Poštnina plačana v gotovini
Leto XV., štev 85
Ljubljana, nedelja 15. aprila 1934
Cena Z.— Bin
Ol)ionuiivo L-jui»ijaiia KiiaJijeva auc» o. — 1'elelou št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. uiseratnj jUdelelt: Ljubljana, Selen« Durgova oL 3. — iel 4ili)2 24H2. pouiuzmca Maribor. Uosposka ulica
St 11. — 1'eletoD St 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica fit
2. — TeletoD St 190 ttačun) pn pošt A.eR zavodih: LJubljana St 11 842. Praga čislo 78.180, IVior it H>.*» 241
Nemška nevarnost
Kratka doba Hitlerjevega režima je storila za enotnost Nemčije daleko več, nego so mogla doseči vsa silna prizadevanja Bismarcka. Železni kancelar je stvoril nemško cesarstvo s tem, da se je moral pogajati z množico suverenih kraljev, velikih vojvod, vojvod in knezov. Računal je, da bo cesarstvo Dostopoma zasenčilo posamezne suverenitete, in razvoj mu je dal v vsem prav. Vendar pa se je proces poenotenja vršil zelo počasi in da ni porazu v svetovni vojni sledila revolucija, ki je pomela množico nemških dinastij, bi dinastična politika še vedno vzdrževala znano nemško razcepljenost. Tudi prve vlade po revoluciji se niso čutile dovolj močne, aa bi izvedle z novo upravno razdelitvijo enotnost Nemčije; komaj se jim je posrečilo, da so odpravile nekoliko neznatnih enklav.
Če pogledamo na zemljevid Nemčije, vidimo naravnost smešno razkosanost kot posledico starih fevdalnih časov, ko so suvereni svoje dežele še lahko prodali, kupili, zastavili ali priženili s prebivalci vred. Razkosanost je zlasti ve-iika pri turinških in saških državicah, dalje v Mecklenburgu in pri avtonomnih mestih Hamburgu in Bremenu, kjer vidimo, da so posamezna mesta imela svoja ozemlja daleč izven mestnega po-merija. Iz Prusije pa je izšla zdrava misel enotnosti in že na zemljevidu se razločno kaže, da so Prusi uspešno zatirali razcepljenost, stremeč po enotni državi in zatirajoč škodljivi partikuiarizem. Kakor pa jim je šlo delo od rok, vendar so se' morali ustaviti pred Bavarsko, Ba-densko, Wiirtemberško na jugu ter pred Mecklenburško in Oldenburško na severu.
Hitlerjeva revolucija se zdaj pripravlja, da napravi črto preko vseh fevdalnih ostalin in namerava razdeliti Nemčijo na štirinajst upravnih področij, ne glede na dosedanje pokrajinske meje. Temelj za novo razdelitev tvori romantična tradicija bivših nemških plemen in posamezne zgodovinske osvojitve. Stare nemške plemenske župe pridejo zopet do svoje veljave: Saška, Dolenja Saška, Renski in Menski Franki, Švabska, He-senska in Bavarska. Nove edinice na osvojenih tleh bodo: Pruska, Pomor ie Braniborska in Šlezija, Vestfalska in Po-renje pa ostaneta kot zemljepisni enoti tudi v novem redu upravni edinici. S tem bi bilo v glavnem podanih trinajst novih pokrajin.
Izredna zanimivost tudi za nenemški svet pa je vsekakor to, da so hitlerjevci privzeli v to razdelitev tudi Avstrijo. Tirolska in Solnograška bi bili priključeni Bavarski, ostanek Avstrije pa bi tvori! štirinajsto pokrajino tretjega carstva. Med zaupniki tega načrta pa je že znano, da računajo narodni socialisti za najbližjo bodočnost še s petnajsto pokrajino, ki bi obsegala vso Nizozemsko, pol Belgije in del Francije med Dunkerque-om in Hazebrouckom, t. j. vse ozemlje, kjer bivajo Nizozemci in Flamci. S tem bi bila zaključena prva faza hitlerjev-skih apetitov in bi bilo stvorjeno ogrodje stavbe. Toda ta faza pomeni šele potrebno grupacijo na postopen razliv nemške oblasti daleč preko nemških meja in globoko v območje sosednih držav. Obmejne upravne edinice imajo namreč nalogo, da pritegnejo k sebi vse nem-štvo izven meja sedanje Nemčije.
Porenje mora biti dopolnjeno z Alza-cijo in Loreno, Luksemburg pa pade pri tem kot zrelo jabolko v naročje matere Nemčije. Nemška Švica je določena, da se spoji s Švabsko, Južna Tirolska spada že po načrtu samem k Bavarski; šlezija. Saška in Bavarska imajo nalogo pritegniti češke Krkonoše, Ru-dogorje in Šumavo, Prusija, Pomorje in Braniborska, stare slovanske zemlje, pa naj služijo kot izhodišče nemškega prodiranja na Poljake.
Druga faza nemške ekspanzije stoji v znamenju nemškega »Kulturnega ozemlja«, ali kakor oni pravijo »Kultur-bodna«. Vseučiliški profesorji so zanjo izdela.j ideološki program in zbrali dokazni material za upravičenost nemških zahtev Pri prejšnji fazi jih je vsajko-Ukor toliko vodilo narodnostno načelo, ki mu je s stališča absolutnega nacionalizma včasi težko ugovarjati, dasi je to stališče v kričečem nasprotju z dejanskim položajem, z zgodovinskim razvojem in z mišljenjem ljudstva onih pokrajin, ki naj bi jih zalila nemška do-vodenj. Za novo fazo pa je bilo treba iz-imiti novih argumentov in Nemci so kovali kratkomalo pojem »deutscher vulturboden«. V območje tega pa spa-lajo po Rosenbergu, ekspertu narodnega socializma za slovanski vzhod in jugovzhod. vsa Češkoslovaška brez Pod-'arpatske Rusije, Poljska do Visle. vse ri. baltske republike do predkrajev Le-lingrada. Madžarska. Bukovina in Sed-nograška, vsa Slovenija in Hrvatska, 'ivša Vojvodina in rumunski Banat. Cjer bi se pokazala kaka vrzel, ki bi mo-Ma celotno stavbo, je takoj pri roki °mška znanost, da na temelju »geopo-;ke« dokaže in utemelji potrebno za-- roženje.
Slovani in Rumuni, ki so po usodni
Naročnina znadu mesečni i »ix> iii Za tnozemstvr l)ir 10.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 leieio; 3122. 3123. 3124. 3125, 3126 Mariboi Gosposka ulica 11 Teleton St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev 1 TelefoD St 65
Rokopisi se ne vračajo - Oglasi pr tarifu
znik Južne Srbije
dan spominskih svečanosti v Skoplju vlade in več ministrov, med njimi dr.
— Navzoči so tudi patriarh, predsednik Kramer - Zbralo se je nad 60.000 gostov
Skoplje, 14. aprila d- Danes se je začela proslava 20 letnice, kar so stopili v tedanjo srbsko vojsko prvi rekruti iz Južue Srbije. Proslava je zavzela nepričakovano velik in veličasten obseg ob sodelovatiiu prebivalstva iz vse države, zlasti pa iz vardarske banovine in iz nekdanjega Sand-žaka.
že ves včerajšnji dan so prihajali v Skoplje gosti. Ponoči so pri voz ili vlaki s starimi bojevniki, nekdaj prvimi rekruti z juga, iz Giljana. Bujanovca in Praševa. Dopoldne ob 9 je posebno velik in dol? vlak z več ko 40 vagoni pripeljal bojevnike iz Bitolja. Rasne, Prilena in Pologa Ob 9.30 so prispeli bivši bojevniki iz Ko-čan, Štipa, Radovišta in z Ovčjega polja V teku dopoldneva so prisneli vlaki tudi iiz ostalih smeri, iz Djevdjelije, Kumano-vega, Prištine, T^aške itd
Nad 6&00& gostov
Vse mesto je od včeraj okrašeno z narodnimi zastavami in z zelenjem Na glavni ulici sta postavljena dva slavoloka z napisoma : » Dobrodošli, hrabri bojevniki!« in »živel kralj! Živela Jugoslavija!«
Doslej je v Skoplju zbranih nad 60.000 gostov, med njimi samo bivših bojevnikov iz Južne Srbije okrog 15.000. Bojevnike so porazdelili po šolah in po poljskih taboriščih.
že od ranega jutra so na postaji zbrani glavni odbor in zastopniki oblasti, ki sprejemajo goste. Vojaška godba pozdravlja prihod vsakega vlaka Ko stopijo bivši bojevniki iz vagonov, se zbero pred postajo Ln se takoj odpravijo v svoja stanovanja.
Sprejem patriarha
i si ministrov
S p-osebnim vlakom ob 10. dopoldne je prispel v Skoplje patriarh Varnava v spremstvu episkopa Jovana. Z istim vlakom se je pripeljal predsednik vlade g. Uzunovič v spremstvu mmi-stra dr. Kra-merja, notranjega ministra dr. Zivojina Laziča, ministra za vojsko in mornaric.) generala Dragomira Stojanoviča ter ministra za trgovino in industrijo Jurija De-motrovičr,,
Z istim vlakom so prispeli tudi podpredsednik Narodne skupščine dr. Hasan-begovič, tajnik Narodne skupščine Milju-tin Dragovič Ln poslanci Devezenski, dr Jevremovič in Dragomir Stojanovič.
Na peronu so se zbrali k sprejemu visokih gostov mitropolit Josif v spremstvu episkopa VentamLna in mnogih svečenikov, namestnik bana Janiče Krasojevič z vsemi načelniki oddelkov, komandant ar-mrije general Nedič, načelnik armijskega štaba general Rupnik ter divizijski gene ral Jovan Naumovič, vojni poveljnik Vai--darcev in bivši veliki župan v Skoplju Navzoči so bili tudi predsednik skoplian ske občine Mihajlovič, narodni poslanci Vukovič, Smiljanič, Veljkovič in Trpkovič, senator Spira Hadžiristič. policijski upravnik Boškovič, dekan filozofske fakultete Kos* j, ravnatelji sokpljamsk . -relnjih šol predsedniki društev in korporacij. vojvoda Pečanac in velika množica drugih meščanov
Ko se je vlak ustavil, so vsi navzoči začeli vzklikati in navdušeno pozdravljati patriarha, predsednika vlade in ministre. Po izstopu iz vlaka so se gostje pozdravili s prisotnimi odličniki, poveljnik armijt? general Nediič pa je podal raport ministru vojske in mornarice. Visoki gostje so ostali okoli pol ure v razgovoru s prisotnimi na peronu. Pri tej priliki jih je pozdravi, predstavnik občine, govoril pa je tudi predsednik glavnega odbora za sprejem g. Ilija Sidič Odgovoril je patriarh Varnava, nakar so patriarh Varnava, predsednik vlade, ministri in ostalo spremstvo krenili s postaje v mesto, burno pozdravljanj o.: nepregledne množice, ki se je bila zbral;1 na ulicah iu jih obsipala s c.vet.iem
Domači in tuji novinarji
Z vlakom ob 10.30 se je spet pripeljal velika skupina bojevnikov m gostov s se vera S tem vlakom so prispeli tudi pre^ sednik Narodne odbrane g llija Trifu-.ovič šef Prest'roja Teofil Djurovič z veliko skupino domačih in tujih novinarjev med njimi poročevalci francoskih. angleških nemških ameriških, češkoslovaških. ••!>
munskih in madžarskih listov. G. Trifumi-vič je imel pri >ej priliki krajši nagovor, ki ga je zaključil z vzklikom veliki Jugoslaviji G Trifunoviču je odgovoril «
Sidič
Ob 13 je priredilo uredništvo skopljau-skega »Vardarja« obed tujim in domačim novinarjem
Sprevod, kakršnega Skoplje še ni videlo
Ob 4. popoldne se je začela formirati p© gornjih ulicah Skoplja okoli starega Dma-novega gradu povorka. ki se je nato začela pomikati proti kolodvoru Tako velikanskega sprevoda Skoplje še ni videlo Na čelu so korakale godba kraljeve garde, glavni odbor, invalidi, težki invalidi v dveh tovornih avtih, vardarski polk. godba 23 pehotnega polka, bregalniški polk. k"n<i ška eskadra bregalniška. godba 24 pehotnega polka, kosovski polk. godta 50 n«^-polka, bitoljski polk, godta prvega peš-polka. ibars . p lk, če:?:ki ir bo'~«~ ikl zastopstvo FIDACa sokolska godba, bataljoni Sokolstva. skavti, godba učitelj-šča, učenci, profesorji in učitelji vseh srednjih šol. rame korporacije iz mesta m vse države, na koncu pa nepregledna množica drusih ljudi
Južnosrbski bojevniki
Povorka se je najpiej ustavila po iS uri pred poslopjem banske upiave v Masar.v-kovi ulici. Tam je predsednik glavnega odbora 'Ilija Sidič pozdravil g Krasojeviča. namestnika baua (banski položaj v Skoplju ni zaseden. Op ur.) z nagovorom v katerem je med drugim deial:
»S teh istih plodnih njiv, iz teh malih vasic in mestec smo z istimi željami, s -a-terimi smo se zbrali danes, prihiteli mi in naši nepozabljeni padli bratje pred 20 leti da kot prvi srlski rekruti z Juga v vrstah kraljevske vojske napojimo plemenito Somalijo s svojo krvjo. Z isto ljubeznijo pioslavlja Južna Srbija danes svoj veliki praznik. Spominjamo se onih dni, ko sm<> kot prvi sinovi odšli, da si oblečemo srbsko vojaško uniformo Ta čas pred 20 leti Je Južna Srbija prav tako drhtela od radosti Vedela je, da je U)"žgo lovinski trenutek, v katerem se povezuje sta-a slava z novimi triumfi ponovno zedinjenje sru-skih pokrajin. Danes se svečano spomi.iia-mo z veliko pieteto vseh žrtev, toda brez bolestnega obžalovanja, zakaj Južna Srtii-ja je srečna, da so bile te žrtve plodovite Ln odločilna.
Vsak južni Srbljanec ve, da so bil* *e žrtve plodovite in potrebne narodu, ki se je krvavo boril za svobodo in za združitev z brati, ki so bili od njega odtrgani, na» du, ki je dal svoje življenje za vero in za ohranitev starih tradicij Tak narod, preizkušen v neprekinjenih vekovnib bojih za osvoboditev in zediLjenje je m"gel najbolje Ln najjasneje videti, koliko so te žrtve vredne Zato je ta narod tudi danes. 20 i«H od takrat, pripravljen streti in zdrobiti vsakogar, komur bi prišla želja, da bi hotel ugrabiti nam to drago in to našo krvavo pridobljeno svobodo in srečo To je zemlja ki jo bolj kakoT -otero drugo leželo na svetu preveva žeija da ostane Kakršna je zavarovana in mirna da bo mogla graditi svojo kulturo, svoje gospo darstvo in svoj splošni napredek
Pozdravljam vas in prosim vas, da sporočite kraljevski vladi da smo mi bivši bojevniki Južne Srbije čvrst m neomajni v svoji ljubezni in v svojih čuvstvih kralja in domovine Živel kralj Aleksander I-! živela kraljevska vlada in nerazde-ljiva kralievina Tuc «ia ' *:ve» ban!*
Junaki pred 20 leti
Namestnik bana gosp Krasojevič se je zahvalil v imenu vlade in svojem za pozdrava. čestital bojevnikom k tako svečani oro elavi in nato med drugim izvajal:
Ta del našega naroda je pretrpi več kakor kateri drugi v mukah, suženjstvu in vo] ni. Toda napredek po osvoboditvi je najjas nejla karakteristika te daš- današnje nro slave Istočasno najočitneje dokazuje da stt vi. sinovi Južne Srbije, tudi dane* enako navdahnjeni z istimi nacionalnimi ideali, kakor ste bili or^d 20 leti. ko ste odhiteli v vrste srbske vojske in or-stal* vse boje svetovne vojne In vi prvi srbski rekrut' iz Južne Srbije r>rav tako k^ko«- ve* naš na
zablodi zgodovine lastniki teh pokrajin, lahko ostanejo na svojih tleh, ker jih Nemci rabijo za delovno rajo in za gnoj iz katerega bo »Nemčija že znala izvle či korist za svojo kulturo«. Prav s temi milostnimi besedami tolaži Rosenberg one malodušneže med Nemci, ki se boje, da ne bi na tak način izbrana pasma postala manjšina v Veliki Nemčiji. V ostalem se bodo politične pravice delile po »Fiihrerprinzipu« in kje je nemški auce, ki bi Slovanom dal kake pravice' Človek bi mislil, da so s tem nemške želje izčrpane, toda to je bridka /smota Narodni socializem je porušil meje in kjerkoli je kak Nemec, spada po svoji žlahtni krvi v občestvo Velike Nemčije Naj se še tako razteguje pojem »Kul-turbodna«, nemški kolonisti v Besara biji, okoli Odese, na Krimu, na Kavkazu in ob Volgi ostanejo vedno zunaj Toda tud' za to žalosi ima lek zope" nemška znanost, slavna geopolitika Nemški narod rabi prostora za življe nje: »Lebensraum«. S to rešilno besed' pa so tudi že opravičene nemške
racije po Balkanu, po Ukrajini in po Po-volžju. kakor nam dokazujejo zemljevidi, ki jih je nedavno objavila parišk-»Illustration«.
Smešni se zdijo ti nemški načrti smešni tudi so. Toda to nas ne sme za slepiti, da ne bi spoznali njihove nevar nosti. Ni nevarnost v tem. da bi se mo gli kdaj uresničiti. Nevarnost -ie v ten-da se z njimi sistematično zastruplja nemška mladina in tako vzgaja v duhu ki onemogoča pošteno sožitje z dru*" mi narodi. Taka vzgoja ne more roditi drugega kakor vihar in nesrečo Nesrečo v prvi vrsti za nemški narod sam a na žalost tudi za druge, kakor zblazne" avtomobilist ne ubije samo sebe. marveč lahko unesreči tudi pametne, ne dolžne ljudi.
In ta vzgoja se nadaljuje tudi danes čeprav nemška oficielna Dolitika ubir-r. irueačne strune Da se ne usnavamr v 'ato dobro da si od *asa	n.r -
-ičimo tudi delo npoficieln* oomike V ~ nrikrojena za danes in jutri, ampak ra-xuna z generacijami.
rod. s ponosom slavite današnji jibilfj. zakaj danes mineva 20 let. kar je očvoboioiiri Južna Srbija poklala svoje prve sinove v boj za kralja in domovino. Na prvi poziv Nj. Vel. kralja ste najprej planili vi pod zastave slavne »svoboditel>k ? vojske, da skupno z njo obvarujete svojo napadeno domovino. In vi ste se junaško borili v vseh bojih z nepriiateljsko vojsko ter sle za blagor kralja in .domovine brez premisleka žrtvovali svoio kri. Mačkov kamen, utrdbe Beograda in Smedereva in mnocra druga krvava boiišča bodo stoletja in sioletja pričala o naivečjetn junaštvu in pbžrtvovalnofdi vaši t*r bodo večne priče neomajne hrabrosti rekrutov iz J ižne Srbije.
Danes ves naš narod sleda na vas z istim TKinosom in navdušenem, kakor jc cl^dal pred 20 leti. ko ste »tonili v vrste »rteke armad \ Danes spremlja radost našecra naroda neomajno vero v vas. ker ste pri vsaki priložnosti pokazali, da ste pripravljen: s svojo krvjo braniti domovino pred kat?ro-koli zlobo neprijatelja in da ste v miri enako spodobni razviti svoje moči za napredek domovin
Govornik je zaključil z vzkliki Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji, kar je sprožilo pravi orkan ovacij in manifestacij za kralja in d rža vo.
Carsko Skoplje na čelu Južne Srbije
povorka je nato nadaljevala poi in se ustavila pred spomenikom osvobojenja. Tu ie pozdravil predsednika ekopljansk? obč;ue podpredsednik slavnega odbora Veli C<?š-mediievic. V slavnem je dejal, da je carsko Skoplje postalo n? sanio simbol naše Južne Srbije, temveč simbol tradicije vseh bratov iz vse države. Carsko Skoolje je bilo središče domoljubne akcije v dobi bojjv, zdaj je pa središče napredka po vojni. Iz tega Skoplja kot svojega prirodnesa središča so prvi rekruti Južne Srbije odšli Ida 1914. v boj z brati s severa, da se bore za osvobojen je in razširjenje tedaj male, toaa po duh j velike Srbije.
Na nasovor ie odsovoril skopljanski župan 2. Mihajlovič. Rekel ie med orusiin: Car«ko mesto Skoplje je ponosno, da vidi zbrano tolikšno število bivših bojevnikov na svijih tleh. in da jih more pozdraviti z dobrodošlico Carsko Skoplje H učakalo leto 1912.. da ie videlo obnovljeno svojo staro slavo. Toda komaj se ie sen izpremenil v resničnost, je že izbruhnila svetovna vojna. V junaških bojih so bojevniki Južne Srbi j? neštetokrat pokazali, da so vredni slave svojih bratov po krvi in orožju iz severne Srbije. Na dan orodave ;n manifestacij so prišli
bojevniki Južne Srbije, da opozore svet ra junaško d do. ki se jw» z n jim ^»onaša in da povedo, kako so srečni, ker so jčakali, da so prišli v povečano našo d /nvo. Njihova usoda bo zmerom zvezana z brati iz ostalih krajev zedinjene Jugoslavije.
Pozdrav prvih rekrutov
Ob 19.10 je povorka krenila dalje. Ob 20. s1 je zbrala vojaka na trgu Kralja Ah-kr-in-dra. Ob 20.20 ie prispel, burno aklainiran, armijoki general Nedič. Zastopnik rekrutov iz leta 1914.. Jošo Filipovič, je pozdravil generala z nagovorom, v katerem je dejal, da se bojevniki Juine Srbije vesele, da morejo v generalu pozdravili zastopnika nase hrab-r" vojske, v kateri se je južnosrbskim bo-ievnikom po tolikih stoletjih suženjstva posrečilo pokazati svojo hrabrost.
G. Filipovič je nato prosil generala Nedi-ča. n.aj bo tolmač čuvstev jižnosrbijanskih bojevnikov pri vseh vojaških Starešinah in komandantih, zlasti pa pri našem vrhovnem poveljniku Nj. Vel. kralju Aleksandru.
General Nedič se j? s krepkim glasom zahvalil za nagovor in pozdrav v svojem imenu ter v imenu svojih častnikov, podčastnikov in ostalega vojaštva. Zaklical jim je: ^Dobrodošli, junaki!« Nato j3 pozval vs^ prisotne, naj pozdravijo vrhovnega svo:ega povdinik* in bojnega tovariša kralja Aleksandra. Zopet so se ponovile viharne ova-cije kralju in Jugoslaviji.
Godba je nato zaigrala državno himno, ki sta jo nato zapeli dve skopeljski pevski društvi.
Ob 20.45 je vojaška godba zaigrala svečano »povečerje«. Ob 21. uri je z utrdb Dušanovega grada zagrmelo 21 strelov. Na obronkih Vodna so se vžgale začetnice imena Nj. Vel. kralja in slika belega orla. Z okopov Dušanovega gradu pa šviga v zrak bengalski ogenj. V gledališču je svečana predstava, v vseh kinematografih igrajo takisto svečane predstave na čast obletnici prvega vstopa južnosrbskih rekrutov v narodno vojsko.
Ovacije ministrom
Skoplje. 14. aprila, d. Predsednik kraljevske vlade Nikola Uzunovič si je s člani kabineta danes popoldne pred svečano po-vorko ogledal ulice novega in starega mesta. Ministri so krenili po nabrežju kralja Aleksandra mimo poslopja narodnega g'e-dališča in nato zavili v ulice starega Skoplja, kjer so prišli do popularnega ljudskega zabavišča ldid'ja Prebivalstvo ki so ga bile vse ulice nabito polne je spoznalo predsednika vlade in ministre ter jih povsod burno pozdravljalo.
Znižanje plač v Italiji
Ministrski svet je odredil s 16. aprilom 6 do 12-odstotn© znižanje plač vsem državnim nameščencem ter določil tudi pocenitev življenjskih potrebščin
Rim. 14. aprila, g. S ponedeljkom bodo v Italiji vsem državnim nameščencem prejemki znova znižani, čeprav je Mussolini pred dvema letoma, ko so bile reducirane za 5 odstotkov, izrecno poudaril, da plače, ki so bile v zadnjih letih znižane za več kot eno tretjino, ne bodo več reducirane.
Znižanje je bilo sklenjeno na današnji seji italijanskega ministrskega sveta in velja od 16. aprila. Agencija Štefani navaja glede redukcij med drugim naslednje: Kupna moč italijanske valute se je v zadnjih letih povečala tako, da se je spremenilo razmerje 1:4, ki je veljalo v letu 1930 med tedanjo in predvojno liro, v 1:3. Ministrski svet je ugotovil, da je zaradi tega možno znižanje plač državnih nameščencev, in je določil, da se prejemki 'ri 6.000—12.000 lir znižajo za 6, nad 12.000 lir na leto za 12. plače članov vlade pa za 20 -Klstotkov. Draginjske doklade bodo znižan« v višjem razmerju. Prihranki, ki se bodo dosegli z
Pretiran jene vfsti o pHznanju
paril. 14. aprila p. Iz Ženeve denianti raic najodločneje vesti, da so imeli pred stavni k i Male antant-> v Ženevi te dni po g*iania ? Nizozemsko Dansko in Švico « r>r=7nani'i ~ovietskp Rusije V krofih Male antante naglašaio. da od oodpisa pakta o Minipii' nanadalca ni^d Malo antanto in so vjetsko Rusijo ni bilo 5e nikakih poga^.in glede nriznanj? Rusiie Če pa skorai prid do te<7a kar ie verjetno, ne bo pomenilo to nič več m nič manj. kakor da bodo za!nt resirane državp medsebojno imenovale sv •j diplomatska zastopnike
inalfo^n^"1''"®?!'
Niš 14 aprila AA Dne 10 t m sta p: n »koli 19 30 dve oboroženi osebi iz Bo na naša tla med 136 in 137 obmej:i-a i rami do. pri kraju Mirici v nišavsken ^•ezu Ker na poziv eraničarjev ki so bi: skriti v zasedi tujca ista obstala temve* •ea začela *trel<ati ie tud* naša ^tra/ ahila	in eno nsebr nbila do^ m ]•
rusrji v »em- nobesnila • Ftolearito P"
,h!ten	- ■ "
ellnm- z vef1 streli in 1vem« •voinSfim.
»Odrinke« ki se jih	navadno poslužujejo makedonstvujšči.
znižanjem plač, bodo znašali več sto milijonov lir.
Zaradi znižanja plač je vlada ob enem sklenila, da se morajo s 16. aprilom znižati tudi najemnine za privatna stanovanja za 12, za trgovske lokale pa za 15 odstotkov. V državnih konzumnih društvih se bodo živila prodajala po 10 odstotkov ceneje. Te odredbe pa gotovo ne bodo tako rigorozno izvedene. Izdane so bile že večkrat, tako zlasti za kruh in druga najvažnejša živila, pa so se cene v kratkem spet povrnile na prejšnjo višino ali pa še celo povišale, i Listi skušajo seveda omiliti porazni vtis, ! ki so ga napravile na vso italijansko javnost radikalne odredbe vlade. Med drugim pravijo, da so lastniki državnih papirjev pri zadnji konverziji 60 milijard notranjih državnih posojil izgubili 30 odstotkov svojih dotedanjih rent in da so tudi druge države, ki so ohranile zlati standard, kakor Francija. Švica, Belgija in Poljska, že izdale slične odredbe.
Odlikovanje zun« 2ga ministra B. Jevtiča
Beograd. 14. aprila AA Nj Vel kralj je odlikoval g Bogoljuba Jevtiča ministra za zunanje zadeve, z redom Belega oria L stopnje.
Bolgarija in balkanski pakt
Sofija, 14. aprila, p. List »Kambana« Zvon) zatrjuje po informacijah iz nolitič-lih in diplomatskih krogov, da je do sestanku ministrskega predsednika !Vlušano\a i lugoslovenskim zunanjim ministrom Je-v-tičem na beograjskem ko'odvoru mnog: več upanja za pristop Bolgarije k balkaii skemu paktu Jugoslavija da ie priprav.jena sprejeti nekatere pogoie Bolgarije. ak< ->odo na to pristale ostale države ki aodpisale ba'kanski pakt. V bo'gar<=kih po itičn h krogih vl'ada velik opt^zem ir splošno prepričanje, da ie pristop Bolgar k ba'ka kemu naktu samo še vprašan-xa«a Mnneo bod^ k temu arnomoe';
>zsr M-fv~ fc; iih bo -me' ministrsk i sednrk Mušanov v Parizu in Londonu, k. se sedaj mudi
Vrenje v češki politiki
Priprave za volitev prezidenta republike — Zahteve po reformi parlamentarizma — Narodni demokrati v precepu — Obrisi novih političnih blokov — Zbiranje nemSke opozicije
Praga, 12. aprila. Češkoslovaška republika se pripravlja na volitev prezidenta. čigar funkcijska doba poteče v mesecu majniku. Nobenega dvoma ni, da bo tudi tokrat — v tretje — izvoljen brez protikandidata T G. Masa-rvk, ki uživa zaupanje pri večini in opoziciji, v vseh krogih prebivalstva pa brez-primerno popularnost. Na predsedniške volitve se že pripravljata tudi vlada in parlament; med strankami vlada nekako premirje, narodno zastopstvo in vlada rešujeta skoro izključno le nujna gospodarska vprašanja, dočim so politični problemi začasno odstavljeni z dnevnega reda. Kljub temu je javna tajnost, da se pripravlja rešitev zelo pomembnih vprašanj, ki utegnejo po volitvah prezidenta priti do precej dramatičnega reševanja, zlasti ker se bližajo splošne parlamentarne volitve in volitve v deželne zbore.
Diskusija češkega tiska velja trenutno v glavnem še vedno valutnemu sporu, ako-ravno je tudi v tem oziru opažati neko pomirjenje. Vsaj konfiskacije narodnode-mokratskega časopisja, ki je razvijalo zlasti v početku veliko ofenzivnost proti »razvrednotenju krone«, so postale redkejše in vse kaže. da se stranka v svojem novem opozicijskem položaju ne počuti posebno dobro. Toda nezadovoljnost z devalvacijo se ne omejuje samo na krog dosedanjih pristašev narodnih demokratov in ne smatra se za izključeno, da bo stranka s svojo parolo »za testament dr. Rašina« pri prihodnjih volitvah na moči pridobila.
Vendar valutno in sploh gospodarsko vprašanje ni edino, ki bo igralo pri bodoči grupaciji pomembno vlogo. Gre za več: za spremembo režima, za reformo parlamenta in volitev. Vedno bolj se kaže, da bodo postale tudi na češkoslovaškem gotove reforme političnega življenja potrebne. Ze do zdaj je pokazala izkušnja, da sedania zakonodaja, sloneča na temeljih najširše demokracije, za današnje razmere, kakor so se razvile v zadnjih letih, več popolnoma ne zadošča. Izkazala se je potreba izrednih ukrepov, ako se ie hotela obvladati protinarodna in protidržavna propaganda. izhaja io ča iz ekstremističnih vrst razne baze. Med te ukrepe spada zlasti razpust nemških nacionalističnih strank, pod-piranih idejno in gmotno iz inozemstva, katerih protidržavno delovanje so razkrili znani politični procesi. Pa ne samo v nemških okrajih, tudi drugod v državi, zlasti tam. kamor so se iztezali prsti madžarske revizionistične kampanje, se je pojavila nujnost močnejše roke. Že od tistih dob se v resnih političnih krogih razmišlia o reformi državnega reda. ki bo ojačila avtoriteto in že v nanrej onemogočala zlo" rabo širokogrudne demokracije za proti-državoo rovarjenje.
Danes na Češkoslovaškem ni samo opozicija. ki kliče po reformah: njih potreba se v načelu od vseh strani priznava: seveda pa so mnenja o obsegu in smeri reform močno deljena. V krogih vlade se razpravlja vprašan ie posebnega zakona o političnih strankah, ki bi dal državi večio inge-renco in kontrolo. Stranke naj Si bile podvržene registraciji in po primernih organizacijskih določbah naj bi se zaiezilo preveliko ceplienie političnih sil. Misli se tudi na gotove reforme parlamenta in volilnega reda Razumi iivo je. da kažeta napram reformam največjo vzdržnost obe glavni vladni skupini, agrarna in socialistična. vendar jih tudi oni a limine ne odklanjata.
Veliko aktivnost v predlogih in zahtevah sprememb državnega reda razodevajo narodni demokratie. odkar so iz vlade prešli v opozicijo Nedavno je njih popularni vnditeli dr Karel Kramar v »Narodnih Listih« razpravljal o davnih točkah reformnega programa. Glavni poudarek je polagah na odnravo vezanih kand;datnih list in na uvedbo maniših volilnih okrajev, češ da se s tem oiaci kontakt noslancev z volilci in poveča njihova odgovornost, kar je za obnovo zaupan ia do poslancev in parlamenta predvsem potrebno Druga zahteva je temeljna reforma senata, ki ie danes po svoji sestavi in po svo iih funkcijah samo druga izdaja poslanske zbornice. Dr. Kramar želi za senat predvsem zastopstvo gospodarskih in kulturnih zborov, ki bi bilo izvolieno od dotičnih. bodisi ž? obstoječih, bodisi na nivo organiziranih zbornic. Vendar ne odklania politične kompetence senata in priznava potrebo gotovega števila senatoriev. ki ne bi izhajali iz stanovskih central. Tudi ti pa nai bi se ne vol;'i po sedanjem sistemu, marveč naj bi jih izbirali člani deželnih zborov Veliko važnost polaga dr Kramar na to da b; se omejil vpl'v političnih strank na eksekutivo in upravo v stvarnem. P"av posebno pa v personalnem oziru. Državni uradniki in nameščenci nai bi se odtegnil' ner>o«rednemu vplivu strankarsko-politič-nih faktorjev.
