboru le tisti delegati, ki so navzoči ves čas zborovanja. Ni torej dopustno, da bi bil kak delegat navzoč prvi dan, za drugi dan pa bi hotel pooblastiti svojega namestnika. — Delegat, ki pride prepozno, Izgubi svojo delegatsko pravico, če je bita Izdana že delegatska izkaznica njegovemu namestniku.
Za delegata sme biti izvoljen le tisti član, ki je naročen na kak strankin politični list (Naprej, Voiksstlmmc, Ljudski glas ali Enakost) in je že najmanj tri leta organiziran, člane, ld še niso tri leta organizirani, smejo voliti le organizacije v tistih krajih, klor prel ni bilo organizac-ije ‘j niti JSDS niti KDZ.
Strankin zbor ie suveren (pri svojih sklepih popolnoma neodvisen). Njegovi sklepi so veljavni za vse organizacije in člane JSDS in KDZ. Posamezni delegati so za svoje delovanje na zboru odgovorni edinole svoji vesti.
Odbori posameznih organizacij naj naznanijo imena izvoljenih delegatov ter njih namestnikov najpozneje do 15. decembra centralnemu tajništvu v Ljubljani, i>o-. štni predal 168, da dobe pravočasno dele-| gatske Izkaznice.
Gostje, ki se priglasijo centralnemu ! tajništvu do 15. decembra, bodo imeli za-I gotovljen sedež. Drugi dobe Izkaznice na licu inesta, dokler bo zadoščal prostor.
.V Ljubljani, dne 21. novembra 1921,
Centralno tajništvo JSDS hi KDZ.
Dr, M. Korun:
Razdelitev države na oblasti.
Vlada je predložila parlamentu r— v smislu tozadevnih določil ustave, — zakonski načrt o razdelitvi države na oblasti. Iz debat o tozadevnih določilih ustave nam je še v spominu, kako zelo je vprašanje upravne razdelitve države razburilo duhove.
Med tern ko je stala vlada in njena večina na stališču, da je treba državo razdeliti na več oblasti, ki
naj sc stvorijo na podlagi gospodarskih, prometnih in socijaloih vidikov, je druga skupina, del opozicije,
v	in izven parlamenta zahteval, da ostanejo kot upravne edinice dosedanje zgodovinsko-plemenske tvorbe.
Ponoviti moram pri tej priliki stališče, ki ga je v tem vprašanju zavzel socijalistični poslntiiški klub. Odklanjajoč dosedanje zgodovin-
sko-plemenske tvorbe je zahteval, da se država razdeli na oblasti ne samo na podlagi gospodarskih, prometnih in socijalnih vidikov, ampak naj se pri tej razdelitvi vpoštevajo tudi kulturne prilike kot prejšnjim enakovredne.
To socijalistično stališče je brez dvoma edino pravilno. Ne gre prevzemati zgodovinsko - plemenskih tvorb, ker ue tvorijo — tudi kulturno ne, še manj pa gospodarsko — prometno ali pa socijalno — zaokroženih enot, ne gre pa, kakor je to vlada zahtevala, popolnoma prezreti kulturnega obiiežja posameznih delov države.
Ustava upravnega _ problema ni rešila zadovoljujoče. Že zgorajšnji princip vladne večine, ki je v usta-
vi	fiksiran, nas ne zadovoljuje, še manj pa okoliščina, da se je celo upravno vprašanje rešilo kot politi-kum proti skoro celemu hrvaškemu in velikemu delu slovensk. naroda. Vlada ni razumela narodu dopovedati, da je vprašanje razdelitve države na upravne enote v glavnem tehnično, veliko manj pa politično vprašanje. (Drugače je morda z vprašanjem razdelitve zakonodaje!)
Prišle pa so v tem pogledu v ustavo še druge pogrešile stvari. Poleg določb glede Bosne in Hercegovine, — da ne sme razun pod gotovimi kavtelami nobena oblast, napravljena na tem ozemlju, segati čez današnje meje Bosne in Hercegovine, — kar ztiači koncesijo ple-mensko-verskim interesom Muslimanov, je najbolj kvarna določba, da nc sme nobena oblast obsegati več kot 800.000 prebivalcev. S to določbo se ie vprašanje upravne razdelitve države degradiralo preko celo od vlade proklamiranega principa gospodarskih, prometnih in socijalnih vidikov na ačrunski problem. Tako je postala smotrena upravna razdelitev zemlje — nemogoča.
Ker temelji i>redloženi vladni načrt »o podelitvi zemlje na oblasti« na zgoraj razloženih slabih ustavnih principih, zato jc seveda v bistvu slab. Ce se danes ž njim bavimo, hočemo to njegovo od ustave diktirano slabost puščati v nemar; rešiti hočemo samo tole vprašanje: Ali je rešila vlada vprašanje razdelitve države na oblasti -- v okviru ustave — povoljno ali ne? Ali bi nam bila lahko predložila boljše?
Odgovoriti hočemo takoj, da odklanjamo vladni načrt in to iz važnih razlogov, ki jih spodaj navajamo in iz razlogov, ki so manj važni in ki jih bomo pri drugi priliki navedli.
