32 Svet ptic NASVETI ZA OPAZOVANJE Pomladna opazovanja v naravi // Danilo Bevk, Tomi Trilar, Al Vrezec, Petra Vrh Vrezec ob vodi v gozdu Veliki detel (Dendrocopos major) Spomladi vsi nestrpno pričakujemo ptičje žvrgolenje, ki bo na- znanilo dokončen odhod zime. A vsa ptičja oglašanja ne nastaja- jo v grlu. Veliki detel je skupaj z drugimi vrstami iz družine žoln specialist v bobnanju. Bobna po votlih vejah in deblih dreves, lahko pa tudi na drugih novodobnih plehnatih ozvočevalnikih, in s tem obvešča druge detle, da je to območje njegovo, svoji dru- žici pa, da je prišel čas za ženitovanje. Vendar pa se ta čas razživi- jo tudi druge žolne in detli s podobnimi bobnarskimi navadami, zato bodimo pozorni tudi na značilen klic, po katerem lahko brez dvoma določimo vrstno pripadnost. foto: Matej Vranič Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) Videti pomladno ženitovanje čopastega ponirka je nepozabno doživetje! Domiselne igre svatovskega plesa zaljubljenega para vključujejo plavanje drug proti drugemu, sočasne potope, doti- kanje prsi ob prsi, oglašanje, stresanje z glavo in še kaj. Samec in samica pri tem plavata z naježenim naglavnim in vratnim okra- sjem, med tem pa v kljunu pogosto držita gnezditveno gradivo. Če letos ne želite zamuditi predstave brez primere, se lahko od- pravite na zadrževalnik Medvedce, Račke ribnike ali Cerkniško jezero, kjer jih gnezdi največ pri nas, lahko pa poskusite srečo tudi na drugih večjih vodnih telesih po Sloveniji. foto: Gregor Bernard Spomladanska torilnica (Omphalodes verna) Spomladanska torilnica je ena najzgodnejših rastlin, ki pokaže svoje barve v počasi prebujajočem se gozdu. Torilnica se s svo- jimi nebesno modrimi cvetovi še posebno izkaže. Razširja se z močno plazečo koreniko in pritlikami, ki ustvarijo novo rastli- no. Uspeva na senčnih gozdnih tleh po vsej Sloveniji, še pose- bej pa je številna v dinarskem bukovem gozdu. Pravzaprav je spomladanska torilnica v dinarski bukovi združbi značilnica skupaj z bukvijo (Fagus sylvatica) in tvori združbo, ki se imenuje Omphalodo-Fagetum s.lat. oziroma dinarski jelovo-bukov gozd. foto: Al Vrezec Plavček (Rana arvalis) Ob prvi otoplitvi v drugi polovici marca se pojavijo bleščeče mo- dri samci plavčka, ki se nagnetejo v luže in se kot razglašen zbor oglašajo s svojim zamolklim kvakanjem. Že nekaj ur kasneje se iz blata, kjer so prezimovale, izkopljejo samice rjavih varovalnih barv in odhitijo v smeri samčjega kvakanja. Takoj ko samec za- gleda samico, jo zgrabi v paritveni objem. Samica začne odlagati jajčeca v mrestu, samec pa jih sproti oplojuje in vidno izgublja gizdavo modro barvo. Plavčke pri nas najdemo na obrobju Lju- bljanskega barja, v Krakovskem gozdu in v mrtvicah ob Muri. foto: Tomi Trilar //letnik 19, številka 01, marec 2013 33 okoli našega doma na travniku Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) Prvi selivci se pričnejo na spomladanski selitvi pri nas pojavljati že konec marca, višek preleta pa se začne proti koncu aprila do sredine maja. Rdečenoge postovke se v spomladanskem obdo- bju selijo iz južne Afrike prek naših krajev do svojih gnezdišč v srednji in vzhodni Evropi. Vidimo jih navadno v jatah do deset in včasih celo več sto osebkov. V Sloveniji so najpogostejše na Cerkniškem jezeru, Ljubljanskem barju, Krškem polju in na Čre- tah ob zbiralniku Medvedce. V hladnih jutrih navadno posedajo po drevesih in električnih žicah. S toplim soncem pa se pričnejo poditi po zraku za večjimi letečimi žuželkami. foto: Anže Kacin Grilček (Serinus serinus) Spomladi se na naše vrtove iz svojih južnoevropskih prezimo- vališč vrnejo grilčki. Prav kmalu se pričnejo samci v bližini žive meje šopiriti in drobiti svojo cingljajočo pesem. Ob tem lahko kakor metulji poletijo v zrak in v počasnem letu spet pristane- jo na vidno pevsko mesto. Samica si ob blagozvočnih samčevih napevih zgradi skodeličasto gnezdo na zunanji veji grma ali ni- žjega drevesa, dovolj upogljivi, da se nanj ne more usesti stiklji- va vrana ali se po njem priplaziti požrešna mačka. Ta kanarček slovenske zemlje nas bo s svojim svatovskim razkazovanjem na vrtu razveseljeval še vse do poletnih mesecev. foto: Tone Trebar Pomladanski zemeljski čmrlj (Bombus pratorum) Prva močnejša spomladanska otoplitev predrami čmrlje. Opazi- mo jih, ko začnejo obiskovati pomladansko cvetje. To so izklju- čno samo matice, ki so se izlegle preteklo poletje, se parile in nato v zemlji ali kje drugje prezimile. Po nekajdnevnem hranje- nju na cvetovih jih lahko opazujemo pri iskanju mesta za gnez- denje. Takrat letijo nizko nad tlemi, stikajo za luknjami in se ne menijo za cvetove. Zaradi sprememb v kmetijstvu danes čmrlji vedno težje najdejo primerno mesto za gnezdenje. Pomagamo jim lahko z nameščanjem posebnih gnezdilnic za čmrlje. foto: Danilo Bevk Beloprsi jež (Erinaceus roumanicus) Pomladna otoplitev iz zimskega sna predrami tudi beloprsega ježa, ki se s praznim želodcem odpravi iskat hrano. Samci so pri tem še nekoliko bolj neugnani, saj jim poleg hrane dišijo tudi pravkar prebujene samice. Neredko na svojih nočnih potepih zaidejo na ceste, kjer oslepljeni od avtomobilskih žarometov storijo bridek konec. Ponoči jih zanese tudi na vrtove, kjer stika- jo za deževniki, polži pa tudi kakšnim ostankom sadja in podob- no. Po Sloveniji je razširjen beloprsi jež, medtem ko v zahodni Sloveniji v okolici Nove Gorice na vrtove priroma tudi rjavoprsi jež (E. europaeus). foto: Al Vrezec