Vsem predlogom in pobudam v smeri ustavnih in upravnih sprememb, v kolikor iih do sedaj javnost pozna, pa je skupno. da se ne dotikajo demokratske osnove in odklanjalo vsako diktatorsko in faši-stovsko tendenco, izvzemši po številu neznatno grupo fašističnih ekstremistov v obeh glavnih nacionalnih taborih, češkem in nemškem.
Po vsej priliki bo postalo vprašanje notranjih reform že kmalu po prezidentskih volitvah aktualno in bo skoro gotovo prešlo s publicističnih na parlamentarna tla Odločilnega pomena bo tedaj grupacite strank tako na vladnih kakor na opozicijskih klopeh Ali se hndo narodni demo-kratje vrnili v vladno koalicijo, kar si menda tud' na vodilnih mestih in v nrno-g:h strankinih krogih žele: ali pa bo stranka nadaljevala svojo sedanjo smer »državotvorne opozicije«, je danes še nerešeno vprašanie Pri odločitvi bo gotovo igrala vlogo tud: volitvena strategi ia in taktika Pomembno bo pa tudi kako se bo razvila medsebojna konstelacija strank, ki se že zdai na raznih straneh uvažuje in pripravlja.
Posebnega pomena utegne biti »kntoli ki b'ok«. o katerem se mnogo govori, da si prave gotovosti ni da do njega pride V prvi vrst' gre tu za zbližan ie :n po mož visti *a združitev češke Mndslce Iderikal" 'n Hlinkove slovaške ludove stranke ' vladnega stališča bi bila taka fuzija go-
tovo pridobitev, ki bi znatno ojačila koalicijo. Drugo vprašanje je, kake posledice bi imela pridružitev nemških ir. madžarskih klerikalcev, ki se tudi ne izključuje. Seveda je do tako dalekosežne koncentracije še daleč in danes prav za prav niti Hlinka ne kaže posebnega veselja za opustitev svoje posebne slovaške pozicije, zlasti ne. dokler ni likvidirana slovaška organizacija čeških klerikalcev.
Pojavila se je tudi že misel o ožji spojitvi čeških socialističnih strank — narodnih socialistov in socialnih demokratov; podoba pa je, da so tozadevna publicistična ugibanja bolj poskusni baloni, kakor pa avtentična informacija konkretne politične akcije.
Tudi v nemškem taboru se menda pripravljajo spremembe. Predvsem se tu pripravlja nova neaktivistična stranka, ki jo ustanavlja bivši voditelj turnerjev Hen-lein. Mož je prvotno hotel nastopiti kot voditelj vsega nemštva, ni pa uspel, zlasti
ne pri aktivističnih agrarcih in seveda tudi
ne pri socialnih demokratih, ki so danes po številu najmočnejša nemška stranka. Zdaj zbira Henlein okoli sebe nemške opo-zicijonalce, ki so po razpustu hitlerjevske narodno-socialistične stranke in orejšnjih nemških nacionalcev brez strehe. Dvomljivo pa je, da bi imel novi voditelj srečo, kajti vlada z velikim nezaupanjem zasleduje organizacijo do zdaj protidržavno usmerjenih nemških opozicionalcev, in sj ne skriva, da gre tu v bistvu za obnovitev komaj izločene fronte kljukastega križa. Z neprijaznimi očmi p« gledajo Henleino-vo akcijo zlasti nemški aktivisti, ki se bojijo za svoje postojanke. Zanimivo je, da Henlein očividno hoče slediti Hitlerjevim stopinjam, ker proglaša princip voditelj-stva in stanovske državne ureditve. Na vprašanje, kako spravlja ta načela v 6klad s svojim zagotovilom, da snuje stranko na osnovi češkoslovaške države in demokracije. Henlein do zdaj še ni dal odgovora.
Iz vsega se vidi, da je tudi Češkoslovaška močno tangirana po gibanjih, ki so zajela skoro vso Evropo in da sc odločitvi po vsej priliki ne bo mogla povsem izogniti. Toda politična zrelost in treznost češkoslovaškega naroda ne dopustita dvoma, da bo država iz vseh nesoglasij in sporov, ki se utegnejo pojaviti, našla pravi izhod ter da bo državna in narodna ideja končno zmagovita in ojačena.
Okrog razorožitve
Od uspeha francosko-angleških razgovorov je odvisna zaključitev konvencije o omejitvi oboroževanja
Pariz, 14. aprila, d. Sedanji razgovori med Francijo in Anglijo so velikega pomena, ker naj b! dovedli najprej do sporazuma med tema dvema velesilama, zatem pa z vsemi ostalimi državami glede omejitve oboroževanja v tem smislu, da bi države zmagovalke obdržale svojo dosedanjo oborožitev, dočim bi se Nemčiji priznal v gotovi meri status quo sedanje oborožitve, čeprav je v nasprotju s predpisi V. dela ver-saillesfoe pogodbe. Nameravana razorožitvena konvencija naj bi vsebovala določbe o omejitvi in kontroli oborožitve ter sankcije proti državam, ki bi se pregrešile proti sprejetim obveznostim v pogledu izvrševanja konvencije.
Glede na to, da Francija ne postavlja vprašanja o sedanjem stanju nemške oborožitve, je jasno, da bo v svoji noti zahtevala, naj konvencija vsebuje točne predpise o kontroli nad oboroževanj&m in o sankcijah v primeru neizvrševanja predpisov nove konvencije.
Ako bo Anglija pristala na francoske zahteve po kontroli in sankcijah za izvrševanje konvencije, bo takoj pričela pogajanja z ostalimi državami, ki so zastopane na razorožitveni konferenci. Če bodo razgovori dovedli do sporazuma, bi razorožitvena konferenca sprejela sklep o prekinjenju svojega dela na podlagi mednarodnih predpisov.. in sicer 61. 8 pakta Društva narodov teir V. dela versaMeske pogodbe zaradi sedanjega izrednega položaja v Evropi. Razorožitvena konferenca oziroma njen glavni odbor bi v tem primeru izdelala konvencijo o omejitvi oboroževanja, o kontroli in izvrševanju konvencije ter o sankcijah, če bi katerakoli država ne izvrševala predpisane konvencije.
Zaradi pristanka na status quo v sedanji oborožitvi Nemčije je francoska vlada na vsak način dobila gotova jamstva od Anglije, še preden je angleška vlada pričela sedanje razgovore o zaključi tvi te popolnoma nove konvencije za omejitev oboroževanja. Pogajanja >bodo bržkone trajala vsai tako dolgo, da se splošna konferenca za razorožitev v Ženevi ne bo mogla sestati niti ob koncu meseca maia. kakor želi predsednik konference Henderson, ker bodo samo francosko-angleški razgovori traiali najmanj do srede maja. Od teh razgovorov je tudi odvisen uspeh razorožitvene konference ter nadaljnji «razvoj tekmovanja v oboroževanju.
Poncet pozvan v Pariz
Pariz, 14 aprila č. Francoska vlada bo svoj odgovor angleški vlad' sporočila tudi italijanski in belgijski vladi ter vladam držav Male antante. Diplomatsko bo obveščena tudi Nemčija. Diplomatski krogi od-
krito priznavajo, da je bil francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet pozvan v Pariz, da sodeluje pri sestavi note. Francija ne bo zahtevala le diplomatskih, finančnih in gospodarskih, marveč tudi voja-jamstva.
Polslužbeni »Petit Parisien« pripominja, da niti vlada niti parlament ne bosta nikoli dopustila, da bi se sedanje stanje^ oborožitve v Nemčiji iznremenilo v škodo francoske nacionalne obramb*
Nezadovoljiv odgovor
London, 14. aprila č. Nemški odgovor, čigar besedilo sicer še ni bilo objavljeno, po zatrjevanju poučenih krogov ne bo zadovoljil angleške vlade. Nemška vlada je v svoji noti stvarno povedala leto, kar je službeno sporočil angleškemu poslaniku v Berlinu že podkancelar Papen. Poudarila je, da s svojimi povišanimi proračuni za vojno ministrstvo ni kršila vojaških klavzul versailleske mirovne pogodbe. Večji izdatki so bili potrebni le za reorganizacijo njene državne obrambe. Nadomestiti bo treba tudi staro vojno opremo in orožje ter zastarele vojne ladje in končno poskrbeti za boljšo organizacijo proti morebitnim letalskim napadom.
»New Chronicle« pravi, da predstavljajo nemški službeni proračunski podatki le polovico vsega, kar izdaja nemška vlada za oborožitev nemške vojske.
Priporočila malih držav
Bern, 14. aprila. w. Delegacije Danske, Nizozemske Norveške. Švedske. Spaniie in Švice so poslale razorožitveni konferenci izjavo, ki pravi med drugim*
Brezdvomno so pogajanja, ki so se v zadnjih mesecih vršila neposredno med gotovimi državami, dovedla do omiljenja napetosti. Angleška spomenica predstavlja v tem pogledu važno manifestacijo volje za posiedovanje. vendar pa v sedanji obliki ne bi zadoščala za premostitev vseh tc5-koč. Navedene delegacije so smatrale zato za primerno, da že sedaj opozore konferenco na točke, čijih izvedbo smatrajo za mogočo: 1. Zadovoljili naj bi se z dogovorom. ki bi bil omejen na gotova področja v oboroževanju: celotna rešitev naj se odgodi na kasneje. Vsaka odločitev v pogledu vojaškega letalstva naj se odgodi. V to svrho bi bili potrebni ukrepi, ki bi preprečili poostritev sedanjega stanja — 2. V tako omejenem okviru bi se morali določiti vsai gotovi bistveni razorožitveni ukrepi 3. Tak razorožitveni dogovor bi moral vsebovati tudi načelo enakopravnosti. 4. Tudi tako omejen dogovor se ne bi mogel, kakor se zdi. izvesti brez ojačenja varnosti, ki bi morala iti preko predloga v angleški spomenici, zlasti glede konkret nih in .točnih jamstev za izvedbo dogovora. V tem pogledu bi povratek Nemčije v Društvo narodov gotovo pomenil važen doprinos za kolektivno varnost. Navedene delegacije smatrajo kot svojo dolžnost, da
Eozovejo vse vlade, naj store vse za za-
ljučitev prvega dogovora o razorožitvi.
Občni zbor PAB
Beograd, 14. aprila, p. Jutri bo občni zbor delničarjev Privilegirane agrarne banke. Delničarji so imeli danes daljšo konferenco. na kateri je predsednik upravnega odbora g. dr. Bogdan Markovič obširno poročal o poslovanju banke v preteklem poslovnem letu Dotaknil se je vseh aktualnih vprašanj, ki so v zvezi z delovanjem banke Banka ima skupno 19.740 hipotekar-nih dolžnikov Doslej je prodala samo 21 posestev, sama pa je prevzela 151 posestev dolžnikov, ki niso mogli več zadostiti svojim obveznostim Samo v treh primerih so bili menjani lastniki dočim so na vseh ostalih posestvih ostali dosedanji lastniki in gre torej le za nekako prisilno upravo v zaščito interesov zavoda Kratkoročnih posojil je banka podelila 104.000 ki jih Je morala iztožiti v 4592 primerih Prisilna ru-bežen je bila izvršena samo v 14 primerih v nobenem primeru pa niso bile prodane nepremičnine V prejšnjih letih je znašal promet banke okrog 120 milijonov samo na povračilu posojil in obrestih sedaj pa je promet padel na 24 milijonov Posledica tega je. da je poslovanje banke omejeno baš v času. ko bi bilo v interesu kmečkega sloja najbolj potrebno Banka bo letos izplačala 6-odstotno dividendo.
Odlikovanja -
Beograd, 14. aprila p. Nj. Vel. kralj je na predlog pristojnih ministrov odlikoval: za nacionalno in socialno delo v Istri načelnika ministrstva za socialno politiko Josipa Krmpotiča z redom sv. Save m stopnje; Josipa Metličiča, predsednika Stola sedmorice, oddelka B v Zagrebu, z redom Jugoslovenske krone n. stopnje; Antona Mladiča, sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani, z redom sv Save TI. stopnje: Leopolda Primožiča vodjo zemljiške knjige pri okrožnem sodišču v Ljubljani, z redom sv. Save V. stopnje.
Sanacija hrvatskih zadrug
Zagreb. 14. aprila, n. Kakor znano. Je zašla zveza hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu v velike težave in so si v zadnjem času na vso moč prizadevali, da bi Io sanirali Vodstvo zveze je sestavilo obširen načrt, ki ga je ban dr Perovič poslal v odobritev ministrskemu svetu Ministrski svet je vrnil predlog savski banovini z naročilom naj se izdela v skladu s finančnimi zmožnostmi prizadetih zadružnikov, banovine in države. Ban dr. Perovič |e v načelu spreje' predlog uprave zveze hrvatskih kmečkih zadrug, po katerem naj bi zadružniki krili lOkratno jamstvo, to je okrog 6 milijonov Din. in prevzeli agrarne obveznice v znesku 4 milijonov Din za posestva v Cabuni, ki so bila odvzeta zvezi po agrarni reformi Država in banovina bosta prispevali za sanacijo zadružne organ.-zacije 13 milijonov Din. ostale poldržavne ustanove pa naj bi prevzele agrarne obveznice po nominalni vrednosti S miliionov Din.
Napredovanja
Beograd, 14. aprila AA. Napredovali so: v upravi za zaščito industrijske lastnine v Beogradu za nadzornika v 3. skupini 2. stopnje Radmilo Cukavac, nadzornik v 4. skupini 1. stopnje v isti upravi, v trgovinskem ministrstvu za nadzornika v 3. skupini 2. stopnje dr. Avgust Pavletič, nadzornik v 4. skupini 1. stopnje v istem ministrstvu, v oddelku za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi savske banovine za načelnika v 3. skupini 2. stopnje dr. Ognjeslav Aranicki, načelnik v 4. skupini 1 stopnje.
Izpremembe v konzularni službi
Beograd. 14 aprila p. S kraljevim ukazom Je ukinjen konzulat v Braili. na novo pa 3e otvori konzulat v Bratislavi.
Za spomladansko zdravljenje
člUenJe krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA-CAJ-BAHOVEC. Pristen je le, če nosi:	.„m
1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA, 3. paket mora biti vezan in plombiran.
TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi:
..PLANINKA - ČAJ • BAHOVEC" iz LJUBLJANE
"	Reg pod Sp br 76 od 5. II. 1932
Zborovanji JNS v Gotovljah in Žalcu
Celje, 14. aprila.
V	narodni Soli v Gotovljah se je vršil v sredo zvečer izredno lepo obiskan ustanovni občni zbor organizacije JNS za novo občino Gotovlje, ki obsega Gotovlje ia Vrbje. Zbor je otvoril šolski upravitelj g. Robert Senica ter isKreno pozdravil gg-narodnega poslanca Ivana Prekorška, predstavnika sreske organizacije JNS dr. Er-nesta Kalaca La sreskega kmetijskega referenta Maksima šribarja. Predsedstvo je prevzel župan g. Andrej Antloga. Nato ;e poročal g. poslanec Prekoršek o razmih gospodarskih in političnih zadevah, o delu Narodne skupščine ter o novih zakonih in uredbah. G. dr. Kalan je razpravljal o organizacijskih vprašanjih, g. šribar pa je predaval o državi. Vsa izvajanja so zboro-valci sprejeli z živahnim odobravanjem.
Na predlog g. Vinka Jordana je bil izvoljen odbor s predsednikom g. Josipom Gro-helnikom, posestnikom v Gotovljah, podpredsednikom g. Brankom Debičem, posestnikom in trgovcem v Vrbju, tajnikom g. Vinkom Jordanom in blagajnikom g. Robertom Semico. Izvoljeni so bili tudi delegati za sresko skupščino.
G. Grobelnik se je zahvalil za Izvolitev ln izjavil, da bo delal vedno v smislu strankinega programa za dobrobit občine in države. Na predlog g. Jordana je sledila razprava o 6estavi kandidatne liste za občinske volitve v Gotovljah in so bili storjeni zadevni sklepi. Bila je sprejeta tudi obširna resolucija, v kateri izrekajo zborovalci g. poslancu Prekoršku zaupnico ln zahvalo za njegov trud, zlasti ob ureditvi vprašanja komasacije občin. Zahvala je bila izrečena tudi gg. ministru dr. Kramer-ju, dr. Kalanu, sreskemu načelniku dr. Vidmarju in sreskemu kmetijskemu referentu šribarju, na predlog g. Debiča pa so bili poslani pozdravi gg. predsedniku vlade in šefu stranke Nikoli Uzunoviču ter ministru dr. Kramerju, Puolju in Laziču.
V	četrtek zvečer je imela občinska organizacija JNS za Žalec zelo lepo obiskan redni občna zbor v žalski narodni šoli. Predsednik g. župan Rudolf Lorber je prisrčno pozdravil gg. poslanca Prekorška, predsednika sreske organizacije JNS dr. Kalana in referenta Maksima šribarja. Nato je podal g. Vilko Senica tajniško, ravnatelj Savinjske posojilnice g. Josip šušteršič pa blagajniško poročilo. Pri volitvi je bil ponovno izvoljen za predsednika občinske organizacije g. Rudolf Lorber, za podpredsednika g. Rajko Vrečar, za tajnika g. Vilko Senica, za blagajnika pa g. Josip šušteršič.
Nar. posl. Prekoršek je poročal o delu Narodne skupščine, o najnovejših zakonih ln uredbah o regulaciji Savinje in o ukrepih vlade za namestitev nezaposlene Inteligence, g. dr. Kalan Je razpravljal o organizacijskih in političnih vprašanjih, g. šribar pa je poročal o delu sreskega kmetijskega odbora. Vsa izvajanja so bila sprejeta z dolgotrajnim odobravanjem. Vsem trem govornikom je bila izrečena prisrčna zahvala za njihovo vztrajno ln uspešno delo. Pri slučajnostih bo bile obravnavane še nekatere aktualne zadeve.
Ustreljen tihotapec
Skofja Loka, 15. aprila.
V	teku zadnjih mesecev je bilo ustreljenih na naši državni meji več tihotapcev, ki so tvegali za boren zaslužek z neverjetno lahkomiselnostjo svoje življenje. Kljub temu pa tihotapstva še ni konec in zopet moramo poročati o žalostnem dogodku, ki se je pripetil v noči na petek pri Leskovi-cl, tik državne meje.
Straža, redni graničar in kadrovec, je zaslišala sredi noči po hosti šum, ki ni hotel pojenjati. Ker na klice »stoj« hoja le nI hotela pojenjati, sta rabila vojaka orožje tn oddala v smeri šuštenja več zaporednih strelov, ki so domala vsi zadeli. Spočetka je bila straža mnenja, da ima pred seboj celo skupino tihotapcev; šele pozneje se je izkazalo da je bil le en sam tihotapec. ki je nameraval s kravo preko meje.
Na tihotapca je bilo oddanih pet strelov. od katerih so ga trije smrtnonevarno ranili, eden pa je šel skozi trebuh. Nesrečnež se je zvlekel še kakih sto korakov dalje, potem pa je obležal in so ga tamkaj tudi našli, nekaj metrov vstran od meje. Ugotovili so, da je ustreljenec neki Martin Frelih iz občine Sorice, doma pa baje lz Leskovice.
V	mnenju, da ima pred seboj človeka Je oddal graničar na žival več strelov. Krogla je zadela kravo v glavo Kravo so seveda pobili, meso pa prodali na licu mesta, potem ko je komisija ugotovila, da gre za običajno tihotapsko zadevo.
Včerajšnje nogometne tekme
Zagreb. 14 aprila Današnja nogom:tna tekma med Hajdukom in Concordio je končala neodločeno z 2 : 2 (2 : 1) Vratar Concordie je sijajno obranil enajstmetrovko. Jutri bo revanžna tekma.
Gradec. 14 aprila. Gra«ki Sturm je danes zmagal nad Čalcovečkim SK s 5 : 2 (2 : 1).
Praga. 14. aprila Češki team je danes porazil dunajski Sportklub z 9 : 2 (5 : 1). Češki igrači so bili v sijajni formi.
Dunaj. 14 aprila. Današnja prvenstvena tekma Libertas : FAC je prinesla nepriča kovano zmago Libertas s 3 : 1 (1 : 1)- Li bertas se je s tem pomaknila na osmo mesto tabele.
London, 14. aprila. V Wimbledon sta dionu se je danes vršila nogometna tekma med Anglijo in Škotsko. Zmagala je Anglija 3 : 0. Tekmi je prisostvovalo nad 100.000 gledalcev, od teh ena tretjina iz Škotske, ki je prišla v London v 24 posebnih vla kih.
Izbirne tekme Sokolov
Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola so se pričeie včeraj pop. i«bixne tekme naših Sokolov, ki pojdejo koncem meseca maja na mednarodno tekmo v Budimpešti. Zanimanje za tekme .ie bilo izredno veliko ter jitn ie prisostvovalo številno sokolsko članstvo in ostalo občinstvo. Krasno urejeno te!ovad<išče in krepke ter rrriši-časte postave naših tekmovalcev so napravile najugodnejši utis. Pred tekmo ie zdravnik dr> Vence slav Arko preiskal vse tekmovalce, nakar so se pričeie pod vodstvom saveznega načelnika Miroslava Ambrežiča izbirne tekme. Kot sodniki so bili člani saveznega tehničnega odbora in stari mednarodni tekmovalci.
K tekmi se je priglasilo 22 tekmovalcev iz žup Celje, Be-ograd. Kranj, Ljubljana, Novi Sad, Maribor in Zagreb. Popoldne so sc vršile tekme v obveznih in prostovoljnih prostih vajah, na bradlji in krogih. Večina tekmovalcev se je za tekmo dobro pripravila. kar so pokazali doseženi uspehi. Pri prostih vajah, obveznih in prostovoljnih, smo videli nekai res krasnih izvedb. Tako so s« pri prostovoljnih prostih vajah izbor-no odrezali Primožič, Grilec, Forte, Zupančič NeLi, Ivančevič in drugi. Zlasti Primo-žičeva prosta vaja, ki se je izkazal mojster v sestavi prostih vaj, je zadivila vse navzoče ter je žel navdušeno pohvalo. IM obveznih vajah na bradlji smo videli nekaj prav dobrih izvedb, ter so se tudi na tem orodju izkazali Primožič, Ivančevic. Fri-stov, Zupančič, Grilec in Forte. Naravnost sijajno izvedbo pri prostovoljni vaji na bradlji pa sta pokazala Primožič in Pri-stov. Na krogih so skoro vsi tekmovalci pokazali, da obvladajo to orodje in so bili kljub izredno strogi klasifikaciji doseženi zelo lepi rezultati. Najbolje se je odrezal na krogih Forte s svojo izredno težko prostovoljno vajo ter tudi dosege! največ točk. Tekma je bila zaključena že v trdem mraku ob najboljšem razpoloženju vseh tekmovalcev. Dosedanji rezultati so pokazali, da razpolaga naše Sokolstvo z izbornim telovadnim materialom, ki bo ob sistematičnem vežbaniu gotovo dosegel še lepše uspehe in častno zastopal barve naše države in Sokolstva na vročih budrmpeštan-skih tleh.
Izbirne tekme se bodo danes nadaljevale, in sicer na drogu, konju, v preskokih čez konja, v teku, metu krogle, skoku ob palici. Pričetek tekme ie ob pol 8., nakar opozarjamo sokolsko članstvo in ostalo občinstvo.
Tragična smrt vzornega sokolskega telovadca
Maribor, 14. aprila.
Davi ob 8. je umrl v mariborski bolnišnici na kirurgičnem oddelku 201etni ključavničarski pomočnik Ivo Gerželj. Vest o njegovi smrti se je naglo razširila po mestu in je med nacionalnimi organizacijami globoko odjeknila. Pokojni Ivo je bil podna-čelnik pobreškega Sokola in zelo discipliniran član viteških sekcij Narodne odbrane. Pred dnevu ?e pri telovadbi, ko je treniral v vzorni vrsti, padel tako nesrečno, da si je pretresel možgane in zlomil vrat. Hudo ponesrečenega so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je bilo vso skrbno prizadevanje zdravnikov zaman. Pobreški Sokol in viteške čete bodo težko prebolele njegovo izgubo, preboleti pa je ne bodo mogli nvegovi starši in zvesti prijatelji, ki jih je im«! Ivo veJik krog. Pokopali ga bodo v ponedeljek popoldne ob 17. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Uprava sokoiske župe Maribor poziva vse mestne in okoliške edinice, da se udeleže pogreba. Sokolsko članstvo se ibo zbralo v Narodnem domu odkoder bo krenilo na pokopališče točno ob 16. uri. Vsi člani in članice, ki imaio slavnostne kroje, naj pridejo v krojih, ostali člani pa v divilu z znakom. Podružnica NSZ poziva vse svoje članstvo, naj se zbere pred pogrebom pred pokopališčem na Pobrežju- Ofioielno se bodo pogreba udeležile tudi viteške čete Narodne odbrane, ki se zbero ob 16. na Kralje Petra trgu.
Pokojniku časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz državne službe
Beograd, 14. aprila p. S kraljevim ukazom sta napredovala v višjo skupino Josip Čopič, profesor trgovske akademije v Mariboru, in Fran Sič, profesor trgovske akademije v Ljubljani; za knjigovodjo 8. skupine pri finančni direkciji v Ljubljani Je postavljen dosedanji pomožni knjigovodja Fran Bogataj.
Match Aljehin-Boarol iubov
Villingen. 14 aprila, č. Bogoljubov ln Aljehin sta snoči odigrala peto partijo v turnirju za svetovno prvenstvo. A.ljehin Je imel črne figure Bogoljubov se je precizno branil, a fe moral žrtvovati kmeta. Partij? je bila snoči prekinjena in bo najbrž kon čala remis.
Vremenska nanove'1
Dunajska vremen«ka napoved za n*
Od časa do časa jasno, podnevi oblet:: toplo, možnost neviht.
Maši kraji in
Krvne daritve
južnosrbske mladine
Veliki napredki na področju Dušanovega carstva
Slavnosten prihod kralja Petra v osvobojeno Skopije. Na kraljevi desni vojvoda
Radomir Putnik
Vneto fn mimo, kakor so po osvobodilni balkanski vojni urejevali svoje opusto-šene domačije, dokler niso bili pozvani k Izpopolnitvi domobranskih dolžnosti, tako »o se preostali južnosrbski borci tudi po svetovni vojni udejstvovali v svojih domačih krajih. Domača zemlja je bila še hujše ranjena m opustošena kakor takrat v zori svobod t. Težavnega dela vsestranske obnove so se po vojaški službi, ki se »e po kratkem roku raztegnila na dolga icta muk in smrti, lotili z vso vnemo, pri vseh težavah in skrbeh pa med njimi niso prenehale vezi one najčistejše bratske skupnosti, ki jih je družila na bojnih poljanah. To bratsko skupnost nam najnazorneje predstavljajo prireditveni odbori sedanjih spominskih proslav. Značilno je že to, da »o v glavnem odboru kot predsednik m podpredsednik železničar, bančni uradnik in mizar. Ko je bil ustanovljen glavni prireditveni odbor v Skoplju. so odborniki najprej priredili velika zborovanja v Bito-lju in Pri 1 epu. pozneje pa v Velesu, S tipu, Kočanah, v Chrevem selu, Kratovu ln po vrsti v vseh drugih krajih, iz katerih se Je pred 30 leti zbiral cvet južnosrbskega prebivalstva. Povsod so se, kakor že omenjeno. med največjim navdušenjem ustanavljali krajevni odbori Po 20 letih je spet zbrano jedro južnosrbskega ljudtva, rta v zgled vsem .Tugoslovenom manifestira najčistejšo domovinsko ljubezen.
Vzvišeni spomini.
Z bratsko ljubeznijo vred družijo južnosrbske borce tudi nešteti spomini na krvave daritve za svobodo in srečo domovine. Ti spomini bi napolnili obširne knjige, ohranjeni pa so večinoma le v dušah nekdanjih borcev, ki se odlikujejo tudi z brezprmerno skromnostjo in zaradi tega tudi šele sedaj stopajo na plan s svojimi zgodovinskimi manifestacijami. Le nekateri odlični naši častniki, ki so bili nekdaj poveMniki južnosrbskih borcev, so napisali nekaj spominov. Tako n. pr. je divizijski general g. .Tovan Naumovič. ki je kot major pove'ieval drugemu bataljonu vardar-skega polka že marsikaj napisal v spomin na te herojske čase. Posebno značilni so njegovi n-nlsi b;tke pri Smederevu, kjer so junaški Vardarci porazili oiromno premoč madžarskega vojaštva. Višja poveljstva niso upala na zmago zaradi ogromne premoči in mnogim starim vojaškim dostojanstvenikom se je krčilo srce ob mislih na žrtvovanje dične mladine iz južnih krajev.
Pesem o VoJvodM,
Med regetaniem strojnic in treskom šrapnelov so pred napadom Vardarci prepevali pesem o Vojvodini, ki se je glasila takole:
Gde je naša Vojvodina? Da 1' u Bačkoj il Banatu il u Sremu, staroj slavi? Nit' u Sremu. nit' Banatu. več u srcu Sumadije. Evo glave, ne dam Vojvodine'
Rogzna. kdo je zložil to pesem. Peli so jo mladeniči iz Povardarja. ki gotovo še nikdar niso videli te »mile Vojvodine«. Tudi pravih pojmov niso imeli, kod se Siri. vedeli in občutili pa so vsi da je to naša j u gosi c-ven sk a zemlja, ki čaka na odrešenje. S pesmijo o mili Vojvodin' so umirali in uničevali sovražno premoč.
Ko je hrabrim borcem pri Smederevu padel v roke tudi bogat plen, so sivolasi častniki pri poveljstvih zmajevali z glavami: č^idež, čudež! Takih čudežev pa se je potem vrstilo še nebroj in vedo marsikaj povedati
o čudoviti požrtvovalnosti
južnosrbskih mladeničev tudi zdravmiki, ki so med bojnimi meteži zdravili ranjene Junake General g Naumovič navaja v svo-
jih spominih dr. Krizistomosa, grškega zdravnika, ki je leta 1915. služboval v bolnišnici v Požarevcu. Pozneje v Solunu Je vprašal generala Naumoviča: Kje so vaši Vardarci? Nikdar jih ne bom pozabil. To so junaki! Amputiral sem jim noge, roke brez narkoze, ker drugače v največji naglici ni bilo mogoče, in ko sem jih vpraševal, če boli, so mi odgovarjali: Reži, doktore, jaz sem Vardarac!
Na solunski fronti so se južnosrbski bojevniki tudi odlikovali z največjo hrabrostjo, posebno veselje pa so imeli, ko so prišli prviO v stike z jugoslovenskimi dobro-voljci, ki so jim opisovali Srem, Banat, Vojvodino, Herceg-Bosno in ostale jugoslovenske pokrajine. Pri tem zbližanju je srčna vedrina Južnosrbijancev prevzela marsikaj lepega iz jugoslovenskega občestva in so se tudi mnoge pesmi prenesle v kraje ob Vardarju.
Prestolonaslednik Aleksander pričakuje na postaji v Skoplju prihod kralja Petra,
vrhovnega poveljnika srbske vojske.
Čudovit naioredTk In/.ne Srbije
je tudi posledica krvavih daritev njenih borcev. Miru in redu v tej jugoslovenski pokrajini lahko danes zavidajo najbolje urejene dežele. »Kačaki« in »komiti« so za vedno izgubili svoje žrtve. Južna Srbija je preživela pravo revolucijo na vsem socialnem in gospodarskem področju. Danes zavzema častno mesto med jugoslovenskimi pokrajinami s svojimi napredki. V relativno kratkem času je bila izvedena organizacija vseh upravnih oblasti, potem pa je bila prebivalstvu poverjena važna naloga čuvanja mej. Narod je dobil orožje, organiziral se je sam in konec je bilo običajnih razbojniških napadov iz prekomejnih krajev.
— Srbsko carstvo je razpadlo pri nas na Kosovem in je zaradi tega naša dolžnost, da prvi postavimo temelie jugoslovenskemu carstvu s svojim življenjem. Tako so mislili in govorili Južnosrbijanci, ko je Avstrija napovedala vojno, in to svojo napoved so izpolnili v največji meri. nudeč s svojo požrtvovalnostjo vsem jugosloven-akim rodovom najboljši zgled.
Čuvarji meje
so južnosrbski borci še danes, njihovo življenje je še danes boj in še danes prinašajo žrtve. Nikdar, ne v vojni in ne v miru, pa niso zahtevali nagrad in je njihova
Posojilnice v Ptuju
Ptuj, 14. aprila.
Pcfojilnioa v Ptuju proslavi 50»etnico ustanovitve v nedeljo 15. t. m. Kakor zdaj je živelo naše prebivalstvo v hudih gospodarskih razmerah tudi pred 50. leti. Dajatev je bilo obilo, dohodkov pa malo. Trpel je pri nas zlasti kmet, ki tudi takrat ni dobival za svoje pridelke toliko, kolikor je potreboval za življenje in razne dajatve.
V ptujskem okraju se je hudo godilo zlasti posestnikom v vinorodnih Halozah. Kadar je bila vinska letina slabša ali kadar se vino ni dalo prodati po primernih cenah, je bil prisiljen za vsako c.eno dobiti pomoč ali v denarju ali v živežu. To stisko <30 izrabljali imovitejši ljudje; posojali so denar po visokih obrestih 20, 40, 100 odstotkov ali še več in zahtevali, da jim zadolženi posestnik nagradi njihovo »dobroto« z manjšo ali večjo količino pride! ka.