Preuuo pa gremo v sredino stvari, moramo pripomniti, da je že samo tehnična priprema predloženega načrta škandalozna. Načrt o tako važnem vprašanju je vlada uteme-
ljila z 22 vrsticami; priložila mu ni niti karte, ni Statističnega materija-la. Ce kaka stvar, potem kaže taka priprava toliko važnega zakona vso indolenco, nezmožnost in — slabo namero naše dične vlade v Belgra-du! Kdor hoče — in naj si bo to tudi poslanec — načrt preštudirati, tako gi menda misli vlada, naj se le sam potrudi in zbere ves ogromni Statistični materijal! Vladi bo samo prijetno, če se bo o stvari čim manj govorilo in pisalo!
Vladni načrt predvideva razdelitev države na 26 oblasti. Imena (in glavna mesta) teh oblasti so:
1. Bačka (Novi Sad), 2. Beograd-ska (Belgard), 3. Bitoljska (Bitolj), 4. Braničevska (Požarevac), 5. Varaždinska (Varaždin), 6. VrbaSka (Banja Luka), 7. Dubrovaška (Dubrovnik). 8. Zagrebška (Zagreb), 9. Zetska (Cetinje) 10. Kosovska (Priština), 11. Krajlška (Karlovec), 12. Ljubljanska (Ljubljana), 13. Mariborska (Maribor), 14. Mostarska (Mostar), 15. Niška (Niš), 16. Osiješka (Osijek), 17. Podrinska (Ša-bac), 18. Potiska (Bečkerck), 19. Raška (Novi Pazar), 20. Sarajevska (Sarajevo), 21. Splitska (Split), 22. Skopska (Skoplje), 23. Tuzlanska (Tuzla), 24. Sumadijska (Kragujevac), 25. Mesto Belgrad (z okolico), 26. Mesto Zagreb (brez okolice).
Ker ima država približno 13 milijonov prebivalcev, znaša poprečna velikost ene oblasti po vladinem načrtu pol milijona ljudi. To število se zmanjša, če upoštevamo, da bi bili oblasti Mesto Belgrad in Mesto Zagreb daleč pod navedeno številko. Mesto torej, da bi skušal vladni načrt ustvariti oblasti, ki bi se približevale najvišji po ustavi dovoljeni meji 800.000 prebivalcev, drobi državo na majhne dele. To je škodljivo in ne pomeni izboljšanja uprave. Mesto 16—18 oblasti naj jih dobimo 26: to pomeni predvsem tretjino bi-rokartičnega aparata preveč; male oblasti kot samoupravne edinice 1. reda pa so tudi finančno preslabe za svoje obsežne naloge.
Drugo zlo načrta pa se mi zdi še večje!
Zgoraj smo govorili o principih, ki so jih posamezne stranke zakopale glede upravne razdelitve zemlje (historično-plemenski na eni, moderni ekonomični in kulturni na drugi strani). Od vladnega načrta, ki se baje naslanja, kakor je to v utemeljevanju načrta navedeno (»treba je, da se naša država administrativno razdeli na oblasti prema ekonomičnim, socijalnim in prometnim prilikama, brez obzira na plemensko razdelitev prebivalstva in historične mje poedinili delov, iz katerih je država zložena), na drugi, modernejši princip, bi pričakovali
čisto drugo razdelitev, kakor pa ju je vlada predložila.
Tem času odgovarjajočim smernicam upravne razdelitve države najbolj odgovarja upravna razdeli-« tev na oblasti (pokrajine), kakor sl jo je zamislil v svojem ustavnem načrtu Smodlaka, ki predvideva vsega 12 pokrajin (Podonavska Srbija, Hrvatska, Vojvodina, Slovenija, Slavonija, Dalmacija, Krajina, Bosna, Pomorje, Baška, Moravska Srbija. Makedonija — pri čemur naj zgodovinska imena za novo sestavljene pokrajine ne motijo!)
Nekaj sličnega bi zamogla predložiti v predležečem načrtu vlada. Morala bi samo upoštevati določila ustave glede velikosti oblasti in Smodlakov načrt primerno korigirati.
Vlada pa tega ni storila! Razdelila je sicer državo na oblasti, a oblasti so z malimi izjemami (Srem-Vojvodina) stvorjene tako, da novo oblasti nikjer ne segajo preko bivših historičnih oziroma plemenskih me. Vladni načrt naravnost petrifi-cira stare historične meje, deli samo ozemlje v teh historičnih mejah' na oblasti. Dokazi; Slovenija (Kranjska — Slovenska Štajerska to sta novi Ljubljanska in Mariborska oblast); Hrvaška s Slavonijo, to so nove oblasti Varaždinska, Zagrebška* Krajiška, Osiješka; Bosna in Hercegovina: nove oblasti: Vrbaska, Tuzlanska, Sarajevska, Mostarska;! Črna gora: nova oblast: Zetska g Dalmacija:	novi	oblasti	Splitska,
Dubrovačka (obe v starih mejah Dalmacije razun Kotora; pogled na karto zadostuje, da se ves nesmisel ostanka iz turških časov vidiI)j predvojna Srbija: vse ostale oblasti razun Bačke in Potijske oblasti in dela Belgrajske oblasti!
Tako naj bo torej Drina še vedno, meja med Srbijo in Bosno, Sava med Bosno in Hrvatsko!
Mirno se lahko trdi: vlada je v, svojem načrtu zatajila svoj princip razdelitve države na oblasti po gospodarskih, prometnih in socijalnih vidikih, ampak je privzela princip historičnih mej. Treba samo Protiča in spojitve zgoraj naštetih oblasti in pred nami leži: Slovenija, Hrvatska in Velika Srbija. Tako previdno jc Protičeva vlada gledala v bodočnost ...