Rodoljubi, ki so videli to propadanje kmečkih posestev, so tudi v Ptuju in ptujskem okraju hoteli pomoči bednemu prebivalstvu. Ko so leta 1880. dobili Slovenci večino v okrajnem zastopu, so že prihodnje leto sklenili ustanoviti okrajno poso-ipnico. Nemški člani okraineg3 zastopa pn io se temu uprli in res dosegli, da oblast-va niso dovolila ustanovitve.
Ker ni šlo z okrajno hranilnico, so ptujski rodoljubi dr. Jakob ploj, dr. Alo«z»J Grogorič, profesor žilek Jožef, župnik pri Sv. Barbari v Halozah B^idar Raič. zlasti pa še agilni odvetniški pripravnik dr. Franc Jurtela sklenili, da ustanove po zgledu celjske in mariborske posojilnice tudi v Ptuju tak zavod. Zgodilo se je to ob koncu leta 1883. in v februarju leta 1884. je Posojilnica začela poslovati. Kako potrebna ie bila z-3 druga in kolikim ie nudila pomoč v njihovi stiski, se vidi najlepše iz števila članov. Od 360 članov, ki so prvo leto 1884 dobili posojila, je število članov 1. 1894. naraslo na 4024. Vseh članov je v zadružni register vpisanih 34 875.
Posojil je bilo danih že prvo leto za 54 tisoč 985 goldinarjev. V prihodnjih letih so se posojila naglo dvigala ln dosegla v letih 1884. 'do 1899. vsoto 2,939.026 goldinarjev. V dobi kronske veljave od leta 1899. do 1921. je bilo posojil za 21.839.894 kron in od 1922. do 1933- se je dalo 34 milijonov 608.445 Din. S tem je Posojilnica rešila na stotine kmetov iz grozečega gospodarskega propada. Posojilnica pa Je vršila poleg gospodarske osamosvojitve tudi še nacionalno osamosvojitev. S tem, da je slovenskega človeka oprostila gospodarske odvisnosti od Nemcev, mu je zagotovila prosto gibanje v narodno-političnem udejstvovanju. S stavbo lastne hiše na najprometnejšem kraju 1. 1893-84. in z nakupom druge hiše je nudila prostore slo venskim trgovcem in obrtnikom, ki jih je tudi drugače podpirala. Da se vzgoji do volj naših ljudi v strokovnih in duševnih poklicih, je Posojilnica izdatno podpirala mlade ljudi na kmetij3kih. obrtnih in trgovskih šolah, kakor je tudi podpirala dijake po Dijaški kuhinji in s posebnimi podporam: na visokih šolah. Zlasti dr. Jur tela je bil velik prijatelj učeče se mladine njemu se morajo mnogi in mnogi zahvaliti za izdatne podpore pri šolanju.
Posojilnica v Ptuju more ob svoji petdesetletnici z zadovoljstvom zreti na plodo-nosno in uspešno delo. ki ga je v tej dobi izvršila v prid prebivalstvu ptujskega okraja.
Zn zdravljenje hemoroidov
RECTO—SEROL
Odpravi takoj srbečico ln bo!e6ine. Hemoroidi se naglo zmairšajo. Zdravniško preizkusno. Dobiva se v vseh lekarnah. — Zastop stvo: »MIBRA« Inž. kem. A. M i I j e v I d,
Zaereb, Marnli(S«v ti* 11. Ogla« registriran pod S. br. 18374/1933.
Prihod srbskih čet v Skopljepo kumanovski zmagi.
Lep narednoprosvetni praznik v Prekmurju
Lendava. 14. apnla Kakor je »Jutro« že beležilo, smo imeli v nedeljo v Lendavi lepo prireditev. Izvršil se je zaključek kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalne šole Dopoldne je bila v so obiskovala tečaj pokazala razne predmete, ki so jih napravila v šoli. V zvezi s narodni šoli razstava, kjer so dekleta, ki to kmečko prireditvijo se ie vršil v narodni šoli tudi ustanovni občni zbor Sadjarske podružnice. Včlanil se je ves drugi letnik kmetijsko nadaljevalne šole in ?e nekoliko sadjarjev iz okolice. Za predsed nika je bil izvoljen fi- Simonka Aleksander. Centrala pa je obljubila da bo kmalu priredila enodnevni sadjarski tečaj.
Popoldne se je vršil slovesen zaključek tečajev v veliki dvorani »■Krone« Dvorana je bila nabito polna, kakor je to pri nas malokdaj običaj Zelo se je opazilo, da je bilo veliko kmetov iz Goric m Trimb-nov, ki jih ie med drugim gnala tudi ra-vednost, da vidijo svoje hčere ali sinove prvič na igralskem odru. Pohvalna je bila udeležba Lendavčanov samih ki so tako pokazali simpatije do kmečke mladine Navzoča sta bila tudi poslanec Hajdinjak in pisatelj Miško Kranjec iz Poljane.
Prireditev je otvoril vodja šole g. Go-rišek Simon, šolski upravitelj ki je v daljšem referatu podčrtal važnost nadalievat-nega šolstva sploh, posebno pa še v Len davi kjer vrše te šole tudi važno nacionalno vzgojno delo. Podrobneje je orisal potek šolskega leta ter izrazil med drugim obžalovanje, da nadaljevalno šolstvo
ljudje
veličina ba5 v skromnosti, ki je enaka njihovemu junaštvu. Na južnosrbske borce gleda danes s ponosom vsa Jugoslavija, gleda pa te borce tudi vsa evropska Javnost. Ob tej spominski slavnosti lahko vidi ves svet, da še vedno živijo oni stari junaki, ki so temelji te države in ki bi se, če bi bilo treba, tudi danes žrtvovali kakor nekdaj na Gučevu ali na Mačkovem kamnu, ali pa bi kakor pri Smederevu naskočili tudi največjo sovražno prennic ter junaško prenašali naihujše napore kakor nekdaj na solunski froni. Pojava v Skoplju zbranih borcev je vsem našim sovražnikom naj resnejši opomin.
je treba odpraviti, preden je
SVETUJE STROKOVNJAK
Petdesetletnica
prepozno -
Primas Poljske kardinal dr. Hlond v Ljubljani
Prispel je včeraj opoldne k svečani salezijanski proslavi svetnika don Bosca
Ljubljana, 14. aprila Z opoldanskim brzim vlakom je prispel iz Rima Nj. Eminenca slovanski kardinal dr. Avgust Hlond, nadškof gnezno-po-znanjski in primas republike Poljske
Na kolodvoru se je nabrala velika množica ljubljanskega občinstva, med katero so visokega gosta pričakovali zastopniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblastev, tako: sivolasi vladika, še vedno krepki nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki ie bil v petek prispel iz Gornjega grada v Ljubljano, Škot ljubljanski dr. Gregorij Rožman. rektor univerze kralja Aleksandra 1. dr. Matija Slavič. za bansko upavo ba-novinski svetnik dr. Vončina, in za mestno občino ljubljansko župan dr. D nko Pur. in podžupan prof. Evgen Jarc. za vojsko artiljerijski polkovnik Radovan Jovanovič za upravo kr. policije pa upravnik Keršo-van in poveljnik straže Gril. Navzočih je bilo tudi nekaj narodnih noš. ki so naraščajoči množici dajale dovolj slikovit obraz, zlasti številno pa Je sprejemu visokega cerkvenega dostojanstvenika prisostvovala duhovščina, med njo gg. Molni dekan Ignacij Nadrah. stolni vikar dr. Fran Kimovec, prelat dr. Grivec, zastopnik sale-zijancev dr. Walland z večjim spremstvom, zastopnik frančiškanov dr. Gvido Rant, v imenu cistercijancev dr. Siederer, supe-rior Smit in v imenu lazaristov g. Scdej.
Točno ob 12.35 je na postajo privozil brzi vlak. Brž ko je množica ugledala za oknom vagona cerkvenega kneza, je vdrla za vlakom — nato je pa zavladala skoro popolna tišina, da je bil sprejem povsem nemoten. Cerkveni, civilni in vojaški dostojanstveniki so obstopili poljskega pri-masa in ga po vrsti pozdravili kot dragega gosta in cerkvenega kneza poljskega naroda, ki se je tako rad odzval povabilu naših salezijancev. da prisostvuje svečani proslavi svetnika Janeza Bosca
Visoki gost je odzdravljal ljubeznjivo m s tistim lepim, dostojanstvenim mirom, ki odlikuje vse cerkvene kneze, a zlasti sinove velikega bratskega poljskega naroda. Po pozdravu so zastopniki z visokim gostom odšli skozi veliko kolodvorsko vežo pred kolodvorsko poslopje, kjer je slovanskega kardinala sprejela spet dokaišn\i množica meščanov in tudi kmečkega Ijud-
StOdličniki so posedli v avtomobile in se odpeljali skozi špalir ljudstva. Poljski primas se je v spremstvu ljubljanskega ?ko-fa odpeljal takoj v škofijsko palačo, ram je bilo od 13. do 13.30 sprejemanje^ Gospod kardinal je sprejel g. bana dr. Maru-
šiča. stolni kapitelj in zlasti še predstavnike redov in druge deputacije
Ob 14.43 je gospod kardinal obiskal stolnico In blagoslovil semenišče. Ob 16.30 se je odpeljal v škofove zavode v Št. Vidu. Po povratku se je ob 17.15 odpravil v sa-
lezijanski mladinski dom na Kodeljevem, ob 15. je pa prispel na Rakovnik, kjer je bil deležen spet izredno lepega in prisrčnega sprejema Zvečer ob 20. se je udele-žif slavnostne akademije v Unionu, o kateri bomo spregovorili posebej.
Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond je po rodu iz šlezijske delavske družine, študiral pa je pri salezijancih v Italiji. Kot inšpektor nemške salezijanske province na Dunaju se je posebno sprijateljil s takratnim nuncijem, sedanjim papežem Pijem XI., ki je takoj po izvolitvi vedel ceniti vriine poljskega prijatelja in ga je postavil za primasa Poljake ter 1. 1^28. odlikoval s podelitvijo kardinalskega klobuka. Slovanskemu kardinalu želimo v naših krajih. ki jih dobro pozna in srčno ljubi, prijetno bivanje!
nima prijateljev in podpornikov tam. kjer bi jih moralo imeti Tako lendavska občina, ki ni dala podpore, dasi je za nadaljevalno šolstvo določen primeren znesek v proračunu. Vrstili so se na to referati, ki so jih podali učenci.
Sledila je predstava »Divjega lovca«, io je bila prva prireditev na našem odru pri kateri so nastopili kmečki fanti in dekleta. Vsi ti igralci so bili prvič na odru. vendar so igrali tako naravno, da so nas presenetili Ni naš namen pisati kritiko, vendar poudarimo, da je igra uspela kar najlepše. Se veliko večji je moralni m nacionalni moment, saj fantje in dekleta pa tudi starši ter vsi ljubitelji kmečke mladine lahko uvidijo, kako jo je treba zaposliti, da ne zapade v zmote. Nastopili so igralci, ki jim je še jezik delal težkoče in ravno tu je točka, zaradi katere gre vodstvu šole vse priznanje: tudi mladino ki doma »ovori tuji jezik je treba pritegniti nase. gro je vodil g učitelj Kokolj, ki je v to
f,
Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti ori otrocnicah z najboljšim usnehom. »Franz Josefovo« gren-čico se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
težko delo položil vso ljubezen, ves trud in svoje zmožnosti in z uspehom je lahko zadovoljen.
Prepričani smo. da je ta kmetska prireditev naših nadaljevalnih šol zadovoljila učence same in tudi njihove starše ter pokazala pravo pot do našega kmeta, ki mu je treba dati izobrazbe ter ga pridobiti za napredno gospodarjenje. Tukajšnja nadaljevalna šola je v polni meri dosegla svoj namen in je samo želeti, da započeto delo nadaljuje.
Strašna nesreča v kamnolomu
Markuševac, 14. aprila-
V tamošnjem kamnolomu se je pripetila nesreča, ki pa je razkrila tudi žalostno dejstvo, da ee v kamnolomu zaposlujejo tu-di otroci, ki v treh tednih težkega dela zaslužijo po 50 Din. Med drugimi sta bil8 zaposlena tudi 13-letna dečka Štefan Hr-žič in 'Ivan Peter. Po naključju sta dečka prišla blizu pripravljene mine. ki je prezgodaj eksplodirala ter razmetala daleč na okrog velike kupe peska in kamenja. Pod kamenjem sta bila oba dečka in bo Hržič najbrž umrl, dočim njegov tovariš ni nevanno poškodovan. O nesreči so bile takoj obveščene oblasti, ki so proti podjetnikom uvedle preiskavo zaradi izkoriščanja nedorasle mladine.
Prepozno je, kadar pokaže žobni kamen svoj najhujši učinek: kadar začnejo zdravi zobje izpadati. Kdor pa malo pomisli,doseže velik uspehi če si redno čisti zobe s Sargovim Kalodontom, se ubrani zobnega kamna. Zakaj Sargov Kalodont je edina krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sul-foricinov oieat po d™ Braunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Kdor porabi vsak dan nekaj minut za nego zob — ima vse svoje dni zdrave zobe!
Velike priprave za mednarodno
fotografsko razstavo v Ljubljani
Ljubljana, 14. aprila
Fotoklub Ljubljana se je moral oborožiti z velikim pogumom in energijo, ko se je odločil, da uresniči svoj davni in najljubši načrt: prireditev mednarodne fotografske razstave v naši beli prestolnici. Drugod po svetu si upajo takšne načrte izvrševati samo v največjih mestih, v kulturnih centrih, ki razpolagajo a posebno močnimi in priznanimi fotoamaterskimi organizacijami. Morda je le okrog 50 krajev na svetu, kjer se prirejajo s presledki po eno ali več let mednarodne razstave umetniške fotografije, toda v kritičnem položaju zadnjih let se je njih število tako zmanjšalo, da jih ostane letos komaj še kakšnih deset. In to so kraji, ki imajo v fotografskem svetu svoj davno utrjeni sloves, svojo tradicijo, o kateri v Ljubljani ne moremo govoriti. Moramo si jo šele ustvariti.
Ni nič čudnega, da si prireditelji sami v teh razmerah niso obetali posebnega uspeha. Marsikdaj so jih obhajali dvomi, da-li bo mogoče započeto delo izvesti do konca. Poskusili so vse. Okrog 3000 vabil in prijavnic je romalo v širni svet do izbranih fotografskih kapacitet in organizacij, mobilizirali so kakšnih 140 fotografskih revij in nešteto dnevnih listov, da so trajno obveščali svoje čitatelje o pripravah za ljubljansko razstavo, kupi korespondence so odhajali do vseh mogočih osebnosti in ustanov. Ljubljanski klub esperantistov z g. Kozlevčarjem na čelu se je z veliko požrtvovalnostjo pridružil tej akciji, ki so ji bile njegove obsežne mednarodne zveze v veliko pomoč. Delo. ki ga je bilo treba tu opraviti, ogromno propagando za našo deželo, ki se je mimogrede nujno izvršila pri tem delu, bo mogel pravilno preceniti le tisti, ki je kdaj sodeloval pri čem podobnem. Dvomljivo pa je, da-li bi se moglo vse to izvršiti, če bi prireditelji ne našli nekai razumevanja in podpore za svoje načrte in njihovo korist v nekaterih ("žal, maloštevilnih) javnih činiteljih, pred vsem v ljubljanski mestni občini, ki so se ji sedaj pridružili tudi vladni krogi.
Glavno delo je sedaj prilično opravljeno, še teden dni in se zbere razstavna žirija, da odloči o delih, ki bodo visela v krasnem, trinadstropnem razstavnem prostoru Hedžetove hiše v Frančiškanski ulici. Nobena ljubljanska razstava še ni imela takšnega prostora na razpolago in ker je aranžma v veščih rokah inž. arh. Maksa štranarja tudi ni dvoma, da se bo prva ljubljanska fotografska interna cionalka predstavila javnosti v prav posebni obliki. Medtem poteka prijavni rok (20. t. m.) in od vseh strani sveta prihajajo zadnje prijave in pošiljke slik. še nikoli nI bilo niti v Ljubljani, niti v Jugoslaviji ali na Balkanu prireditve, ki bi imela bolj internacionalen pomen in odziv nego ta prire-
ditev. Rekordnih odzivov kakšnih prejšnjih chicaških, londonskih, praških ali dunajskih mednarodnih fotografskih razstav sicer že od vsega početka ni bilo pričakovati, saj smo že omenili, da časi za to danes niso več primerni in da nima Ljubljana v področju svetlobne umetnosti še nobene mednarodne tradicije. Moremo pa izdati, da je zastopanih med prijavljenimi že danes preko 20 dežel in med njimi so takšne, v katere prireditelji sami radi kratkega roka in velike oddaljenosti niso polagali nobenega upanja. Baš te dežele pa so se odrezale prav dobro: Amerika, Kanada, Japonska, Kitajska, Južna Afrika, celo Avstralija in Nova Zelandija. Razume se, da ne zaostaja tudi Evropa. Posebno češkoslovaška je dokazala, da je povsod in vedno zraven s svojo pomočjo, kjer gre za to, da se Jugosloveni s čimerkoli izkažejo. Pisma, ki so prihajala od tam v Ljubljano, so bila po svoji navdušenosti in prisrčnosti ganljiva. Slabše so se odrezali Poljaki. Ti nas danes še ne poznajo posebno in je samo vprašanje, kje leži večja krivda za to, na nas ali na njih...
Kar se tiče prijavljencev samih ln njihovih del, pa tudi ni vzroka, da bi se mi pritoževali. Človek, ki vidi ta dela, si odpre obenem silen pogled v življenje in ideologijo ljudi na vseh koncih sveta, življenje in mišljenje je drugod večinoma vendarle tako podobno našemu, da ne razumeš več vseh umetnih političnih in drugih barier, ki so postavljene med ljudstva. Kakor pri nas. so tam zunaj preprosti ljudje, uradniki, študenti, delavci profesioni-sti. možje vseh vrst in poklicev, ki se zatekajo v temnih nadlogah in materialnih težavah naših dni z nekim zagrizenim ostankom neumrljivega idealizma v čistejše sfere duševne delavnosti, čeprav fotografske. Da, človek razume tudi to, da bi moralo biti današnje življenje dosti slabše in brezupnejše, če bi tisoči ln milijoni ne imeli prilike, da si ga ozarijo z umetnostjo svetlobe. Morda gre večinoma za skromne puške in pištole na bojnem polju fotografske umetnosti. Vmes pa grmijo slavni »kanoni«, možje, ki so njihova dela doslej tudi tisoči naših amaterjev občudovali s tiho zavistjo samo v reprodukcijah svetovnih revij: Lemmens. Keighley, Don Wallace, Slade, Johnston, Alenius. Pe-necke, Schaepman, Thorek, Orton, Cavil-han, Krupka in velika vrsta drugih.
Skratka, človeka obide sveto spoštovanje pred ogromno organizacijo In moralno silo, ki jo predstavlja mednarodni svet fotografske umetnosti. Samo na nas, na naši javnosti, na naših amaterjih in zlasti še na naših javnih činiteljih pa leži, da se napram tej sili dobro odrežemo in da si jo ohranimo naklonjeno tudi za bodočnost. Od tega moremo imeti samo mi vsestransko korist.
Haložani žive v veliki bedi
M&kole, 13. aprila
Ko pijemo vino iz Haloz, ga imenujemo na splošno haložana. Vsem ni znano, s kakšnimi hudimi pogoji se ta izvrstna vinska kapljica prideluje. Haloze se raztezajo od Makol do Zavrča in imajo 8 občin z 20.000 prebivalci na 150 kvadratnih kilometrih. Zemlja je bolj kamnita z laporna-to podlago in je zelo prikladna za vinograde, manj pa za pridelovanje žitaric. Uspevajo še koruza, krompir, fižol m razne zelenjave. Ce je pa suša, je teh pridelkov malo. Haloze so po svoji hriboviti legi zelo slikovite. Na severni strani so mešani gozdovi, na južni strani vinogradi, vmes pa njivice, ki niso oranice, nego se obdelujejo samo z motiko ter se imenujejo »krče«.
Haloze so pasivne. Za svoje ljudi ne dajejo dovolj prehrane. Haložan živi od svojega vinskega pridelka. V jeseni proda vinski mošt in si nabavi potrebni živež in obleko. Ce pa ni dobre vinske letine in primerne cene, tedaj nastopi siromaščina. Ta je v zadnjih letih stalna spremljevalka Ha-ložanov, ker so bile slabe vinske cene, ki niso poravnavale niti pridelovalnih stroškov. Kar je Haložan v poletju potreboval za svoje potrebe, je vzel na up pri domačem trgovcu. Ta pa je v jeseni vzel vino po zelo nizki ceni na ta račun, in siromak Haložan je bil ob ves svoj zaslužek. Kar mu je dala skopa zemlja, to je pozimi za-užival nezabeljeno in v majhnih delih, da se je pretolkel skozi zimo, za obleko in druge potrebščine ni bilo denarja, pri trgovcu pa ne kredita.
Predlanska letina je bila slaba glede na ceno in ker vinogradniki niso imeli za ga-lico, v lanskem letu mnogi niso zadostno škropili vinogradov. Nastopila je peronos-pora. ki je vzela zadnje upanje, saj so tudi dobro oskrbovani vinogradi dali komaj do ene tretjine predlanske letine. ■ . i i .	.i i m <	ii
Deževno vreme v lanskem letu ni koristilo koruzi, krompirju in fižolu, a sadja ni bilo. Haložanu kljub njegovi skromnosti ta pridelek ni mogel zadostovati. Zima je nastopila že meseca novembra in Je trajala do konca februarja, torej polne Štiri mesece.
Kar so imeli Haložani, go postopno zaužili do božiča, od tega časa naprej pa Je nastopilo silno pomanjkanje. V raztrganih oblekah in slabi obutvi je prenašal Haložan zadnja leta bedo vdano brez krika in vika, pričakujoč in zanašajoč se na boljše čase. Letošnje žalostno stanje pa je doseglo vrhunec. So družine, ki ie mesece niso imele kruha, denarja pa tudi ni. Znan je primer, da je več družin komaj spravilo skupaj 2 Din za 1 kg rjave živinske soli, ki so si jo med seboj razdelili, ker denarja za belo sol niso zmogli. Domači mlini so zmleli zadnjo koruzo in krompir je dal zadnji grižljaj v mesecu februarju. Od tega časa pa nimajo več ničesar. Tudi semenskega krompirja in koruze ni bilo.
Edini zaslužek je dala prva kop vinogradov. Izvestni vinogradniki so plačevali še primerne cene s kruhom in pijačo, nekateri pa so izrabili hud položaj ter so plačevali sramotne cene. Znan nam je primer, da je vinogradnik meščan plačal komaj 4 Din za dnevno hudo delo brez hrane in pijače. Kljub temu je dobil dovolj delavcev, saj so Haložani silili za zaslužkom, ker že štiri mesece niso videli pare. Viničarjem se godi malo bolje, ako imajo usmiljenega in dobrega gospodarja. Ta jim pomaga v sili. Hujše pa je za male vinogradnike, ki nimajo od nikoder pričakovati pomoči, a morajo še davščine plačevati. ,Zato se dogaja, da mali vinogradniki zapuščajo svoja domovja in gredo za vini-čarje, hlapce in dekle. Lastna gruda jih ne more preživljati.
Zdaj je prva kop pri kraju in »pet ne bo
zaslužka do srede maja, ko se začne delo v vinogradih. Ves mesec april in še pozneje bo trajala najhujša beda. Brez živeža, obleke m brez zaslužka se bodo siromašni Haložani vdali trpljenju in bodo gladovali brez vika in krika in takšni bolni, slabi in opešani bodo shirali pod težo trpljenja, če ne pride ob pravem času pomoč.
Lahko trdimo, da take bede menda ni nikjer v dravski banovini, kakor je letos v Halozah. Tu je dolžnost poklicanih, da priskočijo na pomoč. S cestnimi gradbami se jim bo lahko dal zaslužek. Dodelijo naj se jim pa tudi živež, potrebno semenje m obleka za otroke, da bodo mogli v šolo. Na ta način se bo olajšala najhujša beda. Haložan rad dela in je skromen v svojem življenju. Rajši si prisluži kruh z delom, kakor da bi beračil in kričal. Zato se tudi
0	bedi v Halozah tako malo sliši.
Poskrbeti bo tudi za galico, da se bodo
vinogradi letos škropili, škropiti je drevje, ki obeta dobro sadno letino. Ce ne bo škropljenje izvršeno, je vsak up na dobro trgatev in lepo sadje izključen. Ker že lansko leto niso bili vsi vinogradi dobro poškropljeni ta 6e škropljenje še letos izostane, bo vinogradov konec in zapuščena rebra bodo pričala o nekdanjih trsih.
Iz kozjanskega okraja
Kosje, 12. aprila.
Le redkokdaj zaide časopisna notica h kozjanskega okraja v Javnost. Zapostavljen nekoč, je okraj pozabljen tudi dandanas, dasi bi zasluzil večjo pozornost kakor marsikateri drugi.
Razpredetba upravnih oWHn Je končana; ali fa najboljša, bo pokazala bodočnost. Svo-ječasna priključitev konai**«« sodnega okroja šmarskemu sram je bila vsekakor zgrešena in je vsestransko nevzdržna, ker j? ta okraj s svojo precejšnjo razsežnostjo gospodarska enota zasei, ki niti ne gravitira proti Šmarju. Nnujno mu je potrebna poli ti č-no-upravne osamosvojitev, ki j« tudi odločilna za podvig in obstoj tega izrazito kmečkega okraja. Obuboža nje kmeta. prerz*dolži-tev občin, propast malega obrtnika in ostalih 6lojev — vse to ni nikjer drugje tako občutno in mora vsakdo temu pritrditi, ki naš okraj pozna. Le e smotre<no enojno gospodarsko politiko, z dejanji ln gmotno podporo oblastev in n« samo e statističnimi, dostikrat povrSnimi podatki o revščini in to-
1	azilom, da >bo že bolje«, je možno hA>:>lj-šanje.
Pogrešno !K da nima ta kmetski okraj, katerega središče je od sreza oddaljeno nad 30 km, niti 'jradnega, ampak le od banske uprave in posameznih občin subvenci on i ranega živinozdravnika, dasi je živinoreja glavni vir dohodkov okraja. Zaradi oddaljenosti od sedeža srsza in zaradi preobSir-nosti sreza pogreša naš kmet pouka o umnem kmetijstvu in sadjarstvu, ki bi v naših
CRIKVENICA
morsko kopališč« na Jadranu. « in pol ar« vožnje od Zagreba fvia Plase). Redne avtobusne vožnje • postaje Plase. Največja peščena plaža. — Razne atrakcije. Celodnevno kopanje Din 3"—. 30 hotelov in penskmov. Popolna oskrba že od Din 60 — naprej. Zahtevajte prospekte od KOPAL1ŠCNEOA POVERJENSTVA in poedinih hotelov
Tin IMI 200 portdj, družabni prostori, Hot luLllflrlA danang, tenis Nabr.UIDI :|DC v zimi 1934 novo renoviran, tepla hot ffllM <lML In hladna tekoča voda.
n. rri|ii 50 sob s tekočo vodo, kopalnic«, Dom Ul JUuL dietična kuhinja
Hot ESPLA1U9E SSM* h ^ ^
Kut. Hot
Silvu*
» modernfti sob s tekočo vedo.
nova zgradba ob plaži, krasen položai
Ervorazredna hita nasproti kopalftt i parka. Odlikovana kuhinja.
Pens VILI ROŽICA 35 sob, nasproti plaže.
prekrasna fat mirna lega. Pod Whn
Pens. RUIUA vodstvom kot Miramar, THERAPIjA
UJICN nova zgradba fex pot h kopališča Pens nI Lil tekoča voda.
Hot [BlKVElilU blizu Inke. Moderno urejene sob< I IDIiBNU nasproti kopališča v bližini parka. Hot UDUIUUH moderno opremljene sobe.
Hot IVUdt blizu luke in kopalBča, tekoča vod..
Pens julijam lastno^opališče pred vfle.
Pens
ZELERGIU • ob
morju in peščene plaže
TDIfti II l0va zgradba nasproti parka, Pens IIUuUlI v bližini pristanišča
nimfi rasna mirna lega, Pens. UHllIUt lastno kopališče pr
pred vfle,
mm zvrstna In mirna meščanska MU. Pens fflUnRIII cene solidne
fillffilflN moderno urejena nova agradba, Rest UJUHHJIn tekoča voda
Rest evropa mirna meščanska hfla čea pot v pari
Rest HRVAT v bližini pristanišča.
rCNTDIf olidna meščanska Mk Oost Mlin«' iiizn prisbniSčs
Madalj« goetito« LJUBLJANA, V1NODOL IN SLOVBNAC
MUK DO TOG AL
OD PEKLENSKIH ZDRAVJA POTOM TABLET
Togal tablete so sredstvo, v mnogih slučajih preizkušeno proti: revmatizmu, ishiasu, pro-tinu, hripi. živčnim bolečinam, glavobolu in
boleznim prehlada. Togal deluje dobro in je neškodl.-fiv za želodec in ostale organe v predpisanih dozah. Togal pomaga. Poskusite tudi Vi Togal tablete! Poskus bo tudi Vas uveriL Togal pomaga Izločevati sečno kislino.
Dobiva se v vseh lekarnah. Odobr. S. br. 17661 od 8. decembra 1933.
Šest mesecev v internaciji
Predvsem sem mnogo čital italijansko leposlovje. Vsak teden sem dobil po en roman. ki sem ga prečital v nekaj dneh. Potem sem ga začel čitati iznova. Nekatere sem prečital po trikrat. S tem sem se vež* bal in spopolnjeval svoje znanje italijanščine.
Vsak teden en dan je bil določen za pisanje pisem. Pa sem pisal pisma svojcem v Ljubljano. Samo ta dan sem prejel papir in črnilo, kar vse mi je bilo po pisanju pisem spet odvzeto.
Koledarja nisem imel nobenega, zato sem si črtal z iglo datume na steno. Na isti način sem vodil evidenco o svojih pismih, zasliševanjih in drugih pomembnih dogodkih.
Vsak dan dopoldne ali popoldne sem se mogel sprehajati po dve uri po dvorišču, seveda sam in pod strogim nadzorstvom. Na teh izprehodih sem krmil z drobtinicami kruha golobe, s katerimi sem se tako sprijateljil, da so mi sedali na roke in rame. Razgovarjal sem se z njimi po cele ure. Ker so mi bili odvzeli po predpisih tudi uro in ker v vsem Kopru ne smejo biti cerkvene ure. mi je kazalo čas solnce, ki je metalo dopoldne senco na zid jetnišk^ kapelice, popoldne pa skozi okno na zid moje ce" licc ..
Pri vsem tem sem pa vsak dan pričakoval. da se bodo odprla vrata in da me bodo odvedli v Rim. kaor mi je to napovedal moj preiskovalni sodnik.
Sredi januarja se je zgodil čudež. Nekega dne so me prepeljali v sobo za zasliša-
nje. Pred menoj ni stal več tisti prvi preiskovalni sodnik, ki mi je bil napovedal pot v Rim pred tribunal, temveč mlad, simpatičen gospod. Ko sem sedel s svojim tol" mačem predenj, je potegnil iz žepa dozo in ponudil meni in mojemu tolmaču cigareto. Tudi sam je vzel eno. Posegel sem v žep po vžigalice in prižgal njemu in tolmaču cigareto. Ko sem jo hotel prižgati tudi sebi, mi je sodnik nagloma upihnil vžigalico. Presenečen sem ga pogledal, on pa se je nasmejal in dejal. »Vi ne poznate naše stare vere! Če prižgeš z eno vžigalico tri cigarete, umre še tisto leto najmlajši izmed treh! In glejte, jaz sem vsekakor najmlajši med vami — pa ne bi hotel še letos umreti.« — Ni mi preostalo drugega, kakor da sem si prižgal z novo vžigalico svojo cigareto.
Tak je bil prvi sestanek z mojim novim preiskovalnim sodnikom. Pri tej priliki pa moram povedati vnaprej: ta mož me je rešil.
Novi žarki upanja
Prvo, kar je storil novi preiskovalni sodnik, ki je prišel iz Rima, je bilo, da je izpustil iz zapora mojega šoferja Lojza Be-štra. Nedolžni fant je imel povrhu vsega drugega še to smolo, da so ga italijanska oblastva spočetka smatrale za ljubljanskega fotografa Beštra, ali pa vsaj za njegovega ožjega sorodnika. To napačno domnevanje je seveda še bolj kompliciralo moj primer, češ: celo fotografa profesionista je vodil s seboj pod krinko šoferja na svojih
ugodnih kiimatičnih prilikah lahko postala važna in dobičkanosna panoga kmetijstva.
Mnogo ee je že storilo za izboljšanje starih in zgraditev novih cest ter prometnih zvez, toda razdalja ostane vodno ista. Za iz-bolišajjje obupnega položaja kmeta in ostalih stanov je nujno potrebna ustanovitev vsaj politične izpostave s kmetijskim in živinozd ravniškim referentom. Pri vsem tem pa je potrebno udejstvovanje vsega okraja. Vse premalo jo delavnosti, zlasti odgovornih oseb in voditeljev okraja. To ae opaža po-veod, tjdi v nezadostnem razmahu Jugosiovenske nacionalne stranke, na gospodarskem in knoiturnem poprišču in v proeveiti, zlasti
med kmečko mladino, ki bi rada na plan in potrebuje le vodstva.
Mnogo jih je, ki eo zmožni bodisi politične, gospodarska ali kulturne organizacij*.' in dela, pa se neutemeljeno izgovarjajo s prezaposlenostjo v svojih poklicih in eo člani stranke in društva le toliko časa. dokler jim je to potrebno. Tudi na teh leži mnogo krivde. Marsikaj, ki ni naše in ni niti j<ugo»lo-v-.flisko čuteče, ni bilo in po src j nikoli ne bo, je treba temeljito prereseteti in brec obzirno prečistiti. Tem posameznim, tu in ta.n tudi prenapetežem je treba pouna, aa so oni tu za ljudstvo in ne narobe. Morda se> '87« umemo.
»Pot y Šmarje«
Pišejo nam:
Na Belo nedeljo le hotelo uprizoriti Društvo za zgradbo nov* cerkve v Grosuplje, diamo »Razvalina življenja«. V ta naman co zaprosili tukajšnjo gasilsko četo za oder. Drj&tvena uprava gasilske čete je izjavila, da ji da Sokol v ta namen rade volje svojo dvorano brezplačno na razpolago. To ponudbo pa- je duhovni urad odbil. In preteklo nedeljo se je potem gospod duhovni pastir v svoji pridigi, ka je vabil ljudstvo k prireditvi, ki je bila prenesena v Smarjie, izrazil naslednje: »Udeležite se polnoMevilno vsi, komur pa je nemogoče, naj prinese milodar za cerkev meni, posebno pa nai se odrežejo oni. ki so nam zaprli vrata v Grosupljem in pokazali pot v Šmarje !<
Čudno ee nam vidi vse to, ko je vendar društvena uprava gasilski čete dovolila skušnje na svojem odrj, dočim je bilo Sokolsko društvo, ki ima večjo dvorano in oder, pripravljeno oboje odstopiti brezplačno v uporabo, in vendar je duhovni urad to ponudbo odklonil. NaSe mnenje je. da duhovnemu uradu ni šlo toliko za gmotni uspeh igre. nego za docela drugačne namene. A'ko bi m'j šlo res samo za gmotni uspeh, bi vsekakor moral sprejeti ponudbo.
Pribijemo še enkrat, da smo vam široko odprli vrata, vendar ste sami zaprli oči in šli ob odprtih vratih mimo Grosupljega v Šmarje. Vsi vemo, kakšno je sedanje aftanje cerkve, zato smo vam podali roko za skupno delo, kar pa ste odklonili in sejete namesto ljubezni in miru, mržnjo in razdor med farani. Faranom pa povemo javno, da nismo niikaki sovražniki cerkve, ker pripadamo isti cerkvi. Smo Sokoli in kot taki ljubimo resnico, ki jo pred nikomur ne zavijamo po svoje. Vas, gospod, pa prosimo, poskrbite, da čujemo v cerkvi res božjo besedo ljubezni, miru in sprave. Dolžnost vaša je, ako vam je graditev nove cerkve res tako pri srcu. da nas zdrjžite k skupnemu delu, na pa, da nas razdvajate. Le< v slogi je moč.
Elektrifikacija dobrunjske občine
Dobrunje, 13. aprila.
V kratkem bodo izvršena zadnja dela pri tkktrifikaciji vasi Bizovika, Dobrunj, So-slr=ga in Zadvora. V začetku maja bo ie zažarela električna h»c po hišah. ElekhiJi-kacijo občine Dobrunj bi morale izvršiti ze 1. 1923. vevške papirnice, a se zaradi neza-nimanja tedanje klerikalne večine v občinskem odboru delo ni izvršilo. Tako vse vasi te obširne mestne občine razen Stepanje vasi, Hrušioe in Fužin do danes niso mogle uživati blagodati elektrike. Zato gre tem večje priznanje napredni večini tukajšnjega občinskega zastopa s predsednikom g. Miklav-cem na čelu. da je v teh najhujših časih e toliko umevnostio in s teko malenkostnimi prispevki interesentov (50 Din posojila na vsako žarnioo) zdaj realizirala dolgoletno željo občanov. Tudi občinska pota, ki so bila prej tako zanemarjena, se zdaj temeljito urejujejo.
Posebno pohvalo pa zasluži de^ptvo, <la m pri elektrifikaciiskih in cestnih delih zaposleni samo domači brezposelni delavci m je
• tem brezposelno* v takajfcnji občini znatno omiljena.
Jasno je, da raznim jjodrntačem, ki od dolgoletnega občinskega gospodarjenja ip-majo ničesar pokazati, vea ta aktivnost sedanje občinskj uprave ni všeč, zaradi če«r izkušajo s širjenjem neresničnih vesti ki s demagoštvom izpodkopati nacionalni vefint občinskega zastopa ugled, ki ga za svoje nesebično delo 'jživa med občen L Ves njih trud pa bo zaman, zakaj dela. kakor so elektrifikacija vasi, ureditev oest in mostov i© občinska ubožnica, pričajo o njihovi dejavnosti in poštenosti.
Kmetijski vestnik
0 kmetijski zbornici
K ree stvarnemu zadevnemu članku vj >Jutm« pred tedni bi se nekai pripemnfl. Čidno je. da imata svoji stanovski zbornici! delavec, in obrtnik, torej 5 do 10 odstotkov ljudi v državi, medtem ko 70 do 80 odstotkov ljudi, ki žive na svotf zemiiji. bega vodnika in zaščitnika nimajo.
V zadnjem času ee bif? bol v čevljarski obrti. Kako sijajno zna braniti svoje vice 100.000 samostojnih obrtnikov, a skoro sedemkrat večje število samostojnih 20-spodarjev za podobne primere ne zirore •enegu glasu, ker nima lastnega stanovske^ parlamenta.
Velika pogreška ie misel da kmeft še n* zrel za tako ustanovo. Primerjajmo samo podeželskega obrtnika brez obrtne nadalve-va]n>? ali sličnib šol in njegovega sosr-ia kmeta, kar se izobrazbe tiče, V osnovnošolskih klopeh sta skupaj trgala hlače. V ča.^u. ko vajenec sedi v delavnici, kmetski fant TOaj tu in tam obišče kak setem ali 4ma opravka v mestu. To s? pravi, da lahko bolje poznava kakor vajenec, ki ne pride iz delavnice. Pa vendar obrtniku nihče rte očita, da ni zrel za svoio Tabornico. Kai r>a naše kmetijske šol?, nadaljevalni bečait ta slično? Ako nimajo na ateolveirta nikaJoe-ga vpliva, bi jih zlasti industrije drževa že davno 'jkinile. Da so naši kmečki sinodi mani sposobni kakor tu finski, ie prazna bajka, saj dobimo naše kmetovalce po Pv-nem ev?tu oelo na važnejših mestih.
Ni res. da W v občinah ne bilo mogio dobiti po 10 do 20 trdnih in m mpreci k sprejemljivih gospodarjev za d«lo v organizaciji in od teh izbrati delegate za zbir-nico. Sicer pa imamo povsod l>u<ii absolvente kmetijske šole.
Niso redki primer! na	da kmeekl
očanci presoiaio položaj lasneje kakor izobraženci. Mnogo zakopanih taten+ov il imelo cvenka za Študije. Zato je napako soditi samo po zunanjosti notranjost je odločilna. Časi kmečke samoobrambe s ko-o in motiko so za nami. Pred seboj imamo ie umski boj. Teea ee danes tudi nai kmet >» valeč zaveda.
Varujmo naSege kmete. M >* osnova ua-; Se države! Delo svojih rok. potne srage te-j lesa, svoje življenje vlaga kmet v ro(l>x* grudo. Kmet ne pozna nereda in ni nikdar! prevratni k. S preveliko vnemo dela na svo-j ji rodni grudi in ee nima časa brigati nitij za lastno organizacijo, za lastno dobro. Dai-j te mu zato zaščito in m dosti omike, da boj laže korakal 6 tokom časa ter ostal adravaj osnova močne Jugoslavije.	F. N.
»špijonakih potovanjih«! — Šofer Lojze Bešter je prišel dne 16. januarja na Su-šak. Prebil je štiri mesece v zaporu.
Novi preiskovalni sodnik se je vrgel z veliko vnemo in vestnostjo na delo. Začel je preiskavo povsem iznova, zasliševal vse priče pod prisego in se celih 24 dni mudil v obmejnem ozemlju od Rakeka do Reke, kjer je izpraševal in zasledoval v moji zadevi do najmanjših podrobnosti. Tisti fo-graf z Reke je pod prisego iziavil. da je res moje filme napačno razvijal namesto pri zeleni pri rdeči luči in jih s tem pokvaril. Tista ženica tam od železniškega prelaza pri Matuljah sedaj ni ničesar več vedela o mojih manipulacijah z aparatom, preden sem izročil filme italijanskemu podčastniku. Vsi karabinjerji, s katerimi sem občeval na svojih potih po Italiji, so dali zelo ugodne izjave o meni.
Tako se je vsa zadeva začela nagibati na dobro. Ostalo je nerešeno samo še eno veliko vprašanje: kakšni posnetki so se nahajali na pokvarjenemu filmu' To važno vprašanje je rešil vestni preiskovalni sodnik na ta način, da je poslal pokvarjeni film v Rim v znanstveni laboratorij. Tam se jim je posrečilo film v toliko popraviti, da so se poznali na njem motni obrisi stavb, ki sem jih bil fotografiral Tudi je delal preiskovalni sodnik sam poizkuse s takšnimi filmi, ki se smejo razvijati amo pri zeleni luči.
Pomlad
Južno sonce me je na mojih dnevrrh izprehodih po dvorišču jetnišnice od dne do dne bolj grelo. Dnevi so postajali daljši Skozi omreženo okno svoje celice sem gle-
dal v zid, ki je obdajal dvorišče jetnišnice. Po tem zidu se je vila divja vinska trta. — Vsak dan sem pričakoval, da bom zagledal na nji zelene lističe. Golobje na dvorišču, ti moji dobri prijatelji, so se pričel ž nit; in tudi mrzli obrazi paznikov so postajali topleji. Varuhi reda n'so b;P vej tdko redkobesedni, temveč v občevanju z menoj celo polni šal. Pomlad!
Preiskovalni sodnik se je vrnil v Rim in odnesel s seboj vse zbrano gradivo. V Rimu je morala pasti odločitev Prav nič nisem več dvomil, da bo za me ugodna.
Kalendarično kratki februar se je vlekel v brezkončnost. In prva polovica meseca marca je bila večnost. V drugi polovici marca sem prejel iz Ljubljane poslovno poročilo svojega prokurista. ki me je razveselilo. Na praznik sv. Jožefa sem se spominjal brata in svojih prijateljev ki so ta dan godovali, potem me je pa objel zopet dvom, da bom velikonočne praznike preživel žc na svobodi, ker rešitve iz Rima tako dolgo ni bilo. Zadnji dnevi so mi bili daljši kakor prej tedni.
Zadnje materino pi»mo
V četriek. dne 22 marca zvečer ko so bile po celicah luči že pogašene je nekdo notrkal na okence v vratih moje celice. Bil je neki višji paznik, ki mi je prinesel ob tej nenavadni uri pismo od doma Prižgal mi je luč. da sem mogel pismo pre-čitati Pisala mi je mati Med drugimi vestmi mi je sporočila tudi žalostno novico o smrti soproge mojega prijatelja g dr Korona kar me je zelo potrlo Pismo je končala moja mati takole: »S prošnjo k ljubemu Bogu, da bi bilo to pismo moje zad-
nje, da bi mi ne bilo treba več Ti pisati tja, temveč, da bi Te imela že skoraj tukaj. Te iskreno pozdravljam ter Ti pošiljam tudi srčne pozdrave od vseh sorodnikov, znancev in uslužbencev. Bog Te blagoslovi. dragi Franjo!«
In bila je uslišana materina prošnja. Jedva sem prečital pismo že se je pojavil pri vratih tisti višji paznik ki mi je bil prej prinesel pismo, ter me je s smehom vprašal, če sem pismo že prečital. Ko sem mu pritrdil, mi je dejal, da ima še eno lepo novico za mene: »Pripravite se. jutri zjutraj odpotujete domov!«
Doma
Drugo jutro sem prejel vse svoje stvari in se odpeljal Prost, rešen osumljenja Spi-jonaže Moja nedolžnost se je izkazala na vsej črti.
Iz Kopra sem se odpeljal v Trst in od tam preko Postojne. Že na Rakeku sem imel občutek, da je nekaj odpadlo od me-e, da me je objela zlata svoboda. Zamišljen v naše kraje sem kmalu nato po šestih mesecih pozdravil Ljubljano v vsej njeni brsteči pomladni lepoti. Na istem mestu pred kavarno Evropo, kjer sva se bila pred
Eol letom ločila, sem se sestal s svojim pro-uristom. Na hodniku pred mojim stanova njem. kjer me je pred dolgimi šestimi me seci blagoslovila pri odhodu moja mati, m-je tisti večer padla krog vratu ...
Vsi naslednji dnevi so mi prinesli pre mnogo dokazov o tem da imam tako ja? kakor moje podjetje mnogo prijateljev Naj jim bo izrečena po tej poti moja »rcna hvala!
Konec.	Inž. Fran Dede!,.

SAMO ŠE DANES ob 3., 5., 1.% in 9.'/4 uri zvečer velefilm športa, ljubezni
in prijateljstva
MARATONSKI T E K A Č F Brigita He m, Viktor de Kowa
Napete scene z olimpijade, športne scene, veselje, smeh, petje, godba ELITNI KINO MATICA Telefon 2124_
Nacicnalno-p^iitičm tečaj ZKD
Za pravilno socialno vzgojo našega ljudstva — Otvoritev tečaja in spored predavanj
Jutri se sestanejo v Ljubljani udeleženci nacionalno-političnega tečaja, ki ga prireja v dneh 16., 17., 18. in 19. t. m. Zveza kulturnih društev za svoje člane iz vse Dravske banovine.	.
Nacionalno-politični tečaji Morda ni bil nikdar tako potreben kakor je v sedanji dobi, ko so bolj kakor kdaj prej v ospredju javnega zanimanja zgodovinsko usodna socialna." politična, gospodarska in kulturna vprašanja. Zanimanje za nje je prodrlo že v sleherno gorsko vas V tem času Je ogromnega sociaino-vzgojnega pomena da dobe voditelji in člani podeželskih kulturnih društev temeljitejše pojme o nacionalni politiki in obenem več zdravega optimizma, ki je pogoj za vsako uspesno de.o v javnem življenju.
Odveč bi bilo, obširno utemeljevati važnost takega tečaja: pozdravljamo ga kot pomemben nadaljnji korak k poglooitvi obsežnega in uspešnega kulturnega dela. ki ga izvršuje ZKD zlasti na slovenskem podeželju. Udeleženci ljubljanskega tečaja bodo v bodoče še vztrajnejši brambovci prve nacionalne politike, v kateri je edina rešitev našega ljudstva, ker ga vodi v lepšo in srečnejšo bodočnost Samo možje. Ki so se temeljiteje seznanili z največjimi vprašanji naroda in države in z usodnimi problemi današniega sveta, bodo mogli uspešno odbijati destruktivne vplive, ki se žal včasi pojavljajo tudi med našim ljudstvom. Z novim veseljem se bodo lotili nesebičnega kulturnega deia ki v teh težkih časih vliva ljudem zaupanje v duševno silo našega naroda — silo, ki mora, če- je združena z zdravimi sokolsko utrjenimi mišicami, premagati vse nevšečnosti sedanjega časa in si sama izkrčiti pot v lepšo bodočnost.
Ljubezen do naroda in zaupanje v narodno državo — to sta dve veliki vrlini, ki najlaže kljubujeta trdotam časa. Ljubezen do domovine pa je najmočnejša tedaj, če je združena z znanjem, naslonjena na trdne pojme, ki jih ne more nihče omajati.
Udeležencem tečaja ZKD se bo v teh dneh nudila prilika, da se navzamejo nove moralne moči in oborožijo z večjim znanjem. Pozdravljamo jih v naši beli Ljubljani in srčno želimo, da bi odnesli iz nje kar najboljše vtise!
Nacionalni-politični tečaj ZKD ima naslednji program.
Splošna skupina: Ob pol enajstih otvoritev. Namesto zadržanega g, ministra dr. Kramerja bo otvoril tečaj po pozdravnem govoru predsednika ZKD direktorja Juga g. nar. poslanec in bivši minister Ivan Mo-horič. Nato bo govoril g. pomočnik bana dr. O. Pirkmajer o državljanski vzgoji.
Popoldne od 3. — 4. ure predavajo: Dr. P. Pestotnik: »Demokracija in nje udejst-vovanje v javnem življenju«. Direktor Stanko Virant: »Vloga tiska v javnem m posebno v kmečkem življenju.« Fran Majcen: »O problemih sodobne države«.
Zvečer obiščejo udeleženci koncert Akademskega pevskega zbora iz Zemuna.
Socialno politična in higienska skupina. Predavajo: dr. Petrič: »Socialna higijena na deželi«. Dr. Mis: »Odprte besede zdrav-n:ka mladim možem in fantom (spolna higijena in družinska sreča)« Dr. Alujevič: »Socialno zavarovanje na deželi«. Dr Ba-jič: »Uvod v socialno politiko« Dr Mis: »Kaj mora vsak kmetski fant storiti za po-vzdigo moči našega naroda.« Nato skupni obisk gledališča (»Libusa«) in obisk tobačne tovarne.
Narodno-gospodarska skupina. Predavajo: Dr. Mihelak: »Osnovni pojmi o gospodarstvu«. Dr Lapajne Stanko: »Novi gospodarski zakoni«. Pehani: »Naše denarne
prilike in njih vpliv na gospodarstvo (posebej o inflaciji)«, minister Mohorič: »Posledice gospodarske krize za naše javnopravne in samoupravne finance« Dr Dular: »O avtarkiji« — Nato obisk opere tn drame.
Kmetska in politična skupina. Predavijo:
Sodnik Goslar: »Zaščita kmeta« Dipl agr Jamnik: »Naša agrarna proizvodnja za svetovni trg« Poharc: »Sokolstvo v narodu«. Senator Ravnihar: »Osnovni problemi politike«. Dr. Rape: »Naloge političnega dela
na deželi«. Nato skupni poslovilni večer. *
Iz pisarne ZKD nam še poročajo: Hrano in stanovanje preskrbi udeležencem tečaja Zveza kulturnih društev zastonj Pisarna ZKD posluje v nedeljo popoldne v svojih prostorih v II. nadstropju Kazine, od 15. ure dalje Lldeleženci, ki prispejo v Ljubljano že v nedeljo, naj se takoj oglase v pisarni zaradi informacij glede stanovanja in hrane. Ostali naj se oglasijo v ponedeljek
JUTRI PREMIERA!!
stenografskih glasil in časopisov. Sofijska in plovdivska mestna občina sta krstili po eno ulico po Bezenšku. Pač lepo počašče-nje našega zaslužnega rojaka, vnetega pionirja bratskega zbližnja med južnimi Slovani 1
Florijan Gajšek - 701etnik
Kdo bi prisodil našemu »Florlnu«, četudi je senior banskega sveta, upoštevanja vredno število let — sedemdeset! In vendar jih ima. Te dni praznuje svoj lepi jubilej. Rodil se je kot drugorojeni Pevčev v prijazni vasici Vrbnem pri Št. Jurju ob juž. železnici. Ker je starejši brat prevzel dom, je moral v svet. Izučil se je čevljarstva pekovske in mesarske obrti in trgovine. Pred
ene isocr
LIANE HAID, GUSTAV
DIESSEL ELITNI KINO
MATICA
Oče naše stenografije
Danes mineva 80 le kar se je v Bukovju, v občini Frankolovem nad Celjem, rodil Anton Bezenšek, oče slovenske in bolgarske stenografije. O njegovem življenju in delovanju smo že ponovno pisali, izpre-govorili pa bomo še ob priliki, ko bo jubilej počaščen z veliko javno prireditvijo. Kakor znano, se je osnoval poseben odbor za proslavo ŠOletnice profesorja Antona Be-

Z L
Kriminalni velefilm kakršnega še nismo videli! Hipnoza kot sredstvo zločincev!! Lepa žena — zločinlca!! VVynne Oibson — Jean Hersholt
ZVOČNI KINO DVOE, telef. 2730 Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50
zenška. ki bo še ta mesec izdal spominsko knjigo (monografijo in bibliografijo) obse-gajočo 144 strani velike osmerke s 23 slikami. Spominska plošča na Bezenškovi rojstni hiši bo pa odkrita v dneh 23. in 24. junija in to šele tačas zato, da se bodo južnoslovanski stenografi spotoma, ko pojdejo na kongres v Prago (3 do 5. junija), tudi naše slavnosti udeležili
Bolgari pa so počastitev Antona Bezen-ška povezali točno z obletnico Danes bo v Sofiji otvorjen III. kongres bolgarsicih stenografov, združen s proslavo 801etnice rojstva očeta bolgarske stenografije, s 551etnico uvedbe te stenografije v Bolgiri-ji in s 301etnico bolgarskega društva »Bzo-pis«, ki je tudi ta III kongres sklicalo Razen tega slavijo Bezenškovo SOletnico roj-stva vsa ostala bolgarska stenografska društva v Bolgariji katerih je nad 40. in bodo izšle tudi slavnostne številke bolgarskih
40 leti se ie naselil v Loki pri Zusmu. bil nekaj časa najemnik. Z žilavo pridnostjo in varčnostjo se je kmalu osamosvojil in postal ugleden obrtnik, trgovec in gospodar obsežnega posestva. 2e pred vojno je slo-vel kot eden najboljših vinogradnikov šmar-skega okoliša.
Zj živliensko družico si je izbral Leo* poldino Doboviškovo iz St. Jurja, ki mu stoji še danes trdno ob strani. Sin in tri hčere že vse omožene z odličnimi in ugled-n;rni možmi, so mu nasledstvo. Z občudo var. ia vredno pridnostjo se je uspešno udej-stvoval zlasti na gospodarskem poprišču kot član banskega sveta in sreskega cestnega odbora, kot prec!sedn;k sreskega kmetijskega odbora za ves šm-arski okraj, ki mu je za to delo poleg občine Loke, kateri na čeluje že 25 let nepretrgoma, dolžan zahvalo. — K njegovi TOletnici. k 401etncmu delu v Loki ni 25letnemu županovanju mu iskreno čestitamo, se veselimo njegove či-losti in delavnosti in mu želimo še mnogo, mnogo zadovoljnih let!
Res brez posluha?
Tudi otroci brez prirojenega posluha lahko postanejo pevci — Prof. Rančigaj o svojem delu
Zadnjič sem priobčil nazore glasbenega vzeojdtelja gos>p. prof. Ranoigaja o harmonikah in orglicah. Drugi del svojega razgovora je posvetil gi Rančigaj vprašanju, ki mu je posvečena vsa njegova skrb: vzeoji posluha pri nefoo^lufiarjih. To^p — jen:'kako iz-vajpl — nioji najboljši ufcefči,.,nad katerimi so že vsi napravili križ, peš da so absolutno brez posljha in da jih je nemogoče pripraviti do pravilnega podajanja posameznih tonov, se manj pa do pravilne reprodukcije pesmi ali skladbe voboe. Zanimanje za ta del mojega pedagoškega dela je presenetljivo veliko. Vsekakor zaradi doseženih uspehov.
Od začetka ©em naletel tako pri starših kakor pri otrokih na precejšnjo nezaupljivost. Kdo pa ni pri nas bolj razvpit in hkrati ne-srečnejši od tistega, ki ne ..zmore pri petj» ali pri gjasbi' pravilnega podajanja? Sprva mi ie bilo. kakor da sem bil m vi gl-jšci, po tem kakor v blaznici in v&e„skupaj se je nekaj časa vršilo v vsakem . pogledu noro. Vsak najmanjši uspcih je pa učencem dal še več poguma kakor meni, in šlo je dalje do uspehov, ki jih razen mene bržkone nihče ni pričakoval. Danes se za te ispehe zanima zlasti naše učiteljstvo. Zelo težko mi je. ker mu zaradi nedostajanja časa ne mor^m v polni meri ustreči.
Seveda, treba je uprav svetniške potrpežljivosti. Ta jie prav za prav jedro metode. Kot glasbenik, pedagog sem v šoli opazil, da nekaj dijakov nima pri pevski uiri prav nikakega dela. Pomislil sem. ali bi se ne dalo kaj storiti tudi za te uboge fante, ki bi od srca radi peli. a ne morejo zaradi nedo-siatnega posluha, se ne ubajo niti pričeti zaradi zasmeha. pa nemara čutijo v ^bi vendarle zmožnost. Bilo ie res čudno, ker se spočetka nikakor nismo mogli sporazi-met.i.
Po treh mesecih obupnega dela sem dosegel prve zadovoljive uspeh?. Misli si, koliko je bilo muke. ker sem izbral za ta po-
.. . . L j _!H»:rg..jrai-.f.	i t ■ .. i ■
uk le, res je, skoraj najslabše. Drzen poskus, da mi je dan-« že pravi užitek. To so bil: neposluharji, nad katerimi so zdvomili starši in šolniki. V treh mesecih sem pa te svoje učence vendarle pripravil do tega, da oojo zdaj enoglasno in zaidejo le še pored-kem v negotovost. Povem ti tudi to, da je pri slehernem mogore vzbuditi s pravilnim vežhanjem Dosluh. e nima učene« kake organske napake.
Zdaj, ko je najhujše za menoj, delamo tako veselo, da ie delo vsem v korist Tudi tisto' občutje norosti, ki sfiii ga sprva občutil pri poučevanju, mineva. Treba ie b'lo marsikaj premagati,« je končal prof. Rančigaj dobre volie in še pristavil, da ga otroci, ki so snrva bili za glasbo povsem nedojem-ljnvi, obiskujejo z redko liubfizniio. ki kaže pristno otroško hvaležnost. Vsi so nenavadno točni in pridni ter z vsakim najmanjšim uspehom kar vidno rast jo tudi duševno. Piav nič jih ne motita ne harmonika ne orglice in posljharjj kakor harmonikarji in orpiičarii se živo zanimajo za vse druge instrumente. poskuša io na tem in onem. pa ie že marsikdo pokazal, da '<p nadarjen violinist. >Tako mi drlo z otroki dan za dnem boli prerašča ras. Eden po-hrfiarjev ki j? bil poprej za petje povsem gluh. ie zdai »že v
ioVkem pevskem zHmi. mora tvi se vaHit; 5p
dalie. da 6e izpopolni in vzbuja"1" posluh utrdi.<
Na-i bo to dokaz vsem učitelj n. da n-5-posluhorje ne gre kar tako zametavati, iih tebi nič meni nič obsoditi. Kdo pa more oresediti otrokovo dišo. nien2 nagni^nia kar tja v en dan? Profesor Rančigaj. ki je na t^m polhi glasbene vzgoie pri nas nedvomno pionir. gra',a slehernega pedagoga. ki se ni notrudi do otroka.
V orimeru. da profesorju Rančigahi vzgoj-nfl stran nifipove šole usoe. bo zmanišal ve-VVo vrzel v rasti našega gl^sibeno '-robr-že-naraščaja.	Rudolf Kresal.
IMMIRN A
BOLEZNI. POČITKA POTREBNE!
ZA SRČNE nVCNF IN ŽENSKE
>o 30 junija in od 1 septembra do 30 ok •hrp 20 dnevno zdravljenje za pavšalne 'eno Din 1200— (oziroma Din 1 3K0 — ' avto soba. hrana kopeli, zdravnik taks?
In davki l Prospekti na zahtevo
Križaljka „Ura"
Besede pomenijo: Vodoravno,- 1. preprosto orožje; 3. prl-trdilnica: 4. glasbena značka pod naslovom: 6. pokrivalo; 7 Slovan; 9 del pluga; 10. plin; 12 površinska mera; 13. čistilno sredstvo; 14. alpsko gorovje; 18. dekle; 19. past; 20. kovinski okis
Navpično: 1. lovska zanka; 2 kos kmečke zimske obleke; 3 manj ko celota; 5. del majhne enote; 6. elektriška kapacitet-na enota; 8 Moniuszkova opera; 9. dvoži-vcc; 11. človek ki je po Sv. pismu otel izbrane vesoljnemu potopu; 15 hrana za pokladanje; 16 barbar; 17 občutek.
Hešitev križaljke „črka M"
Vodoravno: 1. Epik, 5. melo, 9. polom, 11. Orlov, 12. opora, 13. želva, 14. vaja, 16. lina, 18. Katarina, 22. val, 24. komara, 25. tri, 27. Emil, 28. soma, 29. flit, 30. Rika, 32. Ra, 33. Rada, 34. ar, 35. ak, 36. ep, 37. da, 38. Etna, 40. O. M., 47. on, 48. ki, 49. as, 50. T. T.
Navpično: 1. Epos, 2. pop, 3. ilov, 4. korak, 5 .mrena, 6. ella, 7. lov, 8. oval, 10. majak, 11. ožina, 15. Atos, 16. lira, 17. Pa-mir, 19. amor, 20. rama, 21. irida, 22. Vera Selega, 23. lik, 25. tla, 26. itakolumit, 31. Lapparent, 29. Friderika, 36. ena, 39. ter, 41. amo, 42. Ivo.
JMIŠ PRI SPLITU
JOTEL BELLLVI E Nova stavba, teko •a voda Pension Din 60—80; za daljše oi-vanje zahtevajte specijalno ponudbo!
opere
gospodinja v štirih desetletjih ...
Kakor se to nekam čudno sliši, je vendar to število samo neznaten del tega, kar mora gospodinja za svojo družino oprati. Koliko ur se je morala prej sklanjati nad pralnim čebrom,če je hotela perilo zmencati in otepsti!
Danes ta dan ni tega nobeni gospodinji več potreba. Saj imamo Radion. In Schichtov Radion opravi delo sam.
Tako lahko je zdaj to:
A)	zvečer se perilo namoči,
B)	drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut,
C)	nato se perilo izpere najpoprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista ... in perilo je oprano!
Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom.
Ne muči se!
Vk&mL
RADION
SCHICHTOV
ULTU
»Bratje
Po drugi reprizi
c prizoritev »Bratov Karamazovih« v dramatizaciji in režiji Cirila D e b e v c a pomeni v umetniškem pogledu brezdvornen višek dosedanjega -gledališkega ustvarjanja pri nas. Po sili človeškega dognanja, po brezdanjosti značajev, ki se razgaljajo ob izbruhih zadušenih, polblaznih duševnih nravnih konfliktov, po neznanskem naporu, s katerim ruski človek F M Dostojevskega išče pe brezdnih zločina in odpada in po višinah najčistejše radosti poti do svojega neznanega boga, po vsem tem »Bratje Karamazovi« že sami od sebe kričijo po svoji odrski podobi. Dramatizacija ki si je nadela težko nalogo, da ogromen obseg romana ki šteje po pisatelievi razdelitvi nič manj kakor dvanajst knjig z epilogom, skrči in zgosti v dejanje enega samega odrskega večera. ie morala seveda opustit^ vsa filozofska razpravlianja o bogu in o smislu človeškega obstanka, ki niso v neposredni dejanski zvezi z osrednjo zgodbo obiti vse zanimive stranske pacažp romana in občutno skrajšati še z»odbo o Kritievem zločinu samo ki je dramatično iedro vsega dela Pri tem pa ie dramati-zatoriu zraslo izpod rok odrsko živo. limet-"•'Sko draenrpno ideino zanimivo delo ir ""1'orifer V eta nam jo dala irralskl an. -mhoi ^o^Hoor hi zaslužila, fla H? cj^oti® Pfar-ornazo-ii^ v repertoarin o-o "prodnega gledališča zavzeli - enako me-. "ro kakršno gre doslej »Hamletu«. Umet-
niški in vnanji uspeh, Ki so ga pokazale prve predstave, nam že daje upati, da bo tako.
Odveč bi bilo, da bi se danes mudili ob analizi dela ki je šteto med največje ep3ke stvaritve svetovnega slovstva Pripomnimo naj samo da se videnja velikega ruskega misleca in tvorca zazdijo na odru današnjemu človeku včasih kakor najmočnejši momenti kakšne moderne psihološke drame- tako ie F M. Dostoi^vsk' že zdavnaj hodi1 pred odkritji na«»T3 časa in po-znavanie vseh naboli skritih najbolj ne-doumnib tain človeške duše kakor se oči-tuje v zvezkih »Karamazovih« 1e modernemu znanstveniku in pis^telip lahko naj-plementarneiši in obenem na pobi ti vir za ••azumevan-ie človeškega hitia in n1®eove-ga duha Naš čas seveda č^ovka že zdav nai ve^ ne vrednot? po m°ri,ih. k* «<■> velia la za karamazovski čas Mi«pi neke več-oostne vročene človp®ke tr9f!k° ki ie skrita na dn" romana ip ki	v«« smisel vso vrednos* vso veliavo človoSkeo-s obstanka sbsohitno samo na vr>o obstanku hosra — tfl rrtieol S" rnnrq rtondnripe umikati načplu o vrpdnoof Mnvoka ki 1° ^aia niam" «»T»l»inil Volri-Si™ cfn-K Stro/*1 ^vnipcs nhč^tva in sro+? v»<!