Pa morda vendar ne? Zdi se mi, da ima načrt še eno konjsko kopito. Prepariran je, da zadovolji še četrto »pleme« v državi: Muslimane! Zato so ustvarjene štiri bosensko-herce-govske oblasti (z vsemi ustavnimi kavtelami!) v zvezi z ujmi sosednja Baška oblast (stari turški Sandžak) s številčno jakim muslimanskim življem, ki naj tvori most do Kosovske, Skopske in Bitoljske oblasti s tudi številnimi Muslimani. Torej poleg
sm.
Dr. Škapin:
Mariborsko gledališče in »Striček Vanja".
(Konec.)
Slednjič k g. Mecgerju, pa prav na kratko. Vse, kar pripoveduje g. Mecger o svojih dosedanjih stikih z gledališči in gledališkimi osebami, me niti najmanj ne prepričuje o njegovi sposobnosti za upravnika mariborskega gledališča, ampak ravno
o	nasprotnem. Če bi bil namreč g. Mecger sposoben, bi nam vsega tega ne pripovedoval, bi ne zajemal obširnih dat iz Nikole Milanovih niemoirov, ki nimajo niti najmanjše umetniške ali literarne zgodovinske vrednosti, ampak bi skušal dokazati, da jc umetnik, četudi je zelo vprašalno, ali bi se v resnici umetniška individualnost hotela na ta način uveljaviti.
Zgolj režija »Ekvinocija«, ki je bolj zunanja, nego notranja, dalje članstvo l.‘ Teženja jugoslovanskih gledaliških igralcev, četudi stoji pod to niti ne morem priznavati, niti od-
protektoratom Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra, najbrž še tudi ne dokazuje praktične sposobnosti, ker vse to še ne dokazuje, da bi bi bil g. Mecger umetniška individualnost; saj so menda vsi igralci, koje smo videli kedaj nastopati na mariborskem odru, taki člani in vendar se menda ne more trditi, da bi vsi ti elani nosili v sebi umetniške potence.
Načela T art pour T art jaz ne priznavati in sem celo pred kakimi 20 leti v Gorici pri kritiki »Vzgojitelj Banovec« pobijal dra. Tumo, ker se je bil izrekel za to načelo. Sicer pa to s sposobnostjo g. Mec-gerja na upravtiiško mesto nima nobenega posla, četudi bi seveda razgovor o tej stvari mogel veliko bolj pokazati sposobnost, nego sklicevanje na dokumente,
G. Mecger! NI res, da bi Vam bil priznal pri ustnem razgovoru teoretično sposobnost, ki sem jo zahteval pod L, 2. svojega feljtona. Jaz sem Vam tozadevno le rekel, da Vas v teh ozirih ne poznam in da Vam za-rekati teh zmožnosti. Danes pa se nagibam k temu, da tudi v teh ozi-
rih ne zadoščate in bi bil zato, da bi Vas, predno bi se Vam priznala ta sposobnost, preiskusila komisija, obstoječa iz naših prvih umetnikov in literarnih zgodovinarjev in kritikov. Jaz sam bi Vam niti ne mogel priznati te sposobnosti, ker, odkrito rečeno, sc ne smatram niti od daleč kos tej nalogi.
Kolikor se tiče vprašanja vodstev gledališč po praktikih ali ue-praktikib, bi omenil le imena Shakespeare, Mallier, Iffland, ki so položili temelje odrski umetnosti, dalje od modernih Stanislavskega, An-tom-a, Reinhardta, Beerbohntree-ja, Crigha, Geuniera, da ne omenjam današnjih berlinskih in drugih nemških ravnateljev Jarno, Bernauer, Maks Grtibe, Gregori itd Ti ravnatelji praktiki so dajali smernice odrski umetnosti in 110 ravnatelji ne-praktiki.
V ostalem ne smatram za nepotrebno, odgovarjati na izvajanja g. Mecgerjc. ker dokumenti o umetniških stvareh še nikjer niso ničesar dokazali, ampak le ian edtno-le umetniško delo.
A. L.
Rodoljub z dežele
v Ljubljani.
(Konec.)
Z ljubljansko meglo premešanimi j čustvi sem korakal mimo nove palače Kreditne banke, ki jo zida stavbenik Tonnies, proti »Unionu«. Baje opusti pravkar omenjena tvrdka, ko dokonča palačo, svoje podjetje, ker bo imela že zadosti oskubljenega perja, zakaj Kreditna banka je bogat ptič z lepim perjem. A to je postranska stvar. Unionovo veliko dvorano je ob mojem vstopu že napol zasedlo najhvaležnejše občinstvo, naša nežna deea od deteta do devojke. ko že meče oči po drugem spolu. Dvorano so okrasili namenu koncerta primerno, sluga jc baš še
i	pokrival ona dva režeča se obraza | nad odrom ter se jezil nad svojo ne-j rodnostjo. Med mladino se je opazi-j lo tudi njene varuhe. Ce so bile tudi ‘ varuhinje, nisem mogel dognati, kaj-j ti današnja moda sc drži reka: Zadaj licej, spredaj muzej. Ali skoro
gotovo so bile tudi navzoče, kje bi pa moglo manjkati starih tet in sre-poglcdih učiteljic?