V? crp T7V »TI n* o »rn-tri fr^^t.-p rn er-Tt-fr »eSSifVv v torvi	lr"
Jn H^rrfl T- sV'"*"	»Vrom<-»efa lrt la r>e rr«">-
■ve .biti ,.bi;ez bo»a i" v «t«»hii	»7I0JH-
nom«. ki naj bi bil dovolien. če ni boga.
se nam zdi dandanes bolesten in zgrešen. Toda karamazovski ljudje, ki ne živijo ne ob zpmlji ne ob delu ne ob nikaki živi navezanost' na družbo in njeno konkretno, stvarno pozemško tragiko, ne morejo doživljati nobene druge problematike kakor tiste, ki se opira človeku na črti odnosa do večnosti in onstranstva In če ti ljudje že doživljajo kakšn kor.nktp na zemlji, segajo korenine niih sporov daleč onkraj pozemskih meja Ob vsem tem se človeku zdi razumljiv odpor nov	proti >Ka-
ramazovim« in prav nič «m°*no se ne ču-je da je svojev.-stna kritik® označila nlib tragiko — za >trasr!ko b^o^rMc^v« — Večna podoba živtra člov°k° kak*-«na se kažp v DimPrihi tOrar^TOvu, o katorpm ofovo1"' ^ri^avni oravdnik orpd	ti-
~te 7toro«n)fo h"ep<i<> n T>1aTP	nJZ-
kosti. ki se hk~atu i-riip*a v knrnmazov-skem fin \ vsakem *iv"mv človeku besed* o »brezdnu nad ««>hoi hre7<h>u naiv^fiih 'dealov ir brerdnn r>od	naj-
nižlera in naboji o-ni^npsra psd^ac — ts večna podoba človeka k? ir -p ustvari1 Dostojevski pa ho hrez dvnmn do konc ž^ve-'3 v r>7"w«V!!'"-ii	ip (j^v"*1' pt "1'cm
Ro^Hc^r r> p h p v p r i" tr;ap'*f"',"> fr»ra-ma70"1h ki se o^er^va prav na t stvarnt poromske re*pie-« 'n vp*nne«rp "i ziie. takr> da ti iz knlf*re, hp t^^:ni- , nnkrnfT«^	wwo	Hti
ter n<ih in zlo	v -r^r
tT ,.er»Ty»	l< ti o - - ■
^loff4*!', 1 (r*e tn	"..A..	-. , Cr
lil* Ir*	-t,	,, . )-■ .ior,-
sp	flo hi moerel	n«eonnh(ii ta
ko izcela. tako iz dna dati podobo nai

težjim rečem, ki se lahko zgodijo v človeških dušah — v njem kot celota zase.
Kreacije ki so nam predstavile »Kara-mazove«, bodo v zgodovini našega teatra ostale do konoa svetal spomin. Najbolj bratje sami: Skrbinšek - Dimitrij. Debe-vec - Ivan. Jan - Aljcša, Kra!j - Smerdja-kov. V Dimitriju je jedro karamazovske problematike Dostojevskega On je, ki sam v sebi nosi eno brezdno nad seboj in eno pod seboj: v njem se je prvič porodila misel očetomora. iz njega zagori na koncu pred obsodbo prvi čisti plamen odr*šitv« Skrbinšek je ulil svoj lik v mogočno enoto, ki je od široko sproščene strasti zrasla mimo skelečega strahu za življenje človek* do sugestivno močne izpovedi v ječi. Kakor je Dimitril človek dejania. misli in vesti tako je Ivan človek misli in računa To težko, kakor v k^bčif samega sebe zajeto, človeško, idejno in nravno naj-*pžio osebnost karamazovske traeediie. ki na nobeno stvar ne polaga rok temveč živi «amo v svolih neizrečenih in neizrek'fl-vih mislih le Debevec pre'*l v čvrsto (•»viooanf Vrpqciio ki se Ip iz mo'čl1ivp za--'•■^aTin-ti od oočptka poTrrp«>l» v sppnl Ar "iriotnisko	"i?ka ki
1«	fv, ^.nm^T^i rio dna
•	m«»: „	— b-akor v m-
» '---»t	k'	t>nloila.
-n Jo	Irnnn. »..»< nV	®r» HnidtM
-----n »„	(f .'o 7fi ■
•	« -•„«.	Ion ir ^.. t - - — o e 1. r i-o^rt cn rv. ^ 9 n o.
— Irr, rv1-—' —	-tn I halogi,, aHn.
'»v«!)!!'	ppiever in zloči-
na polnega Izraza. Konec njegovega sre-
čanja z Dimitrijem v »Himni bogu« Je eden najintimnejših in najsilnejših trenutkov igre. In zadnji v tem krogu, Smet-djakov, Karamazov-lakaj, je edini med brati, ki mu je usojeno, da od besede in misli prestopi Rubikon do dejanja in v zločin. Kralj ga je podal v preračunano mirnem, grozotno plastičnem liku.
Cesar je starega, bolj tragičnega kakor smešnega burkača Karamazova, ki ga razživajo konjak, neugasljiva ljubezenska strast in strahopetni dvom o tem, ali je ali ni boga. kreiral v klasično dovršeni podobi. V skladu z vso igro sta bili obe ženi, ki se ob njima mota tragika karamazov-skega zločina. VBoltarjevi - Katji fn v Danilovi - Grušenjki je prišlo do živega. polnega izraza nasprotje med vdano, darovano ljubeznijo, ki se samo žrtvuje, in divjo neugnano strastjo, ki išče naslade na prav vzporeden način, kakor hodijo Karamazovi za svojo idejo in za svojim bogom »po brezdnih nad seboj in brezdnih pod seboj«. Posebej prizor Grušenjke v Mokrem je bil ves poln grozljive, neznanske moči. Li p a h je z govorom državnega oravdnika ustvaril mojstrovino, ki je bila sama v sebi še za spoznanje boli dognana k«kor celotna predstava sama Enako do-.vršen, tehtno premišljen in učinkovit le bil govor zagovornika, ki ga je podal G r e-eorin Skrbno so bile za«edene tudi v»e ®nirodne vloge (Potokar, Pianecki, Mur-gpli).
N" prav priiofpn način -ie poskrbela m ver nd scene do scene Marija V*"-kn '°ktor
Naročite — čitafte „LJUnv JANSK1 ZVON"
BYK - FOTO - PAPIRJI
10 Byk dopisnic . 100
, , a ,	Din 8.—»
.v. n „ ............h
1X10 bromosrebrai papir 18x24	„ 28.—»
1X10 papir za brom. olje 18/24	n 30.—
8
Din 16.—
Lomberg film 6/9, 26° Sch., posnetkov .......
1 ducat Lomberg plošč 6%X9,
26° Sch.........„30.-
X1U papir za orom. oije ioi** n	—---....
Edini zastopnik: Drogerija KANC, Ljubljana—Maribor
Domače vesti
Plodonosna depolitizacija
»Odkar je avstromarkslzem izgubil v Avstriji političen vpliv, se v delavskih vrstah opazuje mnogo prijaznejše zadržanje napram katolicizmu. Vidno je opaziti, da socialisti ne morejo več terorizirati delav-skih mas in vršiti svoje sovražne agitacije med delavstvom za odpad od katoliške Cerkve. Seveda pa ni iskati edinole v tem vzroka za prijaznejše zadržanje delavstva napram verskemu življenju. Treba je ooudariti, da je energična depolitizacija Cerkve in duhovščine katoliški Cerkvi v Avstriji mnogo koristila.«
Tole, kar smo zgoraj tiskali, smo povzeli Iz včerajšnje številke ljubljans*ega katoliškega dnevnika. Saj je prav, da se tudi pri nas izvž, kako lepo napreduje v Avstriji katoliška akcija po justifikaciji socialistov in po energični depolitizaciji Cerkve in duhovščine. To smo podčrtali. Zakaj, prečudno je vendarle, zakaj pri nas ne bi bilo za Cerkev enakih koristi, ko ni bilo doslej treba justificirati nobenega sovražnika katoliške cerkve in ko duhovnim gospodom vendar že petnajst let toplo Priporočamo, naj depolitizirajo sebe in cerkev. Pa ne! Kaj hočemo, — v Avstriji je že od nekdaj šlo vse kakor po loju!
» Počastitev spomina skladatelja Lisin-skega. Akademski klub v Križevcib bo 21. t m. nastopil na večji prireditvi. Druga prireditev pa bo prihodnji mesec v počastitev spomina skladatelja Vatroslava Li-tsinskega, ki je umrl pred 80 leti. Akademski klub je že izdelal program za to proslavo. Najprej bo predavanje o pokojnem skladatelju in njegovih delili, potem pa bu nastopil pevski zbor Akademskega kluba, ki bo štel 40 pevcev ter bo izvajal same skladbe LisLnskcga.
» Obisk znanega bolgarskega esperanti-sta. Povabilu esperantistov v Brodu se je odzval znani bolgarski esperantist prof. Pomarov, ki bo 18. t. m. predaval o Bolgariji, deželi vrtnic. Ugledni bolgarski esperantist bo potem obiskal še nekatere druge kraje.
"NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV IN
OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima
J. MAČEK
Ljubljana« Aleksandrova cesta štev. 12.
♦	Napredovanje v železniški službi. Pri
zeneralni direkciji državnih železnic so napredovali: za višja svetnika 4. položajne skupine 2. stopnje Miklič Matija in Berbuč Bogoslav, višja tajnika 5. skupine; za višjega kontrolorja 6. položajne skupine Klemene Viljem, kontrolor 7. skupine; za kontrolorje 7. položajne skupine Tam-šek Janez, Kraupp Oskar in Hvala Bogomir, administrativni uratiniki 8. skupine vsi službujoči v Ljubljani.
♦	Diplomirana sta bila v sredo popoldne na. juridični fakulteti g. Korošec Hubert iz Kranja in g. dr. Milan šval iz Stične.
♦	Kongres Jugoslovenske ženske zveze
bo v zdravilišču v Banji Koviljači blizu šabca o binkoštih (20.-22. maja). Stari odbor boo astopil, volilo pa se bo po novih pravilih samo izvršni odbor. Obravnaval se bo poleg referentov nov poslovni«, formirale se bodo komisije v zvezi in odobril načrt za dela za bodočo štiriletno funkcijsko dobo. Predloge glede referatov na skupščini ali želje glede dnevnega reda sprejema samo do 25. t. m. tajništvo JŽS (štebi-Pleško, Aleksandrova 4). Pozneje prispele vloge se ne bodo uvaževale. članarino za leto 1933. je plačati še po starih pravilih, po katerih plača društvo od vsake članice po 1 Din glavni blagajni v Beogradu. Naslov blagajničarke: O. Gav-rilovič. Poincarejeva 12. Uprava je prosila za znižano vožnjo: uspeh se bo objavil pravočasno v listih. Jugoslovenska ženska zveza
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
♦ Vsem udeležencem nacionalno-politič-nega tečaja ZKD. Udeleženci naj prispejo f Ljubljano najkasneje v ponedeljek do 10. ure, ker je ob pol 11. uri otvoritev tečaja z govorom g. predsednika direktorja Juga Ln g. ministra Mohoriča. Tečajniki, ki so se prijavili, pa lahko pridejo v Ljub !jano že v nedeljo, ker so prenočišča pripravljena. Zglasijo naj se v prostorih ZKD. Kazino II. na Kongresnem trgu, kjer bo posloval odbor tudi v nedeljo popoldne. Prenočišča bodo v Vajeniškem domu, ki je
v Lipičevi ulici št. 21. oziroma v Invalidskem domu (za šentpetersko cerkvijo), kjer naj se zglase za prenočišča event. zamudniki. Glede vožnje je urejeno ta-ko-le: vsi tečajniki naj kupijo na odhodni postaji celo karto, ki je pa na ljubljanski postaji ne oddajo, ker bo karta služila tudi za povratek Kdor bo karto oddal, ne bo imel polovične vožnje. Spored in ostalo bodo tečajniki zvedeli v tečaju.
doaJfo adhoj%Q!
Pred vsako jedjo, zlasti pa pred kosilom
in večerjo
--v.
*	Petnajstletnica pomembnega zgodovinskega dogodka na severni meji. Prejeli smo: Ko je general Maister osvobodil Maribor in njegovo zaledje ter zastražil 6 svojimi četami zavojevane državne meje, je ostala carinska meja na železniški progi v špiljah odprta. To so pridno izkoriščali razni verižnikl. Takratno finančno ravnateljstvo v Ljubljani je bilo brez moči, ker ni imelo strokovno Izvežbanih carinskih uradnikov, a nemško carinsko urad-ništvo je moralo zapustiti službo. Ka*o naj bi se v takšnih razmerah odprl carinski urad v špiljah? To pereče vprašanje je častno rešil g. Ante Grom, po 40 letih službe upokojeni carinski revident, ki se je iz Primorja prostovoljno javil na službo, vanje. Dcbil je poziv, naj bo pripravljen za nastop službe. Dne 2. aprila 1919 je bil pozvan in določen za vodjo carinarnice v špilju. S tem dnem je bilo carinsko poslovanje redno otvorjeno in uvoz nezacarinje-nega blaga po verižnikih onemogočen. Tako je bila državna meja tudi v tem pogledu zavarovana, za kar gre priznanje g. carinskemu revidentu Ante Gromu, ki se je lotil težkega in odgovornega dela z mla-deniško vnemo in čilostjo. Ob petnajstletnici se ga hvaležno spominjamo io mu iskreno čestitamo! Njegova neumorna delavnost in domoljubna čuječnost pa naj bosta zgled našim mladim državnim delavcem. — Dr. I. L.
*	Občni zbor podružnice SPD v Radovljici bo 28. t. m. ob 19. v radovljiški kavarni. Na dnevnem redu bodo poročila funkcionarjev, volitev delegatov za skupščino in slučajnosti.
•	propagandne zaklopne znamke za XIV. ljubljanski spomladanski vdleeejem so izšle. Na razpolago so e 6lovehskim, sr-bo-hrvatskim (latinica in cirilica), nemškim ali francoskim napisom, v lični in okusni izvedbi. Uprava Ljubljanskega velesejma dostavlja p. n. tvrdkam na željo znamke brezplačno in prosi, da z njimi opremljajo vse svoje pošiljke. Poštna uprava je uporabo t?h znamk dovolila.
*	Nova grobova. V Imiebrucku je preminil g. dr. Rudolf T h o m a n n, dvorni svetnik v pokoju. — V Praprotnem ie umrla 14-letna Marija H o d e j ? v a, marlji va učenka višje narodne šole v Hrastniku in navdušena Sokoličica. Na njeni zadn,i poti v Drago eo io spremili poleg učenk z dekliške šole še Sokoliči in Sokoličice. Ob odprtem grebu ji je govoril katehet g. Zaleir. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Dva srečna loterijska igralca. Pred nekaj dnevi je v somborski kolekturi Se-leš neki mladenič kupil srečko dri. razredne loterije. Po dolgotrajnem izbiranju se je odločil za številko 20.805. Ko ga je kole trt or vprašal po naslovu, mu je mladenič, ki je srečko takoj plačal, odgovoril, naj zapiše H. G. Wells, za stanovanje pa je navedel neko somborsko ulico. Kclektor je je še pošalil, češ, da ima soimeujaik slavnega pisatelja gotovo tudi zveze z duhovi in da bo tako zadel visoko premijo. Nekaj dni pozneje pa je dobila kolektura sporočilo, da je srečka štev. 20.805 zadela premijo 200.000 Din. Eden od uradnikov je takoj hitel na navedeni naslov, da bi sporočil veselo vest, ni pa mogel najti H. G. Wellsa. Tudi opisi mladeniča niso imeli nobenega uspeha in se sedaj vse mesto zelo zanima za skrivnostnega in srečnega igralca loterije. Z drugo, istih dni prodano srečko pa je neki bivši trgovec, ki živi v najslabšik gmotnih razmerah, aadel 80.000 dinarjev.
*	Strašen atentat v Petrinjl. Žrtev maščevalnega atentata je postal v Petrinjl ugledni občan Mato Kolakovič. Ob 2. ponoči je odjeknila močna detonacija, ki je prebudila vse stanovalce blizu banovinske bolnice. Nastala je panika, mnogi so hiteli na kraj eksplozije ter našli stanovanje Kolakoviča popolnoma demolirano. Okna so ležala na drugi strani ulice, eksplozija pa je porušila tudi del zidu. Kolakoviča je hudo ranjenega vrglo iz postelje. Ugotovljeno je, da je neznana oseba onrog enega kilograma eksploziva, najbrž dina-mita, v vreči spravila na okno Kolako-čeve sobe ter ga potem od zunaj zažgala. Hudo ranjenega Kolakoviča so takoj od-premili v bolnišnico, v njegovem stanovanju pa so policijski organi izvršili temelii-to preiskavo. Kolakovič je postal žrtev svojih upnikov, katere je v zadnjem času začel terjati, ker mu niso hoteli vrniti denarja, ki jim ga je posodil, ko se je pred leti vrnil iz Amerike. Zanimivo je, da je bil na Kolakoviča že pred dvema letoma Izvršen podoben atentat. Tedaj je nekdo v njegovo sobo vrgel vrečico dinamita, Ki pa k sreči ni eksplodiral.
♦	Umetnostna razstava »Slovenska pokrajina«. V okviru jesenske kulturne in gospodarske prireditve Ljubljanskega velesejma od 1. do 10. septembra bo tudi razstava upodabljajoče umetnosti pod geslom »Slovenska pokrajina«. Umetnostne razstave na velesejmu so se v teku let uveljavile in so zelo priljubljene pri občinstvu. Razstave se lahko udeležijo le povabljeni umetniki, če ne bi prejeli vabila, naj ga reklamirajo pri velesejmsKi upravi, žirije ne bo. Vse razstavljene slike bodo pripu-ščene ljudskemu glasovanju. Za 5 slik, ki prejmejo največ glasov, bo izplačana denarna nagrada, število del posameznika — razstavljalca se bo uravnavalo soraz merno s prijavljenimi umetninami in z ozi rom na prostor, ki bo za razstavo na raz polago. Prijave naj se pošljejo najpozneje do 15. julija upravi ljubljanskega velesej-
kozarec
ROGAŠKE SLATINE,
ki izboljša tek, gasi žejo in utrja zdravje! Dobra je, okusna in poceni.	3065
ma. število umetnin, njih označba ln format mora biti točno naveden. Stroške za dovoz umetnin nosi razstavljalec sam. odvoz po železnici pa je brezplačen.
•	Poroka. Danes se poroči gdč. Lota Pe-tričkova iz LJubljane z g. inž. Marcikičem h Novega Sada. Mlademu paru obilo sreče!
Najugodneje kupite ali naročite
damske plašče in kostume
v damski konfekciji
A. PAULIN, Ljubljana
_KONGRESNI TBG 5_
*	Zanimiva knjiga za planince. Pehotni podpolkovnik Milan A. Popovič, komandant 4. planinskega bataljona v Ljubljani, in francosmi generalštabni major Emil B&thouart sta »pisala knjigo: »Kaj bi morali vedeti vodniki v planinah«. Knjiga je izšla v Zagrebu, v francoščini pa tudi v Parizu. Navodila te knjige bodo dobro služila vodnikom večjih planinskih izletov, dasiravno so pisana za vojaške vodnike, odnosno za planinske vojaške oddelke. Vsebujejo ipa vse, kar morajo vedeti planinci sploh. Nekaj dobro obdelanih poglavij pa je posvečenih tudi samopomoči pri raznih elementarnih nezgodah in sploh pri kretanju v neznanem in težavnem gorskem terenu. S tem so združeni tudi higiensui nasveti za vse priložnosti. Nadalje je posebno poglavje posvečeno planinskimi prenočiščem in so dobri nasveti, namenjeni vojaškim oddelkom, ravno tako važni tudi za večje skupine turistov. Posebno važna so navodila o orientiranju v neznanih gorskih terenih. Knjiga je pisana strokovnja-ško in zelo pregledno ter bo, kakor že rečeno, dobro služila vsem obiskovalcem gora. Dobi se tudi pr! pisatelju g. podpolkovniku Milanu Popoviču v Ljubljani.
V JEZIKU SE ZRCALI KULTURA VSAKEGA NARODA!
Majhen doprinos k naši slovenski kulturi tvori prva nemško slovenska
FOTOGRAFSKA TERMINOLOGIJA
Zahtevajte jo v upravi mesečnika »Fotoamater«, Ljubljana, Prešernova ul. 5. Cena Din 10.
Tenis šport
Novodošlo Inozemsko biago! Francoski okvirji od 180.— Din dalje. Nova kompl.	od 60.— Din dalje.
PO !*RA VILA t
NAJVUttJA fcALCGA V LJUBLJANI PRI
B. KOLB 8 PREDALIČ
M«Hurgova ulica ®
- vu« 1 mm W*M
FOTOAMATERJI!
Za vsak pri nas kupljen film eno povečano sliko vel. 13X18 cm gratis. Na zalogi samo sveže in kvalitetno blago.
Foto Tourist, Lojze Smuč
Aleksandrova cesta 8 Palača Prve Hrvatske štedionlee
• Žena in njen prosti &as. Skrbna gospodinja «i le s težavo utrga kako uro, da se oddahne od napornega dela ln vsakdanjih skrbi. In še takrat ne miruje, če že ne plete ali veze, pa čita praktične članke. TaiKe članke prinaša revija »Žena in dom«. Pri* jetno pripoveduje ženam o vseh mogočih zadevali. Z izbranimi novelami skrbi za duševno razvedrilo. Tudi praktične reči obravnava na zabaven način. Vsaka žena dobi mnogo pametnih nasvetov, ki jih v teh hudiih časih vsi potrebujemo. Velikonočno številno so dobile naročnice še pred prazniki. V tej številki so tele črtice: VI. G. Korolenko: »Stari zvonar«, Selma La-gerlaf: »Judež«, Cvetko Drago: »Krist, ki si od mrtvih vstal«. Manica Romanova: »Posledice tožbe«, M. Mohorčičeva: »čez 4000 metrov«, Nina Smlrnova: »Marfa« (v prevodu Ludovika Mrzela), Vera Goga-la: »Irena in Fedi«, »Skrivnosti sanj«, »žena v Indiji se prebuja«, »Kazni za nezvestobo«, »Za naše male«, »Mod-nl pele mele«, »Novi poklici«, »Vzgoja«, »Za zdravje«, »Gospodinjstvo in kuha« in še druge praktične reči. žena ki dom stane letno 48 Din, priloga za kroje ln ročna dela 20 Din in pet gospodinjskih knjig 37 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10.
Sedaj na pomlad v
RogaSko Slatino
zdravilišče želodca, črev, žolčnega kamna itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20-dnevna popolna penzija velja v času od 1. maja do 15. junija Din 1000.— in Din 1200.—. Prospekti in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika.
3068
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
♦	Spoštovani čltateliii Dovolinjemo si opozoriti Vas na 16. stran današnie številke »Jutra« in Vam priporočamo da si Jo shranite, človek nikoli ne ve. kdaj mu bo kaj potrebno. Shranite to stvar, ker Vam bo prej ali slej dobro služila ln Vi boste Imeli samo koristi od tega.
♦	Zdaj ko se pomlad ponuja... V nedeljo, kadar solnce prijazno sije, rad vzame vsak popotno palico v roke Ln gre veselega srca v cvetočo pomlad. Nekaj za pod zobe spravi v nahrbtnia, v žep vtakne dobro knjigo in tako je poskrbljeno za dušo in telo. Po večurni hoji človek rad leže na trato in pogleda svoje časopise. Ob takih prilikah vas prijetno razvedri revija »Prijatelj«. Ta list je iskren tovariš vsaki družini. V njem najdete resno leposlovno štivo, razne kozerije, zabavne potopise, vesele prigode, gledališka poročila, prirodoslovne razprave, tehnični pregled. ugankarsko gradivo !n seveda mno go anekdot za smeh in kratek čas Vsak mssoc Je priložena lepa knjiga S četrto štev U ko »Prijatelja« so dobil! naročnik; romaš sušnega čstksga pripovednika Via-dJ«»%v« Vtsčiire: »Beg v Budin«, ki ga Js prs**<!el 4r. Fran Bradač. Ta romaa Je «4*1 jansko leto na Csikem v nekaj
v trnb Isdajah. Nagrajen Je bil t drtavno aa«nwV> h» ceno Melantrleba v Pragi. To J* knjiga visoke lltsrarne vrednosti. Bnajst takih k»J!g !n revijo »Pri JaUlJ« lahk« a a rodite sa nizko ceno 132 Din pri salotb! »Rvallt«, Ljubljana, Dal mstlsova	10.
♦	Prihranjen čas mnogo zaleže, če si
prihranimo vsak teden količkaj nepotrebnega dela, si pridobimo v enem letu, da skoro ne opazrmo, nekaj časa za oddih, ki se vsaki gospodinji prileže. Lahko pričnemo kar pri hišnem delu, zlasti pri veliki žehti: kdor se spravi dandanes še z men-cačem in krtačo k čebru, čas samo zapravlja. Zakaj danes ta dan si gospodinja pranje res lahko olajša: ni ji treba več imeti taikšnega strahu pred veliko žehto! Samo malo bi bilo treba premisliti, koliko časa si pridobi v enem letu, če pere z Radionom.
♦	Polnilna peresa v veliki Izbiri priporoča M. TICAR, Ljubljana.
Iz LluMjane
u— Don Boskove svečanosti v Ljubljani. Kakor poročamo na drugem mestu. ;e prispel včeraj v Ljubljano poljski primas kardinal g. dr. Avgust Hlond; že predvčerajšnjim je prišel iz Gornjega grada nadškof g. dr. Jeglič. Oba se boeta danes udeležila velikih svečanosti na Rakovniku v proslavo ustanovitelja saleziijanskega re.la Don Boska, ki je bil, kakor znano, na Veliko noč proglašen za 6vetnika. Svečanosti se bodo začele zjutraj ob 8. z mašo, ki jo bo doroval kardinal Hlond. Ob 10. bo (poo-tiffckalna maša, ki Jo bo ob asistenci g. kardinala daroval nadškof dr. Jeglič. Svečanosti bodo popoldne zaključene s procesijo.
u— Proslavo 200-letnlce rojstva Antona Janie. slavnega svetovnega slovenskega čebelaria. priredi čebelarsko društvo v Ljubljani 20. maja v dvorani Delavske zbornice. Malhen Je sicer naš slovenski rod, pa vendar beleži njegova kronika nešteto zaslužnih mož svetovnega slovesa, med katere štejemo tudi Janko, očeta na-šega čebelarstva. Z izrednim opazovalnim čutom se je poglobil Janša v življenje čebel, v to čudovito kraljestvo umetnosti in dognal nenobitne resnice, ki so še danes podlaga čebelarleniu vsega sveta Prav je zato, da bo čebelarsko društvo proslavilo to Izredno obletnico našega rojaka, da s tem pokaže svetu spoštovanje, 51 ga goji do Antona Janše. Na slavnostno zborovanje bo društvo povabilo zastooniKe ob-lastev in društev, vabi pa že sedaj na proslavo vse čebelarie in drugo cenjeno občinstvo, ki se zanima za razvoj čebelarstva
u— Jugoslovansko akademsko pevsko druitve Iz Zemuna pride v Ljubljano Jutri ob 13.38, ob 20. pa priredi v dramskem gledališču koncert, na katerem bo mešani zbor, ki šteje 60 članov in članic, izvajal skladbe Jugoslovenskih komponistov. Vsa narodna, kulturna, predvsem pa akademska moška ln ženska društva naj se v čim večjem številu udeleže koncerta v dramskem gledališču Kakor tudi sprejema na glavnem kolodvoru.
u Jutri v ponedeljek 16. t. m. bo v dramskem gledališču koncert jugoslovensicega akademskega pevskega zbora lz Zemuna. Vse prijatelje zborovega petja, predvsem pa člane naših zborov in mladino, opozarjamo na ta omladitiskl koncert. Akademski pevski zbor ta Zemuna nastopi tokrat prvič v naši sredi. Vstopnice po znižanih dramskih cenah se dobe Jutri ves dan v knjigarni Glasbene Matice in od pol 8. dalje pri večerni blagajni v dramskem gledališču. Opozarjamo, da je koncert v dram-sicem gledališču.
Družabni večer
S. K. ILIRIJE
v nedeljo 15. aprila t. L ob 20.30 v dvorani hotela MIKLIC.
^ da
amref Doramsd radioakurn« K»bD* krem*. _ Njeni blagi iaiki ra-iija, ki e« merno lfo-azdele v u*uii votHrf, delujejo še etiri we po iiaoenj-u. VaJa u£ta e« cjji-Krta in eveia, kri t tobatsm	ki>c-
if. poej»eS«n) in dobiva hiueje zdravih r«-d-iiuih »novi. X* te način oetanejo iobj« idravi in d-obe M^žno belino. Po*ku*ue m danve!
u_ Občni zbor Kluba trgovskih akademikov bo jutri v ponedeljek ob 20. * veliki dvorani nove dTŽavne trgovske akademije. Udeleže naj se ga vsi absolventi in prijatelji kluba.
u— Občni zbor moške Cirll-Metodove podružnice v šifckl bo 17. t. m. ob 20. v Mal-gajevi gostilni. Knezova ulica, člani in prijatelji OMD vabljeni!
u_ preporodovke! V ponedeljek ob 5'/«
sestanek s predavanjem. Udeležite se ga
•zanesljivo in točno!
u— pokojninski zavod zs nameščence v LJubljani sprejema stranke le ob de-lavniKih od 11. do 13.
KAMNOSEŠKO in KIPARSKO PODJETJE
Kunovar Franjo
pokopališče
Sv. Križ — Ljubljana
telefon 27-87
, ZALOGA in IZDELAVA MODER. SPOMENIKOV Nizke cene!
Koncertni pianist Nikolaj Orlov si
je izbral za svoj prvi pianistični koncert v Ljubljani naslednji spored: 1) Scarlatti: 3 sonatine, 2) Brahms: Varijacije na Pa-ganinijevo temo. 3) Chopin: Impromptu v as-duru, Nocturno, Trije preludiji in Scherzo v b-molu, nato izvaja v K. delu Medtnerjevo »Bajko« v f-molu, Prokofjevo »Toccato« op. 12, DebussyJevo skladbo »Reflets dans I'eau« ter Skrjabinovo etudo v dis-moiu. Velik impozaeten program. Predvsem opozarjamo na Chopinove skladbe, katerih najodličnejši interpret je Nikolaj Orlov. Vstopnice od 10—40 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— Šentjakobski živilski trg bo 2. ma;a otvorjen za vsa živila in druge življenjske
potrebščin s.
n— Hans Moser nastopi še danes Ob 11. v filmu smeha in zabave »Sladka je mladost«. Kot dopolnilo nova »Mieky miškac Najnižje c-ne 2.50, 4.50 in 6.50 Din, zato ne zamudite te prireditve ZKD v prostorih
>Elitnega kina Matice«.	, ,, , .
u— PrePorodovke! V ponedeljek oo četrt na 6. bo članski sestanek s predavanjem. Pridite vse zanesljivo in točno!
u— Šentjakobsko pevsko društvo Išče pevovodjo. Ponudbe naj se pošljejo čimprej na naslov društva na Dolenjski cesti 20. — Društvo se najlepše zahvaljuje naslednjim tvrdkam za darovane vsote: Bakarčičevi lekarni, Prelogovi veletrgovini, Jelačinovi trgovini ln gostilni (Rudnik), Balohovi trgovini, Medenovi tr govini in Kušljevi trgovini
u— Odsek osobja gradbene in progo-vzdrževalne službe UJNžB zboruje danes v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta. Na dnevnem redu so stanovska in organizacijska vprašanja.
u— V Sokolskem domu na Viču uprizori drevl ob 20 dramski odsek burko »Samo-glavček«. Vljudno vabimo
u— Zahvala. Društvo »Tabor« se najtopleje zahvaljuje gdč. Aniti Mezetovi, gg. profesorju Karlu Ruplu, Svetozarju Banovcu in dr. Danilu švari za sodelovanje na društvenem koncertu 7. t. m. Prav tako se zahvaljuje vsem, ki so Kakorkoii pripomogli, da je koncert uspel.
u— Društvo »Tabor«. Redni občni zbor bo v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne v beli dvorani Uniona. Pridite vsi!
SMUČARJI!
Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za solnčenje
dr. Kmetovo mazilo
LN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah ln
drogerijah po 10 Din.
„_ prvi tržaški grah r stročju sč fe pojavil včeraj na trgu. Cena je bila Din kg, uščen grah pa merica po 4 Din. Na trg so prišli tudi prvi šparglji, ki so še prav dragi,
namreč 36 Din kg.
u— Včerajšnji trg s semenskim krompirjem je bil med najživahnejšiml v letošnji sezoni. Cenijo, da je bilo na trgu do 40.000 kg krompirja. Cene so se od zadnje srede dvignile. Včeraj so bile splošno Odi 0.95 do 1 Din kg na debelo, za prvovrsten krompir tudi po 1-05 Din. Mnogo krompirja je bilo med drugim nakupljeno za kraje, ki so trpeli zaradi lanskih .povodnji.
DR. LEO ŠAVNIK
špecijalist za ženske bolezni in porodništva Tavčarjeva ulica št. 6-1., telefon 2614
v torek 17. t. m. zopet
redno ordinira, 3887
u— Huda nesreča pri igri s karbidom.
V petek se je v gozdičku pri vodovodu igral 13 letni gimnazijec Stanico Čamernik, železničarjev sin, s steklenico za pivo, ki je vanjo nadeval karbida, prilil vode, zamašil in nato čakal na eksplozijo. Ker eksnlozlja ni nastopila, je bliže pogledal steklenico. V tistem trenutku pa se Je steklenica razpočila. Deček Je dobil nevarne race po obrazu ln hudo rano v koleno. Prišel 1e še lahko domov v Stožce. Domači so mu kri ustavili in ga nrepeljali v bolnišnico. Kljub nemarnim ranam vida menda ne bo izgubil. S čamernikom »ta bila tudi dva otroka železničarja šublja, Kl pa sta le oddaleč gledala igro.
u_ Nesreča na Karlovikl cesti. V LJubljani, zlasti v predmestjih, imajo otroci Se vedno razvado, da se obešajo zadaj na vo zove. žrtev te razvade je postala včeraj zjutraj 6 letna hčerka postrežnice s Kar-lovške ceste Sonja Bitenčeva. Medtem ko Je visela zadaj na vozu, ji je bingljajoča nožica prišla med kolo. Potegnilo jo je s sore in jo vrglo stran na cestišče. Obležala je s krvavimi ranami po životu in z zlomljeno nogo. h Batjelove pisarne so takoj telefonirali po reševalni avto, kl Je hudo poškodovano dekletce odpeljal v bolnišnico.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKL Telefon 83-87_
ANY ONDRA kot črnolaska v veselem filmu
Pripovedke gdčne HOFFMANN
Sodelujejo: Mathias Wiemann, Ida Wiist, Paul Otto.