Ko ura bije deset iu pol, stoji na odru pevski zbor, črno oblečen ott prvega do zadnjega, samo zborovodja, da se razlikuje od drugih, ima belo kravato. Harmonij intoni-ra, taktirka se dvigne, prvi globoki akordi Opela od Hrtiča napolnijo dvorano in uravnajo mahoma raz-* položenje publike. Krasno, globoko čustvo tihe, iskrene žalosti nad izgubo moža vseh naših mož...
In zbor »Glasbene Matice«! Besede ostanejo konečno le samo besede, ki niso v stanu povedati tega, kar človeka boža, ko posluša prelestno petje matičnega zbora. Sedaj občuduje polne, doneče base, vrednih svetovnega imena, pa zopet mc-lodijozni alt s svojimi toplimi glasovi, nato pride občudovanje na mehke božajoče soprane, ki ne klonijo in ne odrekajo nikdar, ki jim je višina milejša od nižine, onda pride, sicer poredkoma vrsto_ tenor, ki pa ima nasprotno rajši nižino. Vsi glasovi pa so med seboj ubrani tako
.Velike Srbije šc Muslimanija? Poleg historieuo-plcmenskcga še verski vidik?
Ne šalim se! Vzemite karto v roke in poglejte si vladni načrt! Ni-le nespretno iz vlade izvršila raz-
um;
kadar jih ima v rokah mojster mojstrov naš Matej Hubad. Hrstičev O pel o sam na sebi sc mi zdi nekaj silno lepega, česar doslej še nismo imeli prilike slišati prepogosto. Saj so biia naša ušesa in naše oči obrnjene stalno proti severu, za hip so se včasih ustavile na Češkem, da bi se pa kedaj okrenile več kot za pol metra proti vzhodu, pa ne pomnim. Balkan ima vendar tudi svoje dobre, krasne strani in prav je, če se tudi tukaj popolnoma balkaniziramo, seznanimo s tem, kar imajo bratje Srbi pokazati. Tega je veliko, treba le delavcev, ki to store, Glasbena Matica pa bodi vodnica.
Orkestralno društvo Glasbene Matice se krepko razvija in dosega pod taktirko svojega mojstra Jeraja vedno nove in nove uspehe. O delu iti zmožnosti g. prof. Michla pa ne morem danes izreči še jasne sodbe, videl sem ga prvič in to pred zborom, ki je prepojen Hubadove discipline in navade, kateremu je za enkrat prav težko vtisniti pečat nove osebnosti, Težko mu bo nadkriliti Hubada, težko tudi ga doiti, a prav nič ne škodi, če ho par stopenj pod njim, matični zbor ostane še dolgo, ttolgo — prvi.
delitev na oblasti, ampak pogazila je namenoma principe razdelitve na osnovi gospodarskih, socijalnih in kulturnih razmer.
Zato tako razdelitev v principu odklanjamo!
Popoldanski program je obsegal cdiiio točko: drama »Požar strasti« — potem domov.
Morda je bilo krivo ono nekoristno sobice, ki sije podnevi, ko je že itak svetlo, kakor sc je izrazila mala Metka, da je bila tudi drama samo do polovice zasedena. Kosor pozna milje, iz katerega črpa prav natanko, tudi igralci so ga zadeli in to predvsem oni, ki so že kedaj pogledali v življenje doli v širno Slavonijo, tam za nekaj časa obsedeli in se učili. Igrali so prav dobro od prvega do zadnjega. Imena posameznih igralcev ne vem, poznam le še stare znance po imenu kot Danila, Danilovo, Borštnikovo, Pečka, izmed novih pa poznam Rogoza. To so imena, ki so zaenkrat trdni stebri ljubljanske drame. Režija, oprema, scenerija, vse je bilo tokrat v redu in pravem soglasju. V soglasju z odrom pa ni bilo vse navzoče občinstvo. Slišal sem sodbe, nad katerimi sem se začudil, da jih more izustiti izobraženec. Misli si namreč, da življenje v Slavoniji vendar ni tako, kot ga nam slika Kosor. »Ti sobice moje in tl luna moja«, ali so to v resnici besede, ki jih more Izreči mati svojemu sinu in bodoči
Jesenice: 11. decembra. »Za uaroetev blagor«. Pred predstavo predava g. A.
Podbevšek.
Maribor:	11. decembra. Predavajo:
I. Favai m Al. Slanovec.
Celje: 12. decembra zvečer. Predava'; g. A. Podbevšek.
*
Vstopnina k akademijam bo pol in 1 dinar, del čistega dobička je namenjen -ta Cankarjev spomenik.
Sodrugi, delavci! Pripravite se na dostojno proslavo, vredno Velikega romarja!
Centralno tajništvo SDIZ »Svcbode«.
Nainoveiie.
KRIZA V »VEČINI«.
LDU. Zagreb, 23. nov. »Novosti« poročajo iz Belgrada:	Pogajanja
glede rekonstrukcije vlade niso še nič napredovala, ker čakajo politični krogi sklepa na seji radikalnega kluba v četrtek. Del radikalcev zahteva, da se demokrati sploh izključijo iz vladne koalicije. Pri muslimanih prevladuje struja, ki simpatizira z demokrati. V radikalnem klubu pa obstoja struja, ki meni, da bi bilo najbolje, če bi kabinet podal ostavko in da bi vstopile v novo vlado nove osebnosti s Pašičern na čelu.