Predstave: v nedeljo ob 3., 5., 7. ln 9. url, v ponedeljek ob %7. in uri Dopolnilo nov zvočni tednik!
PRIDE!
Titani neba
PRIDE!
Iz Tržiča
č— Pevski večer, ki ga je priredil agilni pevski zbor Bralnega društva v nedeljo v restavraciji pri Zaplotniku v Retnjem, je odlično uspel. Zbor je pod vodstvom rev-" natelja Lajovica Albina odpel spored lepo in strumno ter bo vršil svojo prosvetno nalogo odlično, če bo čim večkrat obiskoval tržiško okolico in jo navduševal s pesmijo za vse lepo in dobro.
PRESELITEV!
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da esm preselil svojo trgovino s fotografskimi potrebščinami iz Mikloftičeve ceste St. 6 (vis-a-vls hotela Union) na
Aleksandrovo cesto 8, Palača Prve Hrvatske štedione
ter se vsem svojim odjemalcem kar najvljudneje priporočam za obisk ln nakup.
FOTO TOURIST - LOJZE ŠMUC

Ptmv. 8,	Prve Hrvatske štedione
0owod isto (xomxxgjcu fcctfuis1
Prhljaj izgine! Lasje prenehajo izpadati1 Lasje spet rastejo!
Radio kotiček
Jutri bo predaval g Ferdo Delak o novi plesni umetnosti. Predavanje se prične ob 18.30 in bo zlasti zanimivo za ljubiteue plesa Začetek nove plesne umetnost pomeni prelom s tradicijo baleta. Nova plesna umetnost ki je zavrgla povrsnost baleta pa tudi razne poskuse dati plesu literarno vsebino ali celo izraziti v njem filozofske ideje, je ubrala Rova pota. Ustvarila sta jo Rudolf von Laban in Mary Wig-man. Njeno vsebino spoznamo najlaže. Če si jo ogledamo v zvezi s slikarstvom in plastiko. odnosno z vso kulturo novega časa.
Baleta brez glasbe si ne moremo misliti. V baletu ni noben lastni ritem učinkovit. Baletni ples se ilustrira in upodablja ritem glasbene umetnine. Plesna umetnina baleta je v treh ozinh nesvobodna ona je v prvi vrsti sužnja glasbe, navezana ie na gotovo literarno vsebino in končno je glavni cilj baleta gracija in navidezna zmaga giba, ki je pa le omejen. Prost vsake podreditve sorodnim umetniškim panogam, neumetniškega naturalizma in zastarelih lepotnih idealov se je razvil novi ples v veliko slogovno čisto in svobodno umetnino, oddaljeno osladnim revijskim gledališčem in kabaretnim ter varietejskim zapav.ščem
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3 temperatura, 4 relativna vlaga, v %, 5 smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10.
7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo
najvišjo, druge najnižjo temperaturo 14. aprila.
Ljubljana 7, 766.1, 12.2, 84, mirno, 2, 0.1 dež Ljubljana 13, 764.9, 20.4, 47, SW1, o, —, —; Maribor 7, 765.1, 11.0, 90, mirno, 4, —, —: Zagreb 7, 765.8, 15.0, 80, SEE1, 10, —, —; Beograd , 766.8, 12.0, 70, SEE4, 10, —, —; Sarajevo 7, 765.2, 11.0, 90. mirno. 10, 0.2 dež Skoplje 7, 766.6 13.0, 80. mirno, 7, —, —; Split 7, 763.7, 15.0, 70, N3, 8, —, —; Kumbor 7, 765.2, 16.0, 80, NW3, 7. —, —; Rab 7, 765.3, 15.0, 60, NE3, 10, 0-6. dež.
Temperatura: Ljubljana —, 11.3; 21.4, — Maribor 19.1, 10.0; Zagreb 23.0, 14.0; Beograd 23.0, 12.0; Sarajevo 24.0, 10.0, Skoplje 24.0, 8.0; Split 22.0, 14.0; Kumbor — 14.0; Rab —. i2.0.
a— Aretiran. Tezenaki orožniki eo aretirali Franca Lubso iz Juršincev. Imel je ljubico v Dobrovcib in tam so orožniki po daljšem zasledovanju izvedeli, da Lubša prodsja kolesa. Ko so preiskali barako, v kateri jo stanoval na T.-znem. so našli več delov od raznih koles. Lubša je bil namreč člrokov-n:ak in je ukradena kolesa razstavljal, zamen'al posamezne dele in jih tako spravljal v denar. Priznal je, da je v zadnjem času v Mariboru ukrad-1 6 koles. Izročen je bil
sodišči.	. , ,
a_ Nočna lekarniška služba. Prihodnji
teden ima nočno lekarniško službo Sirakova lekarna pri »Angelu varhu« na Aleksandrovi cesti
Iz Celja
e_ V počastitev 801etnice prof. Josipa
Kožuha v Celju so darovali Dijaški kuhinji v Celju: živinozdravnik g. Jože Samec v Murski Soboti 100 Din, gdč. Roza Ko-roščeva in g. Joško Korošec 50 Din, odvetnik g. dr. Ervin Mejak v Konjicah pa 30 Din.
e_ Iz gimnazijske službe. Diplomirana
filozofka gdč. Desa Mrvoševa iz Zagreba je imenovana za honorarno nastavnico na drž. realni gimnaziji v Celju.
e— predavanje za rezervne oficirje bo jutri ob 19.15 v Oficirskem domu v vojašnici Kralja Petra v Celju. Udeležba obvezna za vse rezervne oficirje.
e_ »Bratje KaramazOvi« v celjskem
gledališču. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 24. t. m. ob 19.30 v Mestnem gledališču v Celju Dostojevskega »Brate Karamazove«. Ker bo predstava trajala približno štiri ure, se bo pričela že ob 19.30. To bo zadnje gostovanje za abonma v tej sezoni. Neabonenti dobijo vstopnice v knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti. — Uprava celjskega gledališča se pogaja z upravo Narodnega gledališča v Ljubljani zaradi dveh opernih odnosno operetnih gostovanj v maju.
e— Moška in ženska Ciril-Metodova podružnica v Celju bosta imeli občni zbor v ponedeljek 16. t. m- ob pol 21. v Celjskem domu.
e— Podružnica »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije, je imela pred dnevi IV. redni občni zbor v hotelu »Evropi« v Celju. Predsednik g. ravn. Drago Kralj je pozdravil vse udeležence zlasti pa odposlanca matičnega društva g- Sikiča iz Zagreba. Računski zaključek podružnice za 1. 1933., ki ga je prečital poverjenik g. Schmidichen, izkazuje 16.893.28 Din dohodkov in 18.257.68 Din izdatkov. Primanjkljaj znaša torej 1364 dinarjev 40 par. člani celjske podružnice »Merkurja« so prejeli lani 124.375 95 Din podpor bolnižke blagajne, med temi 31 tisoč 182.73 Dni za višje daiatve. V začetku leta 1933. je imela celjska podružnica 198 članov ( in 301 rodbinskega člana), ob koncu lanskega leta 207. sedaj pa ima 217 članov. Na predlog člana nadzornega odbora g. ravn. Turnška je bil računski zaključek soglasno odobren in je odbor prejel razrešnico. Novi odbor, ki je bil izvoljen soglasno, tvorijo gg.: predsednik ravnatelj Drago Kralj. I podpredsednik Robert Himmer. n. podpredsednik ra-matelj Franc Turnšek odborniki: Ivan Litera.
NAROČAJTE najboljšo slovansko družabno revijo. Celoletno Din 60.-
„NAŠA POTA"
LJUBLJANA, poštni predal St. 114
Iz Maribora
a - Predavanje Božidaria Borka. Ljudska umiverza opozarja na velezanimivo predavanje, ki sa bo imel jutri g. Božidar Borko, urednik iz Ljubljane, o idejnih smereh so dobnega češkega slovstva. Globoko je razgibano od svetovnih valov češko duhovno življenje, v njem se združujejo kot v mogočnem žarišgj duhovni žarki severa in juga, zapada in vzhoda. Veliki sodobni češki književniki so verni tolmači teh mnogovrstnih stremljenj. Gospod Borko spada k prvim poznavalcem čeških književnih razmer. Pred kratkim je bil dalje časa med njimi. Naš^ občinstvo ga ne pozna le kot odličnega kulturnega eotradnika pri »Ljubljtanskem Zvo-nj in pri »Jutru«, ampak tudi kot ožjega ro-jaka, ki je mnoga leta prebival med nami in v najtežjem času jspešno oral kulturno ledino v našem mestu. Težko se je ločil Maribor od gosp. Borka, a tem topleje ga pozdravljamo v svoji sredi kot predavatelja »Ljudske univerze«. V petek 20. t. m. pa bo predaval senator gosp. dr. Frangeš iz Zagreba o temi »Italija, Nemčija in mi s politično - gospodarskega vidika«.
a— Predavanje 0 filmn. V Maribor je dospel na studijskem potovanju najznamenitejši manežer Nemčije in režiser »Intra« filmskega podjetja v Berlinu g. Olaf Barrou, ki bo imel v torek 17. t. m. ob 20.15 v dvorani hotela >Zamorec< zanimivo predavanje pod naslovi: »Kako pridem v resnici k filmu« in »Pogled za kulise filma«.
a— Zveza Maistrovih borcev sklicuje za 22. t. m. ob 10. v zgornjo dvorano hotela *Orla« izredni občni zbor. Dostop bodo imeli samo člani z legitimacijami.
a— Društvo »Nanos« poziva vse člane, da se udeleže pogreba tovariša Ivana Ger-želja jutri, v ponedeljek, ob 17. na Pobre-žkem pokopališču.
a-- Gozdni požar. Včeraj zjutraj je začel goreti gozd v Logu pri Bistrici, ki ji last narodnega ooslanca g. Kreacija. Gasilci iz Ruš in drugih krai^v so po večurnem gaše-nw pr<*prečili nevarnost, ki je pretila neka-tceiim gospodarskim objektom. Smrnijo. da r c<reni zanetila zločinska roka.
Vinko Schuster, Stjepan Teltuh in Ludo-vik Vrečič, nadzorni odbor tvorijo predsednik Aleksander Heller ter člana Lojze Jerin in Bruno Schonberger. Delegat iz Zagreba je med drugim sporočil, da je g. minister za socialno politiko in narodno zdravje imenoval novo ravnateljstvo bolniške blagajne »Merkurja« v Zagrebu. Član ravnateljstva je postal tudi predsednik celjske podružnice g. ravn. Drago Kralj.
e—Umrla je včeraj v Celju (Cankarjeva cesta 4) v starosti 21 let gdč. Štefanija Johnscherjeva, vnukinja čevljarskega mojstra g. Štefana Straška v Celju. V celjski bolnišnici je umrl včeraj 451etni upokojeni rudar Janez Kunstl iz Trnovelj pri Celju.
e— Kino Union. Danes ob pol 11. matineja, ob 16.15, 18.30 in 20.45 zvočni velefilm »Plačana ljubezen« in dve zvočni predigri, jutri ob 16.15 in 20.30 pa zvočni film »Lov za srečo« in zvočna predigra.
Iz Kratila
r— Večerni avtobus vozi vsak delavnik ob 17.45 v Ljubljano. Povratek ob 23.30. Legitimacije za gledališče se dobe v večernem avtobusu. Znižane cene veljajo samo ob delavnikih za opero in dramo. Prosimo, da se poslužujete te nočne vožnje v svrho njenega vzdrževanja.
Z Jesenic
s— Kino Radio bo predvajal v nedeljo 15. t. m. ob 15. in 20. krasno opereto »Orlov« z Liano Haldovo iin Svetislavom Petrovičem v glavnih vlogah. Dodatki običajni. Prihodnji spored »Madona, kje si?«
f-.
Vbovelj
'IAŠKA
na KRKU
Poznano udobno morsko kopališče na otoku Krku za odrasle, otroke in ne-plavače. Ugodno sončenje in odpoči-tek na peščeni morski obali, dolgi 1600 metrov. Dnevna parobrodska zveze s Sušakom in ostalimi mesti na gornjem Jadranu. Hoteli na morski obali (plaži) prav pri kopališču. Kopališče z kabinami in šotori. Vodovod, električna razsvetljava. Sezona od 1. maja do konca septembra. Prospekte na zahtevo pošlje Kopališka uprava Baška Hoteli: Baška. Gran dič, Velebit, Volarič, Europa Pen sioni: Jadran, Kvarner Praha, Ruža Tomša, Triglav, Zvonimir, Barbalič.
Buffet F. C. Dujmovič. 130
tLl -
t— Novo društvo. Tudi v Trbovljah imamo več mož, ki so se udeležili koroških bojev. Ti možje nameravajo ustanoviti posebno organizacijo koroških borcev. V ta namen se bo vršil v ponedeljek 16. t. m. ob 19. uri v gostilni Volker sestanek v spomin 151etnice koroških bojev, na katerem se bodo obujali spomini na osvobodilno vojno, ki se je zrf nas končala s tragičnim koroškim plebiscitom.
t— Opereta na sokolskem odru. Danes zvečer velezabavna opereta »študentje smo«. Kdor se hoče dobro zabavati, bo prišel danes zvečer v Sokolski dom ln ne bo mu žal, ker se bo nasmejal do solz.
Kz Hrastnika
h— Naši najstarejši Hrastničani se gibljejo med 80 in 90 leti. Eden teh najstarejših domačinov je bil Janez Pintar, po domače Tomažev Janez, ki je v četrtek umrl v 85. letu starosti. Kot hrastniški rojak, ki je ves čas svojega življenja bi val v rojstnem kraju na Pintarjevem gruntu, je dobro poznal preobraženje na šega prvotno kmečkega kraja v industrij ski okoliš Bil je brat znane, že pokojne' »slovenske matere« Ane Dimnikove iz Tr bovelj Rad je pripovedoval. Kako je bih včasi v Hrastniku ko še ni bilo ceste, ka ko je hodil s sestro Ančko čez hrib v Tr bovlje ko še ni bilo pri nas šole Z njin Je izumrl zadnji Pintar kateri rod je dol go let gospodaril na svojem gruntu v Hrastniku Pokopali so ga v soboto v Dra gi v družinski grcb Naj v miru počiva!
h— Veliki shod Narodne strokovne zveze bo danes ob 15. na prostem pri Logarč-Kovi gostilni. Razpravljalo se bo o položaju delavstva sploh, posebno pa še o rudarskem vprašanju. Med drugimi govorniki bo nastopil tudi g. Bajt iz Maribora h— Kino Sokol predvaja veselo opereto, glasba od Paula Abrahama, »Ljubezen z neba« tednik in kulturni film.
Iz Novega mesta
n— Dodatno k poročilu o karaanbolu
motocikla z avtomobilom bi pristavili Se to, da je na mestu, kjer se Je dogodila nesreča vedno zelo velik promet, ker se kri žata tu dve cesti. Z ene strani Trdinova cesta, ki precej strmo pada proti mostu, z druge strani pa Zagrebška cesta, ki Isto tako visi. Obe cesti se križata v kotu 90 stopinj in ker so ob križiščih hiše, ki močno ovirajo razgled vozačem, ni nič čudnega, da se pogosto pojavljajo tu nesreče Potrebno bi bilo postaviti na tem mestu stalnega stražnika.
n— Danes ob 15. vsi na cerkveni koncert, ki bo v cerkvi oo. frančiškanov v spomin skladatelja Ignacija Hladnika.
SEZONA SE PRIČENJA 1. MAJA
1400 Din Vas stane 20-dnevno zdravljenje v Radencih (maj, junij, september). V pavšalu je stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (Rontgen, analiza seči), vključno vse takse. V maju uživate na povratku 75% popust na železnici, sicer pa 50%. Uspešno zdravljenje srca, ledvic, želodca, jeter, kamenčkov, pri zaostajanju sečne kisline i. t. d.
Zahtevajte kopališčne prospekte! 88
Slatina Radenci, Slovenija
Iz Laškega
1— Preklic. Podpisana Višner Terezija, brivska pomočnica v Laškem, Izjavljam, da je vse, kar sem govorila o ge. Miri Bernardovi, soprogi brivskega mojstra v Laškem, in njeni sestri gdč. Gusti Jakličevi iz Celja, neresničmo. Obžalujem, da sem ju žalila ter se jima zahvaljujem, da sta mi odpustili in odstopili od kazenske obtožbe.
Iz Preknrarja
pm— Poslanec g. Hajdinjak med narodom. V nedeljo popoldne bo imel poslanec g. Hajdinjak shod na Dolnji Bistrici.. Kakor znano, je vas Dolnja Bistrica zelo ogrožena ob poplavah od Mure, o čemer je govoril g. poslanec tudi v Narodni skupščini. Obstoja upanje, da se bo izvršila na Muri pri Do'nji Bistrici potrebna regulacija, da se odstrani najhujša nevarnost. Za ta dela se bo porabil tudi kredit iz bednostnega fonda, določen za naš srez. Istega dne bo prisostvoval poslanec g. Hajdinjak tudi občnemu zboru organizacije JNS v Cren« sovcih.
pm— Za popolno gimnazijo v Murski
Soboti. Upravičenost obstoja popolne gimnazije v Murski Soboti je dokazana. Organizacije JNS v lendavskem srezu so se pridružile v boju za popolno gimnazijo onim iz °oboškega sreza.
pm— Mladinski koncert, ld ga priredi lendavski mladinski pevski zbor v soboto 21. t. m., bo posetil tudi g. guligoj, vodja trboveljskih slavčkov.
pm— Evangelska cerkev v Lendavi. Te dni so pričeli dela na dograditvi evangel-ske cerkve v Lendavi. Cerker bo še letos dograjena in predana svojemu namenu. Cerkven: hram bo prav lep in bo v kras Lendavi, zlasti še, ker je na lepem prostoru.

Repertoar
DRAMA
Začetek ob 20 Nedelja 15 ob 15.- INRI Izven Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20.: Zaprto (gostovanje v Smartnem pri Kranju).
Ponedeljek. 16.: Koncert Jugoslovenskega akademskega pevskega zbora iz Z*mu-na. Znižane cene. Torek. 17.: Zaprto.
OPERA Začetek ob 20. Nedelja. 15 ob 15.: Carmen. Izven. Izredno znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 2o.: Poljska kri: Izven. Znižane cena. Ponedeljek. 16.: Zaprto.
Torek. 17.: Libuša. Izven.
+
»INRI« iprizore danes zadnjič v H eeziji po znižanih cenah od 20 Din navzdol. Opozarjamo interesente, da si nabavijo po možnosti vstopnice že prej v opernem gledališču.
Repriza Smetanove svečane opere »Libuša«. ki je dosegla pri premieri velikanski uspeh, bo v torek. Naslovno ulogo poje tud. to pot ga. Kumčeva. Opozarjamo prav poseb no abonente. da imajo z abonentsko izka7 nico za to opero 30 s/o popust
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15
Nedelia. 15.: Dama na slabem glasu ★
»Damo na slabem glasu«, zabavno in du
hovito veseloigro v treh dejanjih, ponovijo v Šentjakobskem gledališču danes ob 20.15 Glovne uloge igrajo ga. Ervina Wrischcr-Petrovčičeva in gg.: Košak, Karjs in Han-žič. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, naj blagovoli občinstvo kupiti vstopnice že v predprodaii, ki bo danes od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo.
Mariborsko eledališSe
Začetek ob 20 Vedelja. 15 ob 15 Stambulska roža Zad njič. Globoko znižane cene od 3 d^ Din. — Ob 20.: Hokuspokus.
9*

* vOO


tO


obr*Ao
C*


OeP
f»>»0*


Sokol
Srebrni jubilej Sokola Vič
Sokolsko društvo na Viču se pripravlja v letošnjem letu na izredno pomemben dogodek, na proslavo svojega srebrnega jubileja, ki se bo vršil v dneh od 1. do 8. julija. Društvo se že marljivo pripravlja na to svečanost. Ob tej priliki bo razvit tudi naraščajski -prapor, ki ga bo izdelal Osrednji državni zavod za ženski obrt v Ljubljani. Vse delo se vrši v glavnem v telovadnici, ki se je napolnila z novimi močmi pri vseh oddelkih, zlasti deca in naraščaj izkazujeta velik porast, tako da vaditelji in vaditeljice s težavo zmagujejo ogromno de* lo. Pozivamo pa tudi vse brate in sestre, ki so obvezni do 26. leta obiskovati telovadbo, da prihajajo k rednim telovadnim uram. Pri javni telovadbi bodo nastopili tudi starejši bratje in pa novo ustanovljena konjenica, ki jo vežba konjeniški podpolkovnik br. Dragotin Masek. Poleg telovadnih nastopov bodo tudi prosvetne prireditve tvorile važen del društvene proslave. V okviru proslave bo jubilejna društvena razstava, zato pozivamo vse brate in sestre, ki hranijo spomine od ustanovitve viškega Sokola do danes, da jih stavijo razstavnemu odseku na razpolago. Za brezhibno vrnitev jamči društvena uprava. Ravno tako namerava društvo izdati društveno spomenico, zato prosimo zlasti starejše brate in sestre, da prispevajo idejne in zlasti zgodovinske članke, da bo spomenica čim popolnejše zrcalo 251etnega dela.
Društvena uprava je izdelala naslednji spored srebrnega jubileja: 5. maja bo slav nostni občni zbor in slovesna proglasitev vstopa v jubilejno leto, 1. julija otvoritev društvene jubilejne razstave, popoldne gledališka predstava« Za pravdo in srce« na letnem telovadišču, od 2. do 6. julija društvene in meddruštvene tekme vseh oddelkov, 5. julija slavnostna akademija na telovadišču in Cirilmetodov kres, 7. julija ba-klada po občini, 8. julija dopoldne skušnje, popoldne povorka, razvitje naraščajskega prapora in javni telovadni nastop.
Opozarjamo že danes vse Sokolstvo in napredno javnost na ta pomembni jubilej, ki mora biti mogočen odjek naše sokolske volje in našega ponosa, pa tudi mogočen dokaz hvaležnosti do vseh onih bratov in sester, ki so položili temelj in z delom pisali 241etno zgodovino Sokola na Viču. — Zdravo! — Uprava.
Mladinska akademija Sokola I. na Taboru bo prihodnjo nedeljo 22. t. m. ob 15. v veliki dvorani sokolskega doma. Pester in zelo zanimiv spored bo prav gotovo privabil poleg staršev dece tudi številne druge prijatelje naše sokolske mladine. — Ze 25 p m. se je vršila za deco lepo pripravljena čajanka, ki je bila nekaka glavna skušnja za akademijo 22. t. m. Čajanka je potekla v najlepšem razpoloženju in je deca skupno z naraščajem ves za akademijo določeni spored izvedla v veliko zadovoljstvo navzočih staršev in številnega sokolskega članstva, ki nI štedilo z zasluženim priznanjem mladim deklamatorjem in tekmovalcem. Zato ponovno naitoplieje vabimo vse starše ln prijatelje naše dece, da se udeleže nedeljske akademije in s tem dok8žeio. da se zanimalo za vzgojo dece v •»okolski telovadnici. Opozariamo na bogat spored ki obsega poleg godbenih točk in nagovora br. staroste še več deklamacij oboje dece. dalje same novo naštudirane telovadne točke, rajalne in skupinske vaje, vaje z loki in s tamburini in še mnoere druge zanimive točke. — Mladinski odsek pričakuje številnega odziva in kliče »na svidenje v nedeljo 22. t. m. pri deci na Taboru«.
LMn. — UD SV. nun
' Ponedeljek. 16.: Zaprto.
ivjfcnja na dežel"
RIBNICA. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes v nedeljo ob četrt na 16 io 20. Kalmanovo opereto »Grofico Marico« Za dodatek zvočni tednik.
SV. JERNEJ PRI LOCAH. Na belo nedeljo je zaključila prvo leto svojega dela kmetijska nadaljevalna šola. Po geslu »Iz domačije za domačijo« je v zimski dobi vzgajala kmečko mladino, da jo reši domu in jo napravi sposobnejšo za gospodarski napredek. Nabito polna šolska soba staršev je pričala o zanimanju, pa tudi o zaupanju, ki ga gojijo domačini do te šole. Zanimiv spored zaključne prireditve je zadovoljil domačine in goste.
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Sokolski dramatski odsek nam je zadnjo soboto in nedeljo pripravil veliko presenečenje. Postavil je na oder Kreftove »Celjske grofe«. Obisk je pokazal, da je bila njihova vpri-zoritev za naš kraj res dogodek Vse priznanje režiserki s. Uranjekovi in igralcem. Obe glavni vlogi sta bili izvrstno zasedeni. Pa tudi ostale vloge so bile pretežno dobro podane. Dejanje je teklo gladko, igralci so bili dobro maskirani in so izvrstno obvladali besedilo in po večini tudi mimiko. Sestra režiserka je s skromnimi sredstvi pričarala na oder novo scenerijo in oskrbela iz Maribora kostume. Njena zamisel, da je treba za večje igre tudi večjih žrtev, je bila pravilna. Obisk in aplavz naj ji bosta v zadoščenje.
Vremenski pregled
Dobili smo dneve prave pomladi, tiste pomladi, ki se po vrteh na veliko odeva s cvetjem, ljudi pa sili, da se iznebijo površnikov in vse one ropotije, ki spominja na zimo. če upoštevamo, da je pomlad prehod med zimo in poletjem, ter da je njena prva polovica še bolj v sorodu z zimsko dobo, druga polovica pa s poletno, moramo reči, da smo sedaj ravno v dne-, vih, ko se ti dve polovici stikata. Pomlad prične dobivati prve znake naj>ovedujo-čega se poletja. In da se je to zgodilo skoro natanko za sredo aprila, je nenako v redu s sredino razdalje med zaključkom meteorološke zime ter pričetkom meteorološkega poletja, ki mu nastopi prvi dan s 1. junijem.
Za te čudovito lepe spomladanske dneve se moramo zahvaliti odmoru med gospod-stvom dveh depresij. Ena je odšla in druga na srečo še ni prišla, ker je imela zamude na svojem običajnem potu. Ona depresija, ki nam je prejšnjo nedeljo tako ne-ljubeznjivo pokvarila, se je bila prav počasi pomikala čez srednjo Evropo proti Rusiji, kamor je dospela v drugi polovici tedna ter prinesla Moskvi in drugim krajem novega snega. Ko je v začetku tedna potovala s svojim središčem čez Nemčijo in PoljSKo, je kazalo, da nas nemilo oplazi polarni sektor njenega vetrovnega sistema in nas preplavi z mrzlim severnim zrakom. Ta je res zajel vso severno polovico Evrope in prodrl celo do Alp ter dal višjim legam v gorah novega snega. Ali na južno stran od Alp smo kaj malo čutili od te zapoznele polarne zračne poplave, zakaj gorovja ni imela časa prekoračiti.
Z Atlantskega oceana se je bila namreč pripodila nova depresija ter že v sredo zavzela svoje postojanke nad Biskajskim zalivom; njen vetrovni sistem je v mogočnem vrtincu posegal na celino ter zaganjal polarne zračne mase nazaj proti severu. Toda, kakor se pogosto zgodi, je depresij-ska energija pač zadostovala, da je ustavila severno poplavo, ni pa dala ciklonu zadosti prodorne sile; obtičal je nad oceanom. In ta odimor v baričnem pretvarjanju je porabil visok zračni tlak, da se je v presledku med odhajajočo in prihajajočo depresijo krepko razprostrl in si uredil nad osrednjim pasom Evrope prav lep anticiklon, ki je naglo razčistil in zjasnil ozračje in nam ustvaril »snovo za lepo pomlad zadnjih dni.
Sedaj je situacija ta, da smo še vedno pod gosipodstvom srednjeevropskega anticiklona, toda že na njegovem obrobju nas doseza vpliv atlantske depresije, dasi na srečo s svojo najsimpatičnejšo veljavo, to je, da nam dovaja tople zračne mase od juga, iznad Sredozemskega morja, ne da bi jih v zadostni meri opremila z vlago, zlasti pa ne s težnjo, da bi morale svojo vlago ocediti rav.no na poti čez naše kraje. Torej depresija, ki jo sicer vedno zmerjamo, da nam prinaša vlago, oblake in dež, nas je to pot obdarila s samim dobrim in brez njene pomoči bi se ozračje nad nami ne bilo tako imenitno segrelo, kakor da se je nebo iznad našega morja preselilo k nam. Takole ravnovesje v baričnih odnošajih bi bilo tudi za nadalje pač najsimpatičnejše.
Ali ravnovesje v ozračju traja po navadi kaj malo časa. Naše slabo vreme stoji na slabih nogah. Smešno se sliši tako Izražanje, ali pravilno sliko kaže vendarle. Zakaj na zapadni strani stoji mogočna depresija. tei je dobila novega ojačenja iznad oceana, in čaka sedaj prilike, da udere na celino. Njeno jedro se bliža zapadni evropski obali, zamadne evropske dežele že imajo znova dež, ki se potem takem obeta tudi nam Kaj moremo reči drugega nego željo, da bi se slabotni srednjeevropski anticiklon junaško držal, kljuboval pro-ii-rajočemu ciklonu ter ga odrinil na severna morja, kjer naj bi se zdivjal po mili volji, nas pa prepustil baričnemu ravnovesju med obrtna akcijskima središčema.

Angleška tovarni) pneumatike
prvovrstne kakovosti za osebne in tovorne avtomobile
isce
za Dravsko in Savsko banov.
Vpeljane tvrdke, kt razpolagajo s primerno prodajno organizacijo, naj se obrnejo pismeno v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku pod šifro »British Tjres St. 653« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilicija 9.	8858
GOSPODARSTVO
Taksiranje računov *
Zbornica za TOI v Ljubljani se je v zadevi taksiranja računov obrnila z raznimi vprašanji na ministrstvo financ za pojasnilo. Ministrstvo (davčni oddelek) je z razpisom od 11. aprila na ta vprašanja odgovorilo takole: Namera zakonodajalca pri uveljavijenju predpisov glede računske takse ni šla za tem, da se ena in ista terjatev in dobava kakorkoli obremeni z dvojnim plačilom takse, niti za tem, da se pobira taksa od listin, ki s temi terjatvami in dobavami nimajo neposredne zveze. Namen je le ta. da se računska taksa v vsakem primeru plača in njeno plačilo zasigura. Zato je davčni oddelek odločen da na naj-liberalnejši način ugodi željam interesentov, da ne bodo v formalnem oziru nastale nikake posebne težave za poslovanje, samo da bodo državni interesi zaščiteni.
1.	V primerih, v katerih bi bilo zaradi notranje ureditve podjetja potrebno, da se računi in slične listine o terjatvah in dobavah izdajajo v več izvodih, je že predvideno v taksnem in pristojbinskem ora-vilniku, da lahko podjetja bloke teh listin s potrebnim številom kopij sama naročijo in nabavljajo, vendar morajo pred porabo dati vsak blok taksirati pri davčni upravi. Podjetje lahko samo določi velikost, obliko in besedilo in lahko tudi samo določi kraj, na katerega se nalepi taksna znamka. Taksa se nalepi samo na originalni račun ali slične listine, ne pa tudi na kopije. Kupcu se izroče vedno le originalni računi. Za taksiranje ni treba vlagati nikakih prošenj. Davčne uprave pa morajo taksiranje brez odloga izvršiti še isti dan, ko se jim bloki izroče. najkasneje pa naslednji dan.
2.	V hotelskih m gostiteljskih obratih in pri podjetjih za tujski promet, v katerih zavzema obratovanje večji obseg, bo poslovanje urejeno tako, da se za vsakega prijavljenega gosta otvori v kartoteki tekoči račun, za katerega se v naprej ne more vedeti, koliko bo znašal. Davčni oddelek bo na utemeljene prošnje takšnim podjetjem dovolil, da takso na račune sama lepijo in uničijo s svojim pečatom. Takih računov ni treba vezati v bloke. Po preteku vsakega meseca do 10 dne prihodnjega meseca pa morajo taka podjetja sporočiti davčni upravi, koliko so v teku meseca izdala računov s takso 50 par in koliko s takso 1 Din. Podjetje, pri katerem bi se v enem samem primeru ugotovilo, da taksa po zakonu ni plačana, bo poleg kazni izgubilo pravico, da takso samo lepi in uničuje.
3.	Ona podjetja, ki pišejo svoje račune, note, poročila in slična piema s pisalnim strojem v potrebnem številu izvodov, morejo na utemeljeno prošnjo dobiti od davčnega oddelka dovoljenje, da dajo svoje račune listine taksirati, ne da bi bili povedni v bloke. V izjemnih primerih lahko dobe tudi dovoljenj?, da smejo sama takso toniti ir. uničiti. V primerih, da se pobira tudi občinska taksa, po posebnem, od občine izdanem taksiranem vzorcu, se morejo_ isti vzorci porabiti tudi za pobiranje državne takse, na ta način, da se predlož? davčni upravi na taksiranje, ne glede na to, ali so vezani v bloke, ali ne.
4.	V primerih, v katerih se pred končno prodajo blasa izdajajo dobavni listi, s ka torimi st pošlje blago zaradi izbire na ogled in ki služijo v rsto kontrolne namene pod-
jetja samega, taki dobavni listi ne podlegajo taksi, ker ne predstavljajo prodaje in se šele ob pogojeni prodaji iada taksiran račun.