LDU. Belgrad, 23. nov. Po vesteh listov se javlja v radikalnem klubu nezadovoljnost nad načinom, kako se vodi naša zunanja politika. O tem vprašanju sc bo razpravljalo na seji kluba v četrtek, na kateri sc bo zahtevala tudi reorganizacija naše diplomacije.
PLAČEVANJE DAVKOV.
LDU. Belgrad. 23. nov. Na dvajseti seji zakonodajnega odbora je podal g. finančni minister pregled o plačevanju davkov v državi, katerih so plačali sledeče:	Od 1. januarja
1919 do 10. okt. 1921 sta imeli plačati Srbija in Črna gora 149,137.610 din. davkov, Slovenija 145,909.750 dinarjev, Bosna in Hercegovina 134,025.000 dinarjev, Hrvatska s Slavonijo 167,320.000 dinarjev in Dalmacija 9,645.820 dinarjev davkov, dočim iz Vojvodine ni natančnih podatkov. V tem času je plačala Srbija 155,113.000 davkov, kar znaša 104% od vsote, katero je morala
zlačati. Toliko je bilo vplačanega doslej v 73 finančnih upravnih okrožjih, dočim so rezultati iz 16 upravnih okrožij še neznani. Slovenija je vplačala 97,407.650 dinarjev, kar je približno 66% vsoto, katero bi bila morala vplačati, Bosna in Hercegovina je vlačala 89,588.560 dinarjev kar znaša 66%, Hrvatska in Slavonija 136,879.500 dinarjev, zar znaša 82%, Dalmacija pa je vplačala 9.652.500 dinarjev, kar znaša 100%. Vojvodina pa je vplačala 143,543.790 dinarjev. Kar se tiče davka na zemljišča, je vplačala Srbija leta 1919. 6,438.178 dinarjev, kar znaša 100%, nove pokrajine pa 1,632.128 dinarjev. V letih 1920. in 1921. je plačala Stara Srbija 103,187.160 dinarjev.
STANOVANJSKA NAREDBA.
LDU. Belgrad. 23. nov. Na včerajšnji seji demokratskega kluba je bila odklonjena naredba ministra za socijalno politiko glede stanovanjskega vprašanja. Sprejeta je bila druga naredba, po kateri je najemnikom zajamčeno sedanje stanje do 1. maja 1925. Sedanje najemnine pa veljajo do 1. maja 1923. Za čas med L majem 1923 in 1. majem 1925 je predvidena revizija najemnin, ako bi to katera stranka zahtevala. Po
snahi? Pa kaj bi našteval, ko sc sliši iz vsake besede le to, česar tak-Ie možakar ali pa možakarca nikdar ne pove, namreč, da ne pozna. da nima niti pojtna o selskem življenju naših vzhodnih bratov. Moja skromna sodba pa je: Drama »Požar strasti« je verna slika iz življenja slavonske vasi, igralci so jo pa prav tako verno podali, čast naši drami.
Prijazna gospodična me je povabila v oddelek nekadilcev, ko je zagledala moj kisli obraz. Izpil sem bil namreč v kolodvorski restavraciji neko gorko vodo, ki jo zmerjajo za čaj. Ker ne darujem alkoholu, sem prosil za limono. Vse skupaj pa mi je natakar zaračunil samo osem kron, menda z ozirom na nizko stanje naše krone napram italijanski liri. Če bi pa prerešetal koliko njega stane skodelica čaja, bi pa prišel do sledečih zaključkov: dva sladkorja 1.10 K, '4 1 gorke vode 0.20 K, čaj 0.50 K, J4 limone 0.90 K, kar da skupaj 2.90 K; dalje obraba inventarja 0.50 K, režija 0.50 K — vse skupaj 3.90 K, recimo okroglo 4 K. Računa sc 8 K, torej ima re-stavrater pri eni skodelici čaja čiste .4 K dobička. Če proda na dan samo
najnovejših sklepih se je predlagalo pooblastiti vlado, da od leta 1925. do 1927. zaščiti samo ekonomsko slabše situirane najemnike, v prvi vrsti državne uradnike, — Naredba o novih zgradbah je ostala neizpreme-njena.
POLOŽAJ V BERLINU.
LDU. Berlin, 23. nov. Vsled prepovedi obhodov in zborovanj pod milim nebom ni prišlo danes do nobenih plenitev.-
PETLJLRA PORAŽEN.
LDU. Moskva, 23. nov. »Vjest-nik« javlja«, da je docela neutemeljena vest. ki prihaja iz Rusije sov-razžnega vira o osvojitvi mesta Kijeva po Petljuri. Peiljurove tolpe, ki so, prihajajoče iz Poljske, vpadle v Ukrajino, so že uničene.
STRADANJE RUSKIH OTROK.
LDU. London, 23. nov. Pomožna akcija za otroke je prejela iz Mo-skve nastopno brezžično brzojavko Nansena: Dvajset do trideset milijonov ljudi trpi na Ruskem lakoto. Približno 10 milijonov teh nesrečnikov je v smrtni nevarnosti.
LDU. London, 23. nov. Brezžična brzojavka Nansena glede otroške pomožne akcije yeli dalje: Razmere se vsako uro slabšajo. Po zanesljivih poročilih iz Kasana bo umrlo lakote na stotisoče oseb* ako ne pride takojšnja pomoč. Vse prebivalstvo srednje Rusije je ogroženo, da izumre. Cela ozemlja bodo postala puščave. Nujna potreba takojšnje pomoči ni pretirana.
Politi! n® vesti.
+ Vprašanje razdelitve države na cblasti doslej še res ni bilo aktualno. Zato tudi o njem ni bilo stvarnih razprav, ki bi bila služila kot vodilo. V ustavi je obseg oblasti določen z S00.000 prebivalci, zaradi tega v zmislu ustave Jii mogoče bistvenih sprememb. Ker pa je opozicija proti ustavi in sc pojavljajo tako važna vprašanja šele sedaj, bi bilo najumestneja, da sc z organizacijo oblasti šc počaka, ker jc lc verojctiio, da sc po padcu sedanja vlade ustava deloma dzpremeni.
+ Vladna kriza. Vladna kriza sc !e
po zadnjih poročilih iz Belgrada poostrila.
O	demisiji vlade, ki bo baje sledila, kn>. žijo najrazličnejše kombinacije. Eni pravijo, da naj bi se nova vlada volila, drugi zopet kombinirajo (v mislih seveda) nova vlado z radikalci (s Protičem), klerikalci in ostalo meščansko opozicijo. V resnici kriza izvira iz potenciranega koritarstva meščanskih vladnih strank in belgrajsk'h ■porodic. V tem tiči sploh ves problem vseh buržoaznih vladnih kriz.
Dnevne vesti.
SODRUGI, DELAVCI!
V nedeljo 27. t. m. priredi »Svoboda« obisk XX. umetnostne češkojugoslovanske graSične razstave v Jakopičevem paviljonu.
O	predstavi bo podal pojasnila in predaval o umetnosti sploh g. A. Podbevšek,
Razstava sc bo otverila ob 10. uri dopoldne. Udeležba naj bo točna!
Vstopnina bo znižana.
Tajništvo »Svobode«.
*
»Rdeči teden« za Naprej je končan. Zato prosimo vse sodruge, zaupnike in organizacije, da nam vrnejo nabiralne pole za naročnike in za tiskovni sklad ter nabrane zneske po možnosti kmalu vpošljejo.
100 skodelic čaja in prav nič dru-zega, znese to 400 K, na mesec 12 tisoč kron ali letno 144.000 kron. Tako sem svoje težave potožil oni pri-jasni gospodični in pristavil, da bom šel prodajat gorko vodo v ljubljansko kolodvorsko restavracijo; imel bom krasno eksistenco in kar je pri tem glavno, v enem mesecu sc bom zredil ne samo po telesu temveč tudi po mošnjičku. Gospodična se je hudomušno smejala in kazala svojo očividno zadovojnost. Vprašal sem jo, odkod to. Pa mi je povedala, da je na učiteljišču delala usposobljenostim preizkušnjo. Vse jc šlo po sreči, z vsemi eksaminatorji se jc dobro razumela in izborno odgovarjala, ko pa je prišel na vrsto oni dolgi, suhi »marbt«, ki je siten kot stara devica, se je pa skregala. A to nič ne stori, skušnja je za njo, sedaj je zadovoljna.
O ti božja naivnost! »Gradove svitle zida si v oblake«, ob njih bo živela vse dotlej, dokler jo življenje ne oplazne po plečih. Troštala je tudi mene, češ, naj le še malo počakam, da pridemo v čevljarski vlak, tedaj izvleče nekaj iz potne torbe in mi da pokusiti. Ali kdo bi veroval ženskim laskavim besedam? Poza,-
* Akademike ljubljanske univerze, Id
i	rcflektirajo po 1. januarju 1922 na državna
I	štipendijo, opozarjamo, da oddajo tozadev* j ne »prijave« najkasneje do petka, 25. nov, t. J. tov. Mejak-u, centralnemu tajniku! P. D. J. A. Odbor Podpornega društva jugoslov. akademikov v Ljubljani.
Maksimalnih cen ne bo. Ministrstvo, za soc. politiko v Belgradu je pri posvetovanjih o vprašanju pobijanja draginje živ-t ljenskih potrebščin prišlo do zaključka, d« se maksimiranje cen ne da vzdržati. Žatoi se v bodoče ne bodo določevale maksi-. iiia ne cene, pač pa se bodo prega/njalo' one osebe, ki brezvostno navijajo cene. —. o tem jc toliko rečeno kot: ne moremo iz-i vesti maksimalnih cen, ker se to ne skla« da s kapitalističnim načelom svobodnega! izkoriščanja in svobodne trgovine.
Še en koncert g. P. Iiolodkova hi go, spe Vesel-Polla. Na splošno željo občim stva se ponovi koncert slovitega ruskega! baritonista g. P. Iiolodkova in primadona: zagrebške opere gospe Vesel-Polla v pe-i tek, dne 25. t. m. v opernem gledališču ob
8.	uri zvečer z novim sporedom. Vstopni ce so na prodaj pri blagajni v opernem gle* dališčii ob običajnih urah. Cene prostorov so vsled izrednih stroškov za 20% višje.,
Popravek. Na zadnjem strokovnem shodu, kemičnih delavcev v Mostah, ki sei jc vršil dne 11. novembra t. 1. je predscdo-i val shodu sodr. Cof Ivan — ne pa A. F* Toliko na znanje.
Dan 1. december jc državni praznik.