5.	Opomini »a plačilo 4« dospelih faktur ne podlegajo taksi, ker ne predstavljajo nili terjatve, niti dobave, temveč običajno trgovsko korespondenco.
6.	Posebna potrdila, ki se izdajajo o plačilu, ki na fakturi ni potrjeno, podlegajo plačilu takse po tar. postavki 33 taksne tarifo (V?°'o). Samo ona plačila, ki ee potrjujejo na fakturi sami ob njeni izdaji, eo prost« takse po tar. post. 33 (ViVo) in se obremenjujejo z računsko takso po tar. post. 34.
7.	Ako podjetja sama naročajo zaee bloke računov e potrebnim številom kopij, morajo biti z originalnimi računi povezane tudi kopije. Vsaka kopija mora biti izrecno označena z besedo »kopija«. Ce bi ee Jtgotovilo. da je podjetje izdalo kupcu namesto originalnega računa netaksirano kopijo, ee izvede kazensko postopanje zaradi izdajanja
netaksiranih računov.
8)	V primeru, ako se za potrošnjo v hotelu začne pisati taKsiranri račun za 50 par, pa se po zaključnem računu vidi, da račun ni -zadosti taksiran ki da je treba takno dopolniti na 1 Din, se lahko izjemno tak račun naknadno taksira. Dopolnjeni kolek se mora še istega dne uničiti s štam-piljko podjetja samega. V vseh teh primerih mora podjetje po preteku meeeca obvestiti davčno upravo, v kolikih primerih je dopolnilo računsko takso z nalaplje-njem kolka za 50 par.
9)	Ce ima podjetje Se zalogo tlstcanih formularjev za iizdajanje računov, lahko davčni oddelek na posebno prošnjo dovoli, da se ti računi, čeprav niso povezani v bloke, po davčni upravi taksirajo. Prošnjo je vložiti najdalje do 10. maja t. I. na davčni oddelek in je v njih navesti, koliko število takih računov žele podjetja, da se taksira. Po 10 maju t. I. se take prošnje ne bodo upoštevale. Enako se postopa tudi v primeru, če imajo podjetja netaksirane bloke s kopijami na zalogi.
— Maksimiranje obrestne mere pri w»-stavljalnicah. Z naredbo kraljevske bansk-■uprave dravske banovine, ki .je objavljena v »Službenem listu« 14. aprila, je urejeno vprašan ie obrestn? mere pri zastavljalnicah. Z odredbo je določeno, da sme obrestna mera v poslovanju zastavljalnic znašati največ 7 °/o, odškodnina za režijo zastavl|i|aliuh
pcslov pa naiveč 2°/».
= Bela - Motniška premogokopna družba
v Celju sklicuje izredni občni Zbor za maja v Celju, na katerem ee bo sklepeio o nadaljnjih investicijah, odnosno o rarfirte-nju obrata in o doplačilih na kuke« Devize.
Cnrih. Pariz 20.38, London 15.9050, york 308.75. Bruselj 72.15, Milan 26.30, Madrid 42.2250, Amsterdam 209, Berlin 122, Dunaj 56.85, Stoekholm 82, Oslo 79.90. Ki-benhavn 71, Praea 12.84, Vanšav« 58.3850, ŽITO
+ Chieago, 14. aprila. Začini tečoji: Pšenica: za maj 84.75, za julij 85-125, »a september 86.125; korusa: za ma) 47.125, m jr.ilij 50, za september 50.%.
i P O R T
SK Celje : SK Ilirija
Dane* ob 15.M na igrirču Ilirije ob Celovški ce:iti
Danes popoldne odigra Ilirija svojo drugo tekmo v pomladanskem prvenstvu in ima za nasprotnika borbeno moštvo SK Celja. V svoji prvi tekmi je Ilirija kaj srečno spravila dve točki, po razmerju moštev več kot zasluženo. Današnja tekma se odigra v Ljubljani pred športnim občinstvom. ki obiskuje tekme le zaradi le- j pega športa samega in zna ceniti in pohva-litf uspehe, kdorkoli jih doseže. Celje je nasprotnik, ki bo dal Iliriji mnogo opravka, saj beleži v zadnjem času prav lepe uspehe in ga moremo šteti med najboljše izvenljubijanske prvorazredne klube. Uiri-jani smatrajo današnjo tekmo za nadvse važno in so se na to srečanje pripravili z vso resnostjo. Ni pa dovolj biti nadmočen v tehničnem pogledu, kar gotovo so. važnejša pri prvenstvenih tekmah je borbenost in močna volja po zmagi, ki največkrat odloči v svojo korist, sai niso redki primeri, ko so šibkejša moštva pripravila samozavestnim favoritom bridka razočaranja, ker so znala presenetiti s svojo odločnostjo. Današnji dan je torej za Ilirijane nadvse resen, treba bo krepko prijeti, ire-ba bo znati zmagati in si priboriti novih točk za pot naprej!
Ob 14. bo predtekma. v kateri nastopi kranjski Kurotan proti izvrstni rezervi Ilirije-	_
Ilirija : Gorenje
Danes ob 9.15 na igrišču Ilirije
V okviru današnjega dopoldanskega športnega programa na igrišču Ilirije, bomo imeli priliko gledati tudi prvo letošnjo hazensko tekmo. V goste nam pride ne-oficielni prvak naše province, jeseniški ASK Gorenje, ki bo nastopil proti našemu prvaku Iliriji. Današnja tekma je prvenstvena. Položaj Ilirije v prvenstveni tabeli je sicer tako trden, da ji prvega mesta skoro ne more nihče več ogražati, vendar pošlje v današnjo borbo svojo trenutno najmočnejšo družino, da si na ta način svojo pozicijo še bolj utrdi. Današnja tekmeca sta zanimiva in vredna, da si ju naša športna publika ogleda. Gorenjčeva družina je izredno požrtvovalna, disciplinirana in se bori s silno voljo, manjka pa ji še tehničnega znania in rutine. Nasprotno je Ilirija "v tehničnem oziru že na zavidljivi višini. njene igralke imajo dovolj izkušenj in so po dolgotrajnem countrv treningu tudi v dobri kondiciji. Iz navedenega Je razvidno, da gre Ilirija v boi kot siguren favorit, imela pa bo v žilavih Gorenjkah vendarle opasnega in težkega nasprotnika, ki se bo gotovo potrudil, da doseže čim častneiši uspeh Tekma nam obeta dober in zanimiv šport, zato naj si jo ogleda vsak.
V predigri nastopijo ob 8. nogometaši Slavije in Sloge v prijateljski tekmi, po bazenski tekmi pa se vrši ob 10.30 prvenstvena nogometna tekma Reka : Jadran.
Dopoldanski športni program ▼ UnMja-
ni. Na prostoru Ilirije sta dane« dopoldne na sporedu nogomet in hazena. Ob 8. se srečata v prijateljski nogometni tekmi Sloga, in Slavija, dva izmed manj znanih ljubljanskih klubov. Zatem nastopijo ob 9.30 brhke hazenašice Ilirije in Gorenjca. Končno se odigra ob 10.30 prvenstvena nogometna tekma n. A razreda Reka Jadran, v kateri se definitivno odloči, ali postane Reka prvak svojega razreda za leto 1933-34. Jadran stoji v prvenstveni tabeli takoj za njo in edino on more še ogrožati njeno mesto na čelu razreda. — Na igrišču Primorja bo ob 10. prvenstvena tekma med Grafiko in Marsom za U. in HI-mesto n. A razreda. Tekma bo ob vsakem vremenu in je vstopnina zelo nizka.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. 11. aprila 1»34.)
Popravlja se verifikacija Igralca Skoka Ferda za Celje s tem, da ima pravico takojšnjega nastopa za vse tekme, ker se je naknadno ugotovilo, da že nad leto Ani ni nastopil za svoj prejšnji klub. Suspendira se do nadaljnjega igralec Teran Srečko. Korotan, Kranj, dokler ne poravna svojih obveznosti do prejšnjega kluba.
Potrjujejo se dopisi: CSK br. S-2 gd 3. aprila, Trbovlje št. 42 od 3. aprila, Ilirija od 12. aprila, Ptuj št. 16-12 od 10. aprila, Celje od 6. aprila, SZNS od 11. aprila, zapisnik O. O. Trbovlje od 9. aprila in zapisnik O. O. Celje od 9. aprila; vzamejo se na znanje poročila službujočih odbornikov: gg. Ravnikarja, Mama, Buljeviča, Peterice, Mahkovca, Bucika, Juvana, Dorčeca. Ostal' dopisi se rešijo pismeno.
V smislu poročila g. Mama se poelva Litija, da na svojem igrišču postavi kotne zastavice in da označi reditelje ob priliki tekem z rediteljskimi trakl.
Sodniško poročilo o tekmi Maribor : Ilirija, 8. aprila v Mariboru se odstopi a. o.
Iz seznama verificiranih igralce? ae črta Pere Zane, Sava.
Ker so se ob začetku prvenstvene sezone pokazali razni nedostatki na igriščih, se pozivajo klubi, da določajo primerno število resnih in sposobnih rediteljev, M naj bodo označeni z rediteljskiimi trakovi, da določijo primerne osebe za stranske sodnike. Nadalje se opozarjajo v tej zvezi verificirani člani in funkcionarji klubov, ki prisostvujejo tekmam kot gledalci, da sw prav tako podvrženi kazenskemu pravilniku JNS kot aktivni igralci.
nlngov Je strogo obvea.no za vse v Ljubljani bivajoče verificirane atlete. Novi člaai, zlasti juniorji, se sprejemajo v sekcijo. Oni, ki so voljni pristopiti, naj »e javijo pri vsakeon treningu na igrišču. Opozarjajo se vsi ljubljanski atleti, da Je nastop za njih pri klutbovem mitingu, 21. In 22. t m. obvezen. Tekmovanje vsebuje naslednje discipline: sobota. 21. t. m. ob 15.30: 100 m, 100 m jun., C, met krogle, met krogle jun. C, 300 m, skok v daljavo z zaletom, skok v daljavo z zaletom jun. C. 3000 m, mat diska, met diska jun. C, 800 m, skok v višino z zaletom, »kok v višino z zaletom jun. C. Nedelja, 22. t. m. ob 15.: 200, m, 200 m jun. C, met kladnva. met kladiva jun. C, troskok, troskok jun. C, 1500 m jun. C, met kopja, met kopja jun. C, 1000 m, skok ob palici, skok ob palici jun. C, štafeta 4x100 m, štafeta 4X100 m jun. C. Discipline, v -katerih nameravajo nastopiti, naj sporoče atleti sekcijskemu gospodarju žorgi Alešu ori treningih ali pa trenerju.
Ligino moštvo Primorja odpotuje danes v Zagreb, kier bo igralo revanšno prijateljsko tekmo proti Hašku. Prvo moštvo Primorja je gost Bratstva na Jesenicah, kjer vlada veliko zanimanje za gostovanle Primorja, ki je vedno zaželjen gost na Jesenicah.
SK Dlrija (Nogometna sekcija). Sestava prvega moštva za tekmo s Celjem je objavljena v članski knjigi. B moštvo igra ob 14. predtekmo s Slovanom I. Zato naj se javijo ob 13.30 v garderobi: Jandl, 2i-vanovič, Dernik, Franzot, Lah H., Pogačnik, Cernač, Kveder. Ilovar, Grintal, Hort-ner, Doberlet. Ilovar gotovo! Rezerva igra prijateljsko tekmo v Hrastniku g Hrastnikom- Zato nai bodo točno ob 13-30 na glavnem kolodvoru: Malič, Glušič, Srlm-šek, Cvirn, Gogala, Rohaček, Primožič, Rihter, Scagnetti, Pečan, Bizovičar, Gogala gotovo. — Reditelji se imajo javiti toC-no ob 13.30 službujočemu odborniku LNP in sicer: Krile, Cebron, MUller, Pribovšek, Vodnik; dalje 5 težkoatletov, ki Jih preskrbi g. Nered. Službujoči odbornik sekcije je g. Kuhar. Stranska sodnika za predtekmo: Dežman, Goršič, za gilavno pa Rože in Egon. — (Plavalna sekcija). Opozarjamo vse aktivno članstvo, da je zimsko kopališče odprto, in sicer vsak ponedeljek. sredo, petek in soboto. Redni treningi se prično v ponedeljek 16. t. m. pod vodstvom g. Ulage. Dolžnost vsakega člana je, da se treningov redno udeležuje. Ob istih dnevih se sprejemajo tudi novinci, ki se naj prijavijo trenerju. (Hazenska sekcija). Ker se vrši današnja tekma že ob 9.15. morajo biti vse igralke v garderobi najkasneje ob 8 45.
TSK Slovan. Danes ob 11-15 morajo biti pred glavnim kolodvorom: Lesica, Savs, DečmaD žnidarčič, Smrekar, Rozman, Sinček II., Jerančič, Thuma, Galle, Leon in Som imenovani se morajo ob določenem času javiti vodji pota g. Fricku v svrho gostovanja v Tržiču. Ob 13. naj se javijo na igrišču Ilirije: MoŠa I. in n., Marchi-otti I., Kobal, Grm, Uhan, Jovanovlč, Vi-dic, Ceglar, Kolarič, Jankovič in Sluga. Igramo predtekmo proti Iliriji H. Stranski sodnik Batič. V ponedeljek ob 20. v gostilni »Krušič«, Ljubljanska cesta, Moste, prva seja centralnega odbora. Pridejo naj dr. Perko, Dorčec, Krušič, Poznik, Stojan, Glcfbelnik, Fuček, Jean, Smoljan Tone, Kernc Rihard. Felber, Grm, Alič. Pavlič in Plevnik.
SK Svoboda. Danes igramo na Rakovniku trening tekmo s Korotanom. Na igrišču morajo biti ob 9-15: Zupet. Zemljak, Kam-nikar, Ribič, Vinšek I. in n.. Pouh, Teug, Petrič, Pajn, Samar, Jakše. Smid. Prinesite s seboj opremo. Ostalo preskrbi gospodar.
SK Jadran. Danes ob 9.30 na igrišču Ilirije tile igrači: Pele, Kisel I. Modrijan, Li-ovšek, Marolt, Verbič, Kocjan. Kalčič J., i^rcar. Oven II, Benedetič, rez.: Oven 3, Prezelj, Plantan: reditelji: Vrančic, Goli Klir, stranski sodnik Lukečič. — XIV redni letni občni zbor kluba bo v soboto 28. t m. ob 19.30 v salonu gostilne M. Soklič, Pred konjušnico 4 z običajnim dnevnim redom. Samostojne predloge je stavljati pismeno potom u. o na občni zbor. toda najmanj 8 dni pred občnim zborom- vsi člani so obvezani osebno se udeležiti občnega zbora
SK Mars. Danes ob 10. prvenstvena tekma z Grafiko na igrišču Primorja. Ob 9.30 morajo biti na igrišču: Zavrl I, Ban, Doli-nar, Jenko, Zavrl II, Klingenstein Vrho-rec, Zupančič, Zupane, Humer II, Me menčič, Žigon, Drobež 3. Reditelji: Dro bež 1, Trček 1, Vrhovec 2. stranski sodnik g. Strah. Nadzor g. Slami?.
MK Ilirija razpisuje redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom na četrtek 26. t. m. ob 19. v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani
SK Domžale (nogometna sekcija). Za današnjo tekmo proti Hermesu naj bodo naslednji igralci ob 14.30 v garderobi: Stif-tar Krek, Jovič, Može, Roman, Oto. Ja-nežič I, Cak. Zabret, Kovač in Aman
S. D. Sora, Dravlje. Članski sestanek bo v torek 24. t. m. Udeležba za vse člane obvezna, ker se bo razpravljalo o skupnem izletu in društvenem znaku. Odborove seje bodo redno vsak prvi in tretji petek v mesecu. Sestanek in seje bodo v Gasilskem domu v Dravljah ob 20. Člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1933-34 pozivamo, da to izvrše tekom tega meseca.
VRTNE SOLNČNIKE
Službeno iz OZDS. Za prvenstveno tekmo Zalog : Disk na igrišču Hermesa danes ob 10.15 se delegira ss. g. Dolinar namesto zadržanega ss. g. Baltesarja.
ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). V ponedeljek važna seja ob 20.30 v tajništvu, nebotičnik 'IV. soba 410, na katero so obvezno vabljeni gg. načelnik, Kenmav-ner, Luio, Raič D., Žorga A., Sosič. Puti-nja, Slamič Lavoslav. Redni treningi se vrše sedaj vsak ponedeljek, sredo, četrtek in soboto ob 16. naprej. Obiskovanje tre-
t*Miij«: BELA PETTMANN
Zagreb, Matarykova c. 9.
Previem« H)<1' preseke. — Zabterftjt« DroiplaSni Hi»u-«t« mi cenik!	121
Industrijsko podjetje išče 400 do 500.000 Dh)
posojila v gotovini proti primernim obre-stim. Varnost absolutno zajamčena. Točne ponudbe pod »Sigurna varnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 3862
Krojači, šivilje
zbirajte vse najmanjše odrezke blaga. — Prodaste jih na kg ugodno. Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lahki zaslužek«.
3859
Plise za volane v različnih gubah, speci-elni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje. entel vložkov in čipk, predtiska-n je, vezen je monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.	129
Javna zahvala. KARITAS
mi je po smrti moža, ki se Je v tovarni KID na Jesenicah smrtno ponesrečil, takoj izplačala dvojno zavarovano vsoto. Zavarovanje je trajalo komaj 6 mesecev. Zavarovanju KARITAS se iskreno zahvaljujem ter ga vsem priporočam kot pošteno in popolnoma varno ustanovo.
Jesenice, dne 7. aprila 1934.
8798
Repinc Terezija 1. r.
Parketne deščice, trst je za strope,
asfaltno stresno lepenko, bitumenjutr
za izolacijo,
bitumen, lesni cement, karfcolinef,
strešni lak
in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki
JOS. PUH, LJUBLJANA
Gradaška ulica 22
Telefon št. 2518
131
Vila
v lepi legi, ■ sadovnjakom in vinogradom v bližini tramvaja, 70 m ulične fronte, & 6 prostornimi sobami, kletjo in inventarjem zaradi rodbinskih razmer ngodna naprodaj. — Desno ln levo od vile dve krasni stavbiščl po 200 hv. Ponudbe na Publiclta« d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Br. 36652«.
POMANJKANJE MOČI
Razkrojeni živci povzročajo utrujenost in nervozna stanja depresije, kakor tudi predčasno pomanjkanje najboljših moči. Znanemu učenjaku, zdravstvenemu svetniku dr. Magnusu Hirschfeldu se je posrečilo na podlagi temeljitih preiskav tekom več desetletij sestaviti preparat, ki odpravlja take motnje. Ko so
„T I T U S ■ P E R L E N"
kakor se imenuje ta preparat, praktično preizkušali skozi nekaj let, je izročen sedaj javnosti. sTITUS-PERLEN« je preparat z zajamčeno vsebino hormona v standardizirani obliki, ki vrača moč. »TITUS-PERLEN« se izdelujejo pod stalno kontrolo instituta za seksualno znanost.
Zastopnik: mag. farm. I>rag. Kajzer, tt.
COSMOCHEM1A - ZAGREB 1 OS
Smičiklasova ulica 23 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
0-:a6 odobren od m!tr*t.ret 6ic. pol. iu n*r. zdravja »ter. 8.102 od 16. >nU6j;a m.
ZAHVALA
Ob težki in prezgodnji izgubi našega nepozabnega in dobrega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda
FRANCA ŽUŽE
DAVČNEGA UPRAVITELJA V P. IN HIŠNEGA POSESTNIKA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in so nas tolažili
v najtežjih urah bolesti.
Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so rajnkega obiskovali v dolgih dneh njegove bolezni in mu lajšali gorje, zdravniku g. dr. Flajsu za njegov požrtvovalni trud, č. duhovščini za tolažbo v zadnji uri in za spremstvo na zadnji poti, posebno mariborskemu stolnemu proštu mil, g dr Maksu Vraberju, ki je vodil pogreb in blagoslovil zemske ostanke pokojnega, kakor tudi za njegove tolažilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru za prekrasno petje doma in pri grobu. Nadalje se zahvaljujemo njegovim stanovskim tovarišem za obilno spremstvo pri pogrebu vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu prihiteli da se še zadnjič poslove od njega. Najiskrenejša zahvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem tistim, ki so nam stali te dni na kakršenkoli način ob strani in nam bili v uteho.
Vsem skupaj za njihov trud in tolažbo: Bog plačaj!
Celje-fcalec, dne 14. aprila 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
»TRIBUNA« R Batjel. Ljubljana, Karlovška Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko.
Pred nakupom si oglejt« veliko razstavo otroški! in igračnih vozič kov, stolic, holen derjev, malih dvo koles, tricikljev uh strojev •v.otorjcv le dvo-koles v prostor il domače tovrnf
RAZPIS O LICITACIJI
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo in montažo ekshaustora v zgradbi carinske pošte v Mariboru na glavnem kolodvoru
I JAVNO PISMENO PONUDBENO LICITACIJO na dan 3. maja 1934 ob 11. ari
v sobi štev. 1 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 5.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša Din 27.000.—.
Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70-XXIX z dne 26. m. 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« ir r.a razglasni deski mestnega načelstva maribonkega.
MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO.
3866	Mestni načelnik: DR. LIPOLD, .. r.
Taninski
fi
i	kupujemo po najvišji ceni
B proti takojšnjemu plačilu. Ponudite na poštni predal 1 Celje.
KOSTANJEV LES
A. Petričič, major v pokoju, naznanja vsem sorod-likom in prijateljem žalostno vest, da je njegov stric, oziroma svak, gospod
Dr. RUDOLF THOMANN
DVORNI SVETNIK V POKOJU
po težki in dolgi bolezni v četrtek, dne 12. aprila v Ino-mostu mirno v Gospodu zaspal.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek 17. t. m. ob 7. uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani pri alt. Sv. Križa.
Inomost-LjuMjana, dne 14. aprila 1934.
3861
Žalujoči ostali.

Kraljestvo mode
MILOSTIVA
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka L. ROT, Mestni trg 5,
Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu.
čevine in znotraj rdeče podloženi, tako da se mali, rdeči prerez živahno odraža od nevtralno pobarvanega modela. Običajno vidimo na takšnem modelu štiri žepe na vsaki jopici in po en žep na vsakem rokavu. Lepi gumbi iz jelenje roževine «o važni za celotni učinek tega športnega modela, ki ga seveda moda ni določila samo za lov, temveč kot nadomestilo za navaden športen kostum. Kostum izpopolnjuje lep »lovski« klobuk iz zelene klobučevine.

Vsi se še dobro spominjamo dobe, ko je bil tenis nekaka pravica »gornjih tisočev« in se je navaden zemljan približal tenižču le, da bi plaho občudoval brezskrb-neže, ki si morejo privoščiti tak luksus. Položaj pa se je tekom let temeljito izpre-menil in je danes »beli« šport zabava, ki si jo more marsikdo privoščiti, ne da bi zato potreboval posebnih sredstev. Seveda je k temu mnogo pripomoglo večje število te-nišč, ker se je na ta način pristojbina za igro znižala, a tudi dejstvo, da danes za tenis ni treba posebne opreme, je silno olajšalo to reč. Obleka za tenis je namreč lahka navadna poletna obleka, ki jo ne nosimo samo za to priliko, temveč tudi na počitnicah in v mestu.
Seveda pa mora takšne obleka izpolnjevati gotove pogoje, brez katerih si ne moremo misliti dobre teniške obleke. Predvsem mora biti tvorivo dobro pralno in bo najbolje, če izbrano blago že predhodno operemo in tako preprečimo, da bi se nam že gotova obleka po prvem pranju preveč ne skrčila. Razen tega nam mora taksna obleka omogočati popolno prostost gibanja in moramo zlasti pri krilu paziti, da je dovolj široko. Idealna so zvončasta krila, ki pa jih letos moda zapostavlja in jih nadomešča z nagubanimi deli. Gube morajo biti dovolj globoke, sicer je njihov pomen iluzoren.
Mnogo se je že razpravljalo o barvi teniške obleke." Še pred kratkim so vodilni modni saloni tudi za tenis priporočali barvaste modele, in sicer v pastelnih barvah. Toda ta moda se ni izkazala. Pod močnim soncem so namreč tudi najbolj odporne barve nekoliko obledele, mnogim elegantnim ženam pa so se barvaste obleke za ta šport zdele premalo stvarne. Izkušnja je znova potrdila domnevo, da je bela barva za tenis najbolj prikladna.
»Vsakomur vse ne leži« je pravilo, po katerem se moramo tudi tukaj ravnati, io je upoštevala tudi moda, ki nam prinaša letos izredno raznolične teniške modele, ki so športno stvarni 'n vendar tako e e-gantni, da jih moremo nositi tudi v druge s vrhe.
Ravno pri športu srečujemo dostikrat bolj obilne postave, kajti mnoge dame izvajajo šport zato, da si popravijo postavo. Dotlej je treba z obleko prikriti razne ne-dostatke vendar tako, da ohranimo športni videz modela. Letos poznamo elegantne, prekrižane plaščne obleke z okusnim okrasjem iz gumbov. Obleko te vrste, ki je posebno prikladna za obilnejše postave, vidimo na drugi skici. Zivobarvni gumbi in pas oživljajo enolično belino obleke (d.
skica).
Nasprotno je naš tretji model namenjen docela vitkim postavam. Princesno krilo je spodaj nagubano, bluza ima obliko moške srajce z zavihanimi rokavi. Opremo izpopolnjuje karirast telovnik iz kretona ali poletne flanele (3. skica).
Model na prvi skici je značilen za moderno teniško obleko. Gornji del ima obliko tako zvane floridske bluze, sicer gladko krilo pa je v spodnji polovici popolnoma
nagubano (1. skica).
Poleg ravnih gub se za teniške obleke
Janko Kač:	#
Kontumac po pomoti
Ne bom vas moril z običajnim pasjim kontumacom, zato vas prosim, da poslušate do konca hudo zgodbo. Tudi vam se lahko pripeti, da boste po pomoti kon-tumacirani in vam bo moja zgodba ce že ne naravnost v pouk, pa vsaj v uteho.
Štiri leta sva se vozila dan za dnem v celjsko gimnazijo iz Št. Petra z Drce-vim Jožetom. Drčevega Jožeta ne poznate? Kako ga pa tudi boste, ko se danes piše za Josipa Koželja, živinozdravnika, ki varuje pred trihinami, smrkavostjo in kug uživalce mesa v Celju. Takrat še ni bilo toliko potujočih dijakov kakor danes, ko so postali ti učeni romarčki prava šiba božja za potnike in sprevodnike. Polne so jih ulice, polne čakalnice, polni vagoni.
V naših časih je moral imeti vsak potujoči dijak v mestu svoje zasilno stanovanje, nekakšen »Absteigquartier«. Midva z Drčevim Jožetom sva ga imela na temnem dvorišču pri neki jajčnici. Njen posel je bil tak. da smo se le redko videli. Če? dan ni bilo nje doma, zvečer sva se na midva odpeljala.
Zgodilo pa se je, da je zbolel prav pod nama v pritličju iste hiše otrok in umrl.
šport
uporabljajo tudi gube v obliki žarkov, ki zadostno razširijo krilo. Zadnja skica nas seznani s to letos izredno priljubljeno obliko. Tukaj opazimo tudi majhen kep. ki ga doslej še nismo videli na športnih modelih. Seveda je kep na našem modelu na obeh straneh preklan, da omogoča rokam popolno prostost gibanja. Široki žepi m niz živo-barvnih gumbov še povečajo učinek te korektne in modno izredno zanimive obleke (zadnja skica).
Dvobarvno usnje m kovina
nam rabi za nenavadno lepe garniture, ki sp deležne velike pozornosti. Na naši skici vi-
Zdravniska posvetovalnica
Slabokrvna. V dobi razvoja, v kateri se nahajate v Vašem 18. letu, je slabokrvnost običajen pojav. Sčasoma preide sama po sebi. Vsekakor pa morate ravno sedaj uživati krepko hrano, t. j. šunko, kuhano perutnino, telečje možgane, roast-beef, nemastne ribe, jetra, mleko, jajca, zeleno prikuho. Kot zdravila pridejo v poštev preparati železa in arzena. Razvoj rdečih krvnih telesc jako pospešuje bivanje v planinskem svetu. Sprehodi na prostem so priporočljivi, vendar se pri tem ne smete utruditi; v takšnem primeru je bolje, da ležite na svežem zraku. Če se boste tako negovali, se bo tudi perilo uredilo in tudi dojke se bodo razvile, posebno še, če uživate hormonske preparate jajčnikov. — J. S. Po opisu soditi, boluje-te predvsem na živčni bolezni, ki se je še poslabšala s tem. da ste iskali v zdravniških knjigah pomoči, namestu da bi 511 takoj k zdravniku, ki bi Vas spravil na pravo pot. Vendar pa ni prepozno in morate takoj k zdravniku, posebno če sumite, da bolujete na sladkorni bolezni. Trganje je lahko revmatično, zaradi otekline bi pa tudi bila potrebna zdravniška preiskava. — M. Z. Da od 57!etnega moža ne
morete več pričakovati mladenlSke prožnosti, »te morali sami vedeti pred poroko, posebno Se. če ima sladkorno bolezen, ki zmanjša moč. Vendar pa tudi v takih slučajih pogosto prav, dobro vpliva fizikalna terapija (kopeli, diatermija) in pa hormonski preparati (Erugon, Preloban). — I. K. Zahvaljujemo se Vam, da ste pripravljeni način zdravljenja haemoroidov, p0 katerem ste Vi ozdraveli, svetovati tudi dru-giin. Pomisliti pa morate, da so obolenja različna in da je način zdravljenja popolnoma odvisen od slučaja. — Delavec. Verjetno je, da draži cement, s katerim imate posla, Vašo kožo ln sigurno tudi ceanent škoduje očem. če ne morete spremeniti poklica, Vam svetujemo, da si pred delom dobro namažete prizadeto kožo z oljem «ili vazelinom ter si nabavite zaščitna očala. _ Marjanca. Ne delajte si zaradi navedene razvade nikakih skrbi. Z dobro voljo in energijo boste vse premagali. Ogibajte se, posebno zvečer, alkoholnih pijač in obilne večerje, spite pri odprtem oknu in le malo pokriti, zjutraj pa takoj, ko se zbudite, vstanice In se okopajte v hladni vodi. čez dan se pa kolikor mogoče gibajte na svežem zraku. — K. L. v G. v. Opisani pojavi — slabo spanje, utrujenost
_ so tipični znaki rekonvalescence po
prestanem težkem zastrupljenju krvi. Stanje se bo zboljšalo, seveda prav polagoma. Sicer pa veljajo tudi za Vas nasveti v današnji posvetovalnici pod »Slabokrvna«. — Fr. S. V splošnem, posebno pa pri tvorbi zobnega kamna je dnevno enkratno izpiranje ust z mlačno vodo nezadostno. Usta je treba izpirati najmauj dvakrat na dan, če mogoče pa po vsaki jedi s kako ustno vodo n. pr. Perhidrolom. Zobje se pa morajo pri otrocih z mehko ščetko osnažiti s kakšno zobno pasto, m sicer se čistijo vertikalno na notranji in zunanji strani. Pogosto so pa zobna obolenja v zvezi s prehrano (pomanjkanje vitaminov). V tem primeru se morate obrniti na zdravnika. — K. R. K. Verjetno je, da vsled slabokrvnosti še ni nastopilo perilo po porodu. Mogoče je tudi, da se je lega maternice spremenila, na kar kažejo bolečine v križu. Zdravniška preiskava bi bila vsekakor priporočljiva.
dimo šal, torbico in krajce klobuka iz peščeno barvnega, rdeče karirastega jelenjega usnja. Na krajih, kjer se križajo rdeče proge, so našite štirikotne kovinaste ploščice, ki dajejo garnituri nenavaden blesk.
»Lovskicc kostum
se je kaj hitro udomačil v športni modi. Tak kostum je siv ali modrikast, često pa tudi rjav, za vroče poletne dneve ga izdelu-
jemo iz naravnobarvnega platna. 2epl v obliki stiliziranih listov so izdelani iz klobu-
Uradno so ugotovili, da je vzela otroka
škrlatica.	. .
Prav nič se nisva od kraja zanimila za bolnega otroka. Ko so pa mrlička odnesli, sva opazila, ko sva šla zjutraj v šolo, v pritličnem stanovanju v belo haljo oblečenega gospoda, ki je važno hodil po sobi gori in doli. Sam šment vedi, odkod mi je prineslo zapeljivo misel: kaj, če bi se dala žalostna otrokova smrt izkoristiti za naju...
»Mar ne bi vprašala gospoda zdravnika«, sem omenil tovarišu, »če bi nemara ne kontumaciral tudi naju, saj stanujeva vendar v isti hiši?«
Jože je vesel pogledal v vedro majsko jutro, poskočil in vzkliknil:
»Poskusiva, morda pa pojde.« Ojuna-čil sem se in vprašal kar skozi odprto okno:
»Gospod doktor! Midva sva študenta in prosiva, če sva tudi kontumacirana, ko stanujeva v tej hiši.« — Prav prijazno se je nasmehnil gospod zdravnik in menil:
»Seveda, seveda, samo po sebi umevno. Šest tednov ne smeta v šolo.«
Skoraj osupnila naju je ta njegova beseda, saj nisva pričakovala, da bi se nama tako na široko nasmehnila sreča, da bi smela nemoten po mrkih profesor-
ŠAH
(Jrelufe dr. MIlan Vidmar
V Budimpešti bo velik turnir. Prav zares. Prvega majnika bo otvoritev. Udeležencev mu bo 16. Trajal bo do 20. majnika. Dolgo sem dvomil, dolgo nisem mogel verjeti; da bo zares konec mrtvih Šahovskih
let
Turnir bo Internacionalen in združil bo zelo pomembne mojstre. Flohr pride iz Prage, dr. Tartakower iz Pariza. Spielman-na in Grilnfelda bo poslal Dunaj. To je že četvorica velemojstrov. Toda na aeznamu vidim tudi Lilienthala, ki je na božičnem turnirju v Hastingsu stopil v vrsto mladih
velemojstrov.	-
Igral bo genialni Peruanec Canal, ki ga poznamo s Številnih mednarodnih turnirjev. Igral bo naS mojster Pire in mladi madžarski mojster L. Steiner. Igral bom mogoče tudi jaz. Pogajanja Se niso zaklju-čgq&«
Madžari bodo seveda postavili celo vrsto svojih mojstrov. Po večini bo turnir zbral mlade moči. Pozabiti pa ne smemo, da smo v prehodni dobi, da prihaja nova mojstrska generacija, da smo približno tam, kjer smo bili v letih 1904—1906.