Sprejem v službo državnih železnic, Ravnateljstvo državnih železnic v Suho-* tiči sprejme nekaj uradniških pripravil!’« kov. Prosilci naj se za informacije obm-, čajo do g. žel. uradnika Jauka Janežiča vi Somboru, žel. postaja. Za odgovor naj priložijo znamke.
Automobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja, da otvori v četrtek dne 24. novembra redni poštni avto-promet na progi Škofja loka—Železniki s sledeči«) voznim redom: Škofja loka kolodvor: od* hod ob 12. in 7. uri zvečer; prihod ob 6. zjutraj in C. zvečer. Železniki: odhod ob'
5.	zjutraj in 5. popoldne; prihod ob 1.3. po-> poldne in 8. zvečer. Natančnejši vozni red se bo še objavil.
Is sfpasske.
Krajevna skupina jugoslov. scci* aluo demokratične stranke v Mostah naznanja, da sc vrši dne 25. no-* vcinbra v Mostah »pod Lipo« (pri Terčku) protestni shod z dnevnim redom: 1. protest proti sedanjemu občinskemu gospodarstvu; 2. potr-i ditev župana ali pa razpis novih ob-* činskih volitev; 3. proti draginji. Za-« četek shoda ob pol 7. uri zvečer. —t Sodrugi, sodružice, občani, udeleži-* te se shoda polnoštevilno in točno.
Vestnik
Seja centralnega odbefra »Svobode« S<5 bo vršila danes v četrtek, 24. t. m. ob 8, uri zvečer v tajništvu na Aleksandrovi cc« sti 5 s sledečim dnevnim redom: 1. Cita* nje zapisnika; 2. poročilo tajnika; 3. po-s ročilo blagajnika; 4. organizacija tajni« štva; 5. vprašanje književne založbe; 6, slučajnosti. Ker je dnevni red važen, jd dolžnost odbornikov, da se seje zanesljiv vo in točno udeleže.
Zagorje. Dramatični odsek del. izobr, društva >.Svoboda« Trbovlje, vprizori vi nedeljo dne 27. novembra 1921 točno ob l.uri popoldne v dvorani g. K. Mihelčiča! igro »Cigani*, šaloigra v 3 dejanjih s pet-i jem. Petje spremlja delavski orkester iz Trbovelj. Vstopnina:	I. prostor 3 in pol
din., II. prostor 3 din., III. prostor 2 in pol din., stojišče 2 dinara. Predprodaja vs.top-< nic pri sedr. Anton Kletu, v konzumnem društvu, ter na dan predstave, ob 9. url dopoldne pri blagajni v »Kino« dvoran?, Za obilno udeležbo sc priporoča— Odbor,
bila je na svoje obljube, ko jc »udob-* no« sedela v zakajenem oddelku, kjer so razne pijandure nadlegovale trezne sopotnike. Pravijo, da je lun do na svetu. Meni se pa zdi, da vh ška še davno ne bo, zakaj ljudje so skoro vsak dan pijani in to je tudi nekaj. Temu ni mogoče nikakor pon magti. Edina pomoč] Če pijanca ka-< znujejo. ali celo obesijo, je storjeno dobro delo samo na polovico, zlu s tem še niso prišli v oke. 'I reba je poseči po tistem, ki to zlo trosi, to je pa birt. Vse tiste, ki dado nedo-i letnim in že opitim pijače, treba ob-: čutno kaznovati, dva, tri pa za zgled obesiti na prvo drevo. In morda bo red, gotovo pa še tudi ni. Prav tako gotovo pa je tudi, da najboljša na-* redba nič ne velja, če je nihče noče: izvrševati.
Tako bi torej zaključil praznični izlet rodoljuba z dežele v mesto, če sem komu kaj preveč povedal, naj odreže, zamere namreč ne trpim. Če mi pa zameri gospod Rukavina, je pa najbolje, če pobere šila in kopita in gre odkoder je prišel, P-0 njem ne bomo deželani prav nič jokali. Tako in konec.
Znani polkovnik Vasic je doigral.
Belgrajska »Politika« poroča z dne 22. t. m. o senzacijonelncm odkritju poskušene goljufije polkovni-ka Vasica. Zadeva je tale:
Vojni minister Zečcvič je bil poslal na Dunaj komisijo za nakupovanje vojnega materiala za armado. Tej komisiji je postavil na čelo polkovnika Vasica. Finančni minister pa jc bil napram tej komisiji nezaupljiv (gotovo jc že več lepega slišal o tem famoznem polkovniku Va-s:čr, op. ur.) in je poslal za komisijo na Dunaj načelnika iz iinančnega ministrstva. Načelnik jc poročal v Belgrad, da naj takoj pride za njim tudi višii jXd!c'ioiu unduik. Ta je res odšel na Dunaj. 3‘u se mu je pa kmalu posrečili-- Ja je pr jel polkovnika Vasica v cict*.u, ir je trgovskemu .-v;e tli! ponujal » ogrado 100 tisoč dinarjev, ako /.al teva višje cene, na katerih bi bi* potem Vasic zaslužil lope milijr e. iRačtm bi se namreč glasil na višje vsote, kakor bi se, bila dejansko izplačala. Op. ur.) Sef policije iz Belgrada je ua-menc Vasieevc goljufije ugotovil na ta način, da se je skril v omaro in tako prisostvoval sklepanju goljufive pogodbe med Vasičem in omenjenim trgovskim agentom. Polkovnik Vasič je bil aretiran. Uvedla sc bo obširna preiskava.
Dični polkovnik Vasič je prav dobro znan našim kovinarskim delavcem iz Ljubljane in okolice iz tistih časov, ko jc vodil avtodelavni-ec v Ljubljani in je imel odločevati deloma tudi o demobilizacijskem blagu. V >Naprcju« smo iznašali ves čas njegovega pašcvanja v avtode-
Poizksis velike goljufije.
lavnicah vnebovpijoče pritožbe njemu podrejenega delavstva zoper njegovo surovo, nečloveško postopanje z delavstvom. Delavce kovinarje je metal brezobzirno na cesto, prikrajševal jim je zaslužek in jim marsikdaj ni hotel izplačati mezd kar po 14 dni. Domače delavce je odpuščal, najemal pa ruske profesorje in take ljudi kot kvalificirane kovinarske delavce. Bil je pri delavstvu v pravem pomenu besede ob-sovražen. Avtodelavnice, ki so imele takrat vse predpogoje, da uspevajo in se podjetje dvigne na višino pivih delavnic v Jugoslaviji, so pod njegovim vodstvom propadle. Delavci so takrat tudi mnogo govorili o nečednih manipulacijah Vasičevih z avtomobili, ki so bili last erarja. (O tem morda šc kaj podrobnejše izvemo. Op. ur.) Priporočljiva bi bila preiskava Vasičevega gospodarstva tudi v tem oziru.
Tak je torej konec enega izmed članov belgrajskih porodic. E, svaka sila do vremena!
Ta slučaj goljufije nad državo menda tudi ni zadnji in prvi, ker jc Vasič delal najbrže že prej po stari praksi porodic. V našem listu smo dokazovali, da polkovnik Vasič prodaja demobilizacijski materijal in v Narodnem predstavništvu sc je vložila interpelacija, toda Vasič je dobil od vlade zaupnico.
Ni čuda torej, če se tako ravna vsevprek, da ne pridemo nikamor z našo konsolidacijo. Sedaj je dokaz tu, da smo imeli že takrat prav. In ne čudili bi se mnogo, če bi dunajska Vasičeva zadeva tudi zaspala, kakor zaspe vse take afere porodic.
Cankarjeva proslava.
Bne 11. dccer.ibra minejo tri leta, od-! i.r se je za zmerom poslovil od nas, trpečega in delavnega jugoslovanskega naroda On, veliki romar in glasnik resnice, pravice, svobode, bratstva in enakosti. Ne, on se ni poslovil od nas, le njegov fizični Jaz jc odšel za zmirom, toda njegov duševni Jaz živi nad nami, nas vedno bolj oklepa in živi!
Ivan Cankar jc pisal za narod, toda oni, ki so zatrjevali, da »narod noče«, so narodu zabratijevali, da bi sc res z njim sešel. Toda čas jc razsekal ne pitona, ki sc imenuje »Publikum«, nego »gospodarje •, ki so hoteli, da narod strada.
Zato je odšel Cankar od Schvventner-ia med narod, kjer zmaguje veliki romar.
Da pride naš veliki Ivan v vsako vas, v vsako hišo in objame duše vseh, ki trpe i:i ki so členi kače pitona »Publikum« imenovanega, ki mora oživeti, proslavi Splošna delavska izobraževalna zveza »Svoboda« tretjo obletnico smrti Ivana Cankarja s tem, da po vseh krajih, kjer se danes nahajajo njene podružnice, priredi akademije, na sporedu katerih so predavanje in recitacije Cankarja.
Družinski list »Kres* izide v posebni Cankarjevemu spominu posvečeni številki z zelo izbrano in bogato vsebino. Številka izide že začetkom decembra. — Nadalje izda »Svoboda« tudi Cankarjeve razglednice, katerih čisti dobiček je namenjen skladu za Cankarjev spomenik.
SPORED CANKARJEVE PROSLAVE.
Šoštanj: 3. decembra zveCcr. Predava g. A. Podbevšelc.
Velenje: 4. decembra dopoldne. Predava g. A. Podbevšek.
Strnišec pri Ptuju: 7. decembra zvečer. Predava s. A. Cerkvenik.
Ptuj: 8. decembra dopoldne. Predava s. A. Cerkvenik.
Zagorje: 7. decembra zvečer. Predava g. A. Podbevšek.
Trbovlje: 8. decembra dopoldne. Predava g. A. Podbevšek.
Radeče pri Zidanem mostu: 7. decembra zvečer. Predava s. Fr. C. Gogala.
Zabukovtca pri Grižali: 8. decembra dopoldne. Predava s. Fr. C. Gogala.
črna:	S.	decembra.	Predava s. R.
Golouh.
Ouštaju: 7. decembra zvečer. Predava s. I. Favai,
Prevalje: 8. decembra dopoldne. Predava s. J. Favaj.
Mežica: 8. decembra popoldne. Predava s. I. Favaj.
Sv. Lovrenc na Pohorju: 8. decembra. Predava s. Al. Slanovec.
Ljubljana: 10. decembra zvečer. Predava g. A. Podbervšek in recitira gdč. Štefanija Ravnikarjeva. V nedeljo 11. decembra dopoldne položitev venca na grob pri Sv. Križu.
Tržič: H. decembra. Predava s, A. Lajovic.