Težka je določba budimpeStanskega turnirja, da teče igra nepretrgano od 15. do 21 ure. Sest ur brez premora. Mladini to ne bo delalo težav. Toda Spielmann bo tarnal. Meni se zdi prav, da odpade odmor po četrti uri in njegove neizbežne analize. Po Sesti uri je že skoraj vsaka partija odločena.
Z božičnega turnirja v Hastingsu prinašam naslednjo zanimivo partijo: Beli: dr. A. Aljehin črni: E. Eliskases
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sbl—c3	....
Turnirska praksa se zopet vrača k tej
potezi, ki ji dolgo nismo prav zaupali.
	3..........Lf8—b4
4.	a2—a3	....
Tako igra vedno Sftmisch.
	4..........Lb4Xc3+-
5.	b2Xc3	b7—b6
6.	f2—f3	....
Beli hoče seveda učvrstiti točko e4.
6..........d7—d5
7.	Lcl—g5	Lc8—a6!
Mladi tirolski mojster prihaja z novo potezo. Doslej smo igrali Lc8—b7
8.	e2—e4	h7—h6
9.	Lg5—h4	La6Xc4
10.	Lf 1X c4	d5Xc4
11.	Ddl—a4+	....
Beli gre seveda po kmeta, ki ga Je izgubil.
11..........Dd8-d7
12.	Da4Xc4	Sb8—c6
13.	Sgl—e2	Sc6—a5
14.	Dc4—d3	Dd7—c6
15.	0—0 0—0—0
črni igra zelo sveže in podjetno.
16. Tal—bi	g7—g5
Sf6—h5 f7—f6 Th8—g8
Zopet nekaj
novega!
Da, to je pralni prašek »PERION«, ki vam olajša trud pri pranju in napravi vaše perilo snežno belo.
61.....
62.	Ke3—e4
63.	Tf8—g84-
64.	TgS—g6 +
65.	Ke4Xe5
66.	Ke5—f4
67.	Tg6—a6
Td4Xd7 Td7—d2 Kg5—f6 Kf6—f7 Td2—e2+ Te2 X g2 remi.
17.	Lh4—g3
18.	f3—f4
19.	Tbl—b4
20.	f4—f5	....
To ni najboljše. Beli bi bil moral igrati
Dd3—f3.
20.	....	c6—e5
21.	d4—d5	Sh5Xg3
22.	Se2Xg3	Dc6—c5+
23.	Kgl—hI	Kc8—b7
24.	Tfl—bi	c7—c6! Eliskases se ne boji velikega nasprotnika. Z dobro igro si je že priboril boljSo pozicijo. Sedaj pa začenja z napadom.
25.	c3—c4	Td8—d6
26.	Sg3—e2	c6Xd5
27.	e4Xd5	Tg8—c8
28.	Tbl—cl	Kb7—a8
29.	h2—h3	Sa5—b7
30.	Se2—c3	Dc5—d4!
31.	Dd3—e2	Td6—d8!
32.	Tb4—a4	Sb7—d6
33.	c4—c5
Beli žrtvuje kmeta, toda kaj naj sicer
lgni? 33..........Dd4Xc5
34.	De2—a6	Dc5—c7
35.	Tel—bi	Tc8—b8
36.	Sc3—b5	.... Aljehin iSče rešitve v končnici težkih
^ 36..........Sd6Xb5
37.	Da6Xb5	Dc7—c5?? Nerazumljiva napaka. S potezo Dc7—d7
ali Dc7—d6 bi črni obdržal zmagovito igro. Bell Vroet na d5 je vendar zelo slaboten. Po igrani potezi postane črni kmet na c5
slaboten.
38.	Db5Xc5	b6Xc5
39.	Tbl—dl	Td8—d6
40.	Ta4—c4	Tb8—c8
41.	Khl—gl Kralj hiti kmetu na	d5 pomagat.
41..........Tc8—c7
42.	Kgl—f2	Ka8—b7
43.	Kf2—e3	Kb7—c8
44.	h3—h4!	.... Beli odpira važno napadalno linijo.
44 . . . .	Kc8—d7
45.	h4Xg5	h6Xgo
46.	Ke3—e4	.... Že fltoji beli kralj izvrstno, črni pa slabo.
46..........Td6—a6
47.	Tdl—hI!	Ta6Xa3
48.	Thl—h7-f	Kd7—d6
49.	Th7Xc7	Kd6Xc7
50.	Tc4Xc5+	Kc7—d7
51.	Tc5—c6	Ta3—a4+
52.	Ke4—e3	Kd7—e7
53.	Tc6—e6+	Ke7—f7
54.	d5—d6	Ta4—d4
55.	Te6—e7-f	Kf7—f8
56.	Te7—e6	.... Remi se že svetlika.
56..........Kf8—g7
57.	Te6—e7+	Kg7—h6
58.	Te7—eG	g5—g4 Zadnji, slabotni poskus.
59.	Te6Xf6+	Kh6—g5
60.	Tf6—f8	a7—a5
61.	d6—d7!	.... Izsiljuje belemu kralju dostop do središča.
Radio
Nedelja 15. aprila LJUBLJANA 8.15: Poročila. — S.30: Gimnastika (Pustišek). — 9.: Versko predavanje (p. V. Učak). — 9.30: Predavanje za delavce: Socialno skrbstvo mestne občine ljubljanske (Drago Kosem). — 10.: Prenos cerkvene glasbe z Rakovnika. — 11.: Prenos promenadnega koncerta s št.-jakobskega trga. — 12.: čas, plošče. — 16.: Vloga cepiv in cepljenja pri zatiranju živalskih bolezni (dr. Hribar). — 16.30: Koncert pevskega zbora »Zarja« iz Tacna pod šmarno goro. — 17.15: Dolinškov šra-mel kvartet. — 20.: Radio orkester. — 20.45: Slovenski fantje (oktet). — 21.15: Harmonika solo (g. Magister Ivan). — 22. čas, poročila, lahka glasba.
ponedeljek 16. aprila
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: čas, plošče. — Delovni red v enodružinski hiši z vrtom. — 18.30: Nova plesna umetnost (Ferdo Delak). — 19.: Plošče. — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.: Plošče. — 20.30 Prenos opere iz Beograda. V odmoru napoved časa in poročila.
BEOGRAD 17.: Orkestralen koncert. —
19.:	Pesmi. — 20.10: Plošče. — 20.30: Prenos opere iz gledališča. — Lahka glasba.
—	ZAGREB 12.30: Jugoslovenska glasba na ploščah. — 17.: Koncert godalnega tria
—	20.30: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19.20: Prenos spevoigre iz gledališča. — 22.55: Koncert na ploščah. — BRNO 18.45: Pevski koncert. — 13.20: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Klavirski koncert. — 20.02: Koncert orkestra in solistov. — 21.30: Lahka glasba. — 22.: Plesna glasba. — 23.05: Plošče
—	DUNAJ 12.: Plošče. — 12.30: Lahka godba orkestra. — 16.10: Iz zvočnih filmov. — 17.35: Fantazije. — 19.20: Plesni koncert. — 21.: Kienzlov »Karneval«. — 22.15: Znameniti umetniki na ploščah. — BERLIN 20.15: Narodne pesmi iz Posaar-ja. — 21.10: Klavirski koncert. — 22.20: Mešan glasbeni program. — KONIGSBERG 19.25:Komorna glasba. — 20.15: Program kakor v Berlinu. — 21.05: Mešan glasbeni program. — 22.30: Nočni koncert orkestra
—	BUDIMPEŠTA 17.: Koncert na čelo. — 18.10: Godalni kvintet. — 19.15: Plošče. —
20.:	Koncert solistov. — 21.: Lahka godba orkestra. — 22.40: Godba za ples. '
TOrek 17. aprila.
LJUBLJANA 11.: šolska ura: Martin Krpan — lutkovna igra v 8. dejanjih, izvaja lutkovni odsek Sokola I. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: čas, plošče. — 18.: Otroška ura: Pravljice (Ludvik Mrzel). — 18.30: Plošče. — 19.: Vzgoja mladine v Sokolu (Zagore Franc). — 19.30: O mornarici v Boki Kotorski (Hu-ber Marjanovič). — 20.: Duet dveh saksofonov (gg. Ziherl in Nerat"). — 20.45: Vokalni koncert ge. Zofke Levičnikove. — 21.15: Radio orkester. — 22.10: čas, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
jih z grozečimi aoristi, sinusi in kosinusi uživati čar majevih dni. Lepo sva se zahvalila gospodu zdravniku in poslala v šolo po tovariših pošto, da sva kontumacirana.
Nikoli ne bom pozabil tistega maja, ko sva se potepala z Jožetom vse dni po gmajnah, hribih in gričih, kakor da ni nikjer na svetu nobenih šol in nobenih profesorjev. Po treh tednih pa se je vsa ta rajska glorija naravnost strahotno končala.
Prav prešerno sva se izprehajala sredi dopoldneva po mestu, češ, kdo nama pa kaj more, saj sva kontumacirana. Te-dajci zakliče Jože ves prepaden: »Poglej, poglej!«
Ozrl sem se. Cesta je bila prazna, le neki moški je rinil pred sabo ročni voziček, ki mu pravijo Ljubljančani ciza. Začuden pogledam tovariša.
»Kaj ga ne poznaš?« — je strmel Jože vame z osteklenelimi očmi.
»Od kod ga pa naj!« — sem se vedno
bolj čudiL
»To je vendar tisti gospod doktor, ki naju je kontumaciral!« je vzkliknil Jože.
Prav tedaj se je moški okrenil in se nama zvitoprijazno nasmehnil. Z grozo v srcu sem spoznal, da Ima tovariš Jože prav. Kakor ukopana sva obstala in zrla
brezizrazno drug drugega. Iz stranske ulice je leno prikorakal stražnik, ki ga je Jože plaho vprašal:
»Prosim, gospod stražnik, kdo pa je tistile gospod?« pokazavši na moškega, ki je rinil cizo.
»To je mestni desinfektor,« je kratko revknil stražnik in se odzibal dalje.
Vsi preživeti lepi majevi dnevi so izginili brez sledu pred hudo skrbjo, ki se je naselila v najinih srcih. Kaj početi? Po daljšem posvetovanju sva sklenila iti k mestnemu fiziku in mu potožiti nesrečo ter ga prositi za pomoč.
Slabo sva naletela pri zagrizenem Nemcu. Doznavši najino zmoto je namr-šil obrvi in se zlobno nakremžil: »Sama pripišita sebi posledice! Takih študentov, ki ne ločijo neumnega desinfektorja od učenega zdravnika, naša država ne potrebuje.« Sedel je in zapisal na listek par vrstic in naju odslovil.
Po dolgem odgonetanju sva razbrala čudovito učene zdravniške hieroglife. Zapisal je za najino »opravičilo«, da ni bilo prav nobenega vzroka za najin izostanek iz šole.
že sva videla grozeč ravnateljev obraz, ko nama prisoja za to usodno pomoto dolge ure zapora, ki bo prinesel slab red v vedenju in žalostne počitnice. Tedaj pa
se je zasvetila pred nama odrešujoča podoba najinega razrednika, kratkovidnega dobričine profesorja Gangla.
»Morda pa ne bo prečital najine obsodbe, ko bo videl zdravniški žig na papirju,« nama je šlo po glavi. Čeprav je bilo upanje predrzno, vendar je potolažilo najini hudo preizkušeni srci.
Drugo jutro sva nesla ob začetku ure oba tisto zdravnikovo izjavo razredniku. Dobrohotno je z enim samim očesom šel preko pisanja in naju sočutno pogledal izpod naočnikov:
»Velja za obadva?« Veselo sva mu pritrdila in obljubila, na njegov poziv, da bova vse zamujeno prav naglo nadomestila. Malomarno je vrgel razrednik usodno listino med ostala opravičila v mizni-co.
Vso uro naju je premikal strah, kaj, če bi šel profesor natančneje prebrati opravičilo. Komaj je zazvonilo, je odšel razrednik iz razreda, že je hitel na oder France Šetinc (naj v miru počiva!), ki je imel ključ od katedra, in vzel zdravnikov listek iz miznice ter ga rešil tako pred bolj radovednimi in bolj strogimi očmi drugih profesorjev. Tako se je dobro začeti pomotni kontumac tudi srečno iztekeL
V v
Zaklad v puščavi
Najstrašnejša noč med volkovi in šakali
Nedavno smo poročali da se je odpravila ekspedicija pod vodstvom svetovnega avtomobilskega rekorderja Malcolma Campbella v bivšo Nemško Jugozapadno Afriko, da bi v puščavi Namib, »Peščeni puščavi«, poiskala neki zaklad. Ta ekspedicija se vrača sedaj domov s praznimi rokami.
Campbell je menil, da bo kraj, kjer baje leži zaklad, dosegel z letalom, 3 že pri prvem poletu iz Liideritzovega do Kitove-ga zaliva se je moral prepričati, da v puščavi Namib ni ugodnih tal za pristajanje. Sredi puščave je moralo letalo po sili na t!a, pri čemer se je nekaj poškodovalo. Le s težavo sta ga Campbell in pilot toliko popravilo da se ie mogel nilot vrnit! do Liideritzovega zaliva. Campbell sam pa je moral prebiti, preden so ga rešili, »najstrašnejšo noč med volkovi in šakali«.
Ta neuspeh "nu pa ni vzel poguma, odločil se je. da poskusi svojo srečo peš. To je pa bilo skorai še hujše Podnevi je sonce neusmiljeno žgalo može. ki so se vdirali do kolen v pesek in so le z največjim naporom napredovali. Ponoči so bili potem izpostavljeni ledenemu mrazu. Več dni ie
1 m in.........min ——
Prah iti higiena
i^rah je zdravju škodljiv. To ni čudno, saj vsebuje poleg mineralnih sestavin, zdrobljenih kamnov in peska in po hoji in vožnji zdrobljenih -»rganskih delcev zlasti živalskih ekskrementov, bacile vseh vrst, posebno bacile iz izmečkov jetičnikov. Prah vpliva po eni strani mehanično, po drugi kemično na sluznice in dihala; nastajajo vnetja ki delajo sluznice manj odporne zoper bakterije, ki so v prahu. Tuberkulozi in drugim boleznim so vrata na široko odprta.
K cestnemu prahu prihaja še prah iz stanovanj kajti mnoge gospodinje in služkinje so dovoli nemarne, da iztepavajo in iztresajo ta prah enostavno na ulico Seveda pa prihaja ta prah v stanovanja večinoma s čevlji in zračenjem s ceste.
Edini pravilni način sa odstranitev prahu je izpiranje cest. pri čemer s? prah z vodo odstrani v kanale. Naimam' med vsakim dežjem ali za m'im bi morgii mokre ceste pomesti. Nezadostna odstranitev prahu iz mest pomeni isto. kakor naraščanje bolezni dihal posebno tuberkuloze in infiu°nce Mestne uprave ne bi smele dopuščati da bi prebivalstvo oron°dalo zs-rad' pr°hu posebno zdravniki hi morali vedno znova ponav\i°fi. da srre štednja pri eraženju cest na račun zdravja.
Doživljata švedskega pilota
švedski poštni pilot Ahrenberg je nedavno praznoval 151etnico svojega poklicnega udejstvovanja. Ob tej priložnosti je objavil v nekem dnevniku spomine na svojo službo V petnajstih letih -ie prevozil nad 650 000 km proge in prepeljal 64.000 potnikov Najstarejši potnik je bil neki 94-letni starec, ki je hotel pred smrtjo poskusiti vožnio po zraku. Najmlajši Ahren-bergov potnik pa ni bil niti rojen, ko ga je vzel Ahrenberg: na krov Mati ie p*-osi'a. nai io prep°iieio v porodnišnico. tod o vožnja je tako vplival0 nanjo, da je rodil" preden je prišla na cilj.
Isi07«*msk! ^elavrf v p-^istti
Po bulletinu ki sra je nedavno izdelal mestni urad v Parizu, je trenutno zaposlenih v območju Velikeea Pariza 233 ?08 inozomsk;h delovnih moči Istočasno izkazuje statistika da ie na ozemHu Velik"«ra Pariza 180 000 domačinov brez dela v bodoče bodo oblas+i V' izdaiaio zaposlitvena dovolienia za inozemce. strožje postopala in rsaTii* t>os°bno na to, da bodo imel! prednost Francozi
Mož. ki zbira dol^e brade
Na londonskih ulicah orazuieio ljudie že dali časa o^ninalnerta moškega Kier sreča človeka 7 dolgo hra do. prstop' k njemu ter ga roti nai mu io odstopi za niegovo zbirko Ker mož nlačuie za te usluge od 5 do 200 funtov, s p mu res večkrat posreči, da mu žrtev podleže Možaka1" nrinoveduie. da ima doma zbirko 53<* brad. ki ie največja
Vo*;„	v-cfo r».i cveti.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-staianie i^rvi. nedelavnost jeter, zlato žilo. holeoine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenei-pp in i""iipFin zintrai in zvečer tnal o čašico. Zdravniki strokovne veličine iz-pričn-ip-io ^a učinkuip »Pum Josefova« frrPr}r'rr> oolo nri zrtražliivem črevesu brez bolooin. r»ohi se v vseh lekarnah,
'"n cr>oppri iskib treOVinah.
deževalo v veletokih, a potem je spet za-divjal peščeni vihar, pred katerim so morali leči na tla in si varovati oči, da jih niso uničila peščena zrna. Vendar je ekspedicija prišla dnevno povprečno za 40 km naprej. Počasi so se izčrpale zaloge vode, tako da je prišlo na zadnje komaj po en kozarec vode na moža dnevno. Nekega dne so zadeli na človeško okostje. Tu je^ bil nekdo bogve kdaj umrl od napora rn žeje. Nato so srečavali čedalje več okostij, tako da so jim postala pravi kažipot.
Čez dan je bila puščava drugače kakor izumrla, le zdaj pa zdaj so naleteli na kakšno kačo. Tem več pa je bilo ponoči volkov in šakalov, ki so se plazili tik okrog taboriščnega ognia. S strašilnimi streli so morali odganjati vsiljive in nevarne zverine.
Pot je šla mimo visokih skalnih gorovij. Preiskave so kazale, da so polna železa, mangana, sljude in — zlata. To je bilo veliko odkritje. toda na izkoriščanje teh zemeljskih zakladov za seda i ni misliti.
Tudi z domnevanim zakladom, zaradi katerega se je ekspediciia odpravila na to težavno potovanje, ni bilo nič. Pesek je nrekrižal vsa pričakovanja. Puščava ie en«
sama potujoča sipina, ki se ne ustavlja niti pred gorovji niti pred morjem. Obala se pomika nezadržno v morje in do 700 m visoke skale izginjajo začasno v peščenem morju. Tako je bilo tudi z gorovjem, ob vznožju katerega naj bi ležal zaklad. Ko so prišli tja, jih je čakalo veliko razočaranje. Vsa skalnata veriga je bila pod peskom, treba bi bilo odkopati na milijone ton peska, da bi prišli do njenega vznožja. Pod temi pogoji seveda ni misliti na to, da bi razgrnili skalo, pod katero je baje zaklad. Preiskava pa je ugotovila, da je pod peskom res gorska veriga, ki je zaznamovana na zemljevidu, ki ga je imel Campbell s seboj. V velikem razočaranju so se morali možje vrniti proti Liideritzo-vemu zalivu.
Campbell se ie med tem že vdal: »Čeprav nismo imeli uspeha«, je izjavil ob svojem povratku, »me vendar ni preveč potlačilo. Kdor ima kdai kakšno šanso. mora poskusiti, da jo izkoristi. Četudi ničesar ne doseže — poskus ie vendarle boljši nego prekrižane roke.« Sedaj se vrne na Angleško, kier bo nadzoroval konstrukcijo novega dirkalnega avta. s katerim namerava prekositi svoj lastni rekord.
Nehvaležni mrtvec
V Moskvi se je nedavno primerila naslednja resnična zgodba: Neki hitro brzeči tovorni avtomobil je trčil v mrtvaški voz, ki ie vozi1 proti krematoriju Na vozu v krsti je po ruskem obredu ie»alo odkrito truplo mrliča Krsta je padla z voza in ood deskami ie hipoma nastal velik hrup Bil je »mrliči, ki ga je sunek prebudil od navidezne smrti, ter si je zaradi padca z voza zlomil nogo.
človek, ki ie bil po tem čudnem nakHnč-ju otet in pohablien hkrati pa se-ie zdaj izkazal nehvaležnega državljana ^'tn si je nekoliko opomoerel. ie v1o*p *o*bo proti vozaču tovomeea avtomobila Zahteval le ck! niega rento za rad' telesne po«kfdbe. •rofpnoc ie odkloni1 zahtevo 1n dpial, da bi sam im»l pravico do rente, ker ie navidez r^T-fv^p-a ob^il k *'vlieniu jdcpr bi ea bilj ep^-rgii pri živem telesu To*HeH r>a m" ie odvrni da bi fps-n srotovo ne bit učakal,
ker v krepiatorini «e »rlf?C	vsa-
kdo-P rr>,"4"V°oq r»r«d •nnonolit-iri-in	i#>
nato odo-o^ilo p"oc°s da	noVatPre
očiHdce nakar bo šele izreklo razsodbo.
— dedična velikega imetja
Miss Margherite James, mlada modelka, se je seznanila na nekem umetniškem plesu z nadarjenim slikarjem po imenu Tem-pell. V umetniški četrti Londnona Chelseji je imel majhno delavnico. Tempell se je zaljubi; v lepo dekle in kmalu sta se poročila živela sta sicer skromno, toda srečno. 2ena se ni nikoli vtikala v denarne zadeve svojega moža. Cez nekoliko mesecev pa jo je zadel trd udarec. Tempell je podlegel kapi. šele sedaj je Mar?herite zvedela. da je bil slikar v resnici znamenit kirurg ki je secirni nož iz ljubiteljstva zamenjal s čopičem in paleto. Ostavil 1e oporoko ki je bila sestavljena pri notarju neka čas? pred njeeovo =mrtjo V nji je odreial da dobi nieeov* *°na v p^t^at-J nip?-ov ®mrti imetje 15 000 funtov Stpr-lineov 'Profil io ie nad^ij0 nai v br h"d-za"ad" '•»srq k°r 1i ie zsmoifai «vo* p**avi poklic štor?1 i" t"	fpo,n ker '*> bo-
to' da ^	'iuWi» raradi	«•
rrpo-f) ne zarad' njeTOvec^ imetia in **®ti Ooor^k" ie sklenil 7 zahvalo za najlepše urp svoiegs življenja, ki ith je preživel s c-i-o.V mlado ?®no.
Nobelove fi^ra«®^ se zmanjša
Za letošnje nagrad0 iz Nobe^ovesra fanda ima ustanova na razpolago 813 059 kron. Ker je nagrad petero, bo preiel vsak nagrajenec 162 607 9° kron približno 7720 kron mani kakor lansko 1efo Premoženje Nobelove ustanove z^asa trenutno 47 mill-ionov kron.
Rekord prekomorske pošte
Te dni je dospe'a v Nemčijo oošta iz Južne Amerike v dveh dneh in 23 urah. Poštno letalo nemške Lufthanse. ki je star-talo 6. anrila ob 0.14 v Natalu fPemambu-co). ie dospelo v ponedeljek ob 8.59 v Stuttgart. Rabilo ie potemtakem za 900T> km pota samo dva dneva 23 ur, t. j. pol dneva manj kakor doc-edanr spčm trsnsporti.
Lord !n igralka
Londonsk' list- oišejo da ie v'ožil« igralka in bivša lepotna kraljica Angela Jovce tožbo orot; lordu Revelstokeu ki se ie pravkar vrnil s pcočnega potovanja Jov-cejeva ga toži zaraH' snedene ob1i"be da io bo vzel za ženo Revelstoke ie eden na'odličnejših članov angleške o '; s to k: prava bo predvidoma v jeseni.
Hišica za hčerko
Gospodje?
Moderni vzorci blaga za spomladanske obleke
so dospeli Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri
Drago Schwab, Ljubljana Pes, ne medved
Katera bo zmagala?
Igra na morskih valovih ob morskem nabrežju Kalifornije
Pisane zgodbe
Neki ane-i"2'-* :"Senjer je zgradil lilipntansko vilo za svojo hčerko *H81ca Je opremljena s centralno kurjavo ln majhnim pohištvom
V Versaillesu pri Parizu imajo trenutno razstavo psov. Na sliki vidimo krasen pasji primerek iz Pirenejev
Južnoafriške orhideje
Harry Bolus je danes zelo znan botanik in poseben specialist za južnoafriške orhideje. V tej deželi je kakšnih 600 teh krasnih cvetov in vse je Bolus natančno popisal in tudi z lastno roko natančno naslikal. V veliki dvorani bemske Botanične družbe visijo na steni številni najlepši primerki teh njegovih slik.
Bolus se je že kot trgovski vajenček izselil v Južno Afriko, kjer je postal s svojo pridnostjo sčasoma bogat mož. Znanstvene izobrazbe ni imel, toda na svojih potovanjih po Južni Afriki se je zanimal vedno za orhideje. Ko mu je umrl ljubljeni otrok, je ostavil trgovski poklic in se je vdal ves občevanju s svojimi nežnimi in čudnimi cveti. Danes je. kakor rečeno, zelo znsn botanik. Za veliko, bo?ato ilustrirano delo o južnoafriških orhidejah ga je angleška Kraljeva botaniča družba imenovala za svojega častnega člana.
Brivka iz Zermatta
V 74. letu starosti je umrla te dni v Jer-mattu »teta« Marija Bienerjeva, ki je prav do svoje smrti vršila poklic brivke. Ze v 12. letu se je lotila tega poklica, in sicer o priliki, ko si je nje oče. cerkovnik, zlomil desno roko. Ker se ni mogel briti sam. ga je brila ona in v tem si je pridobila v kratkem času tolikšno mojstrstvo, da ie prihajalo čedalje več vaščanov k nji pod britev, posebno še. ker je bila vesele narave in je rada klepetala. Kmalu so zvedeli tudi turisti za žensko brivko v Jermattu in tako je postala polagoma mednarodno znana »osebnost«, šestdeset let si je beležila vse geste, ki so imeli kakšen visok čin in znano ime. Iz teh beležk je razvidno, da je v vsem času obrila kakšnih 300.000 mož ali prilično 5000 na leto, kar je lepo število. Te beležke pridejo sedaj v neki švicarski gorski muzej.
NajviSja stalna znanstvena opazovalnica
Švica ima v lepi višini 3437 m znanstveno raziskovalnico in opazovalnico, ki so jo zgradili s pomočjo 1 milijona frankov iz sredstev neke mednarodne ustanove. To je visokoalpinski zavod ob Jungfraujochu.
Podnevi in ponovi proučujejo tu znanstveniki vremenske komponente, kako nastajajo in izginjajo oblaki, kakšni so učinki visokogorskega ozračja na človeško telo, vse vrste žarenj, ki izvirajo iz sonca ali od neznano kod. V zadnji časih proučujejo s posebno vnemo skrivnostne kozmič-ne žarke, o katerih še vedno ne vemo točno, od kod prihajajo. Istočasno se vršijo podobna opazovanja v Amsterdamu, Stock-
Bolestni samomori
Harakiri, zastrupljenja, voda, svinec, vrv in plin
Mnogo je vrst samomora, ki so združene z velikimi bolečinami, pravi na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj šef-zdravnik sanitetnega oddelka dunajskega policijskega ravnateljstva dr. Kundrat. Samomorilni kandidat, ki se vrže pod avto ali vlak. je n. pr. obsojen na najhujše muke, če nima sreče, da mu vozilo takoj zada rano, k: ga usmrti. Vrhu tega je v nevarnosti, da ga spretnost zdravnikov reši in ostane za vse življenje pohabljen Skok skozi okno če se pri tem ne raztrešči lobanja do smrti, ie isto tako zvezan s strašnim trpljenjem. Nekoč je hči nekega generala sko-čiia ;z 4 nadstropja in ji je lobanja, po čudnem naključju ostal nepoškodovana, v ostalem pa si je na tridesetih mestih polomila kost Po dolgotrajnem zdravljenju so ji popravili te poškodbe tako, da niso imele zanjo nobenih posledic, toda trpljenje, k je nesrečnica med tem prebila, je bilo nepopisno Eden najhujš;h samomorov je raznaranje trebuha. To smrt si more izbrati nač le človek, ki ni več pri prav pameti. Nekoč se je Kundratu primeril samomorihv kandidat, ki si ie v lahk pijanosti zadal 6 vbodi jajev v trebuh in se je reševalcem upiral na vso moč. čeprav je trpel neznansko. S težavo so ga rešili
Smrt s strupi si ljudje radi izbirajo, a tudi tu ne gre brez bolečin Najhujši je v tem pogledu pač strihnin, ki povzroča strašne, dolgotrajne bolečine kakor mrtvič-ni krč. Ciankalij deluje v tem pogledu veliko sigurneje. a včasi se le zgodi, da so ljudje pred zastrupitvijo zaužili kaj alka-ličnega in so trpeli dolgo časa. CiankaPi namreč ne deluje sam na sebi. temveč pruska kislina, ki je v njem vezana ta se pa stvori pod vplivom kakšne druge kisline, za kar zadostuje že ogljikova kislina v zraku ali želodčna kislina. Smrt s pitjem kislin, zlasti nekoč zelo priljubljene oeto ve kisline, terja velikanske muke. ker povzročajo kisline razjednine v požiralniku in želodcu. Bolečine trajajo še dolgo čas« celo tedaj, če se posreči takšnega samomorilnega kandidata rešiti. Precei siguren smrtni učinek ima karbolna kislina ki baje nima slabega oku«a.
Histerične ženske in jetniki često požrejo s samorilnim namenom 'gle. steklene drobce in slične stvari Bolečine so velikanske, uspeh pa v večini primerov izostane ker zadostuje precei preprosta operacija, da se te stvari odstranijo iz telesa.
Skok v vodo mora biti zvezan z velikimi bolečinami ali vsaj z velikanskim strahom pred smrtjo, kajti neredko se zgodi, da pričnejo samomorilni kandidati, ki so pravkar skočili v vodo, žalostno vpiti na pomoč. Smrt s strelom je glede bolečin odvisna od kraja, kamor se je zapičila krogla. Se najmanj bolečin pa mora povzročati smrt z vrvjo, ker pritisne zanka na obe žili dovodnici v vratu, kar povzroči takojšnjo nezavest. Kundrat pripoveduje, da je često naletel na obešence. ki so imeli kakšen prst med vrvjo in vratom. Gotovo so hoteli prej poskusiti, da-li smrt z obe-šenjem kaj boli in če bi bolela, bi si še hitro razširili zanko in se rešili. Toda prehitela jih je nezavest, še preden so prišle bolečine, m so umrli.
Kar se tiče samomorilnih načinov, je opaziti, da sledijo kandidati nekakšni mo- | di. Pred mnogimi leti so se najrajši zastrupljali s fosfornimi vžigalicami, potem so začeli dajati prednost ocetni ki«1m\ nato ka-bolu in lizolu. Danes se jih največ umori s plinom in veronalom. ki sta jim oba lahko dostopna in ki jih sr>Tay:t" na on- svet skoraj brez bolečin, v spanju. Originalen ie bil pred k-ntkim samomor nekega šofer ia. ki "ie zapel ial svoi avto *o. io dobro zaprl, sedel na svoj sedež in pustil, da se motor izteče. Usmrtili so ga :7T»ušni plini.
holmu. Kraljevcu, Kapskem mestu in Chl« cagu. Toda opazovalnica na Jungfraujochu ima zaradi svoje visoke lege prednost pred opazovalnicami v vseh teh mestih.
»Najstarejši mož« Pred nekoliko dnevi je šla po listih vest, da se namerava stalni Turek Zaro Aga, ki trdi, da šteje 160 let, poročiti v štiri-najstič. Nihče noče prav verjeti, da bi bil starec v resnici tako star. toda v zadnjem času dobivamo poročila, ki možnosti tako visoke starosti ne zavračajo.
Tako poroča vodja statističnega urada v Kalkuti dr. Y. H. Hutton. da so pri zadnjem ljudskem štetju v indskih osrednjih pokrajinah naleteli na starca, ki je trdil, da šteje 150 let, iz listin pa se da razbrati, da jih šteje vsaj najmanj 130. Nekoč je bil slaven rokoborec na dvoru maharadže Kanderaja Gekvarja iz Barode. Imenuje se Sidi Va3tad. Iz Huttono^ega poročila zvemo še to, da narase prebivalstvo Indije, dežele kuge in kolere, vendarle letno za 3 in pol milijonov otrok ln da ima sedaj 11 milijonov moških več nego žensk.
O tretjem »najstarejšem človeku na svetu« poroča pisatelj Henri Barbusse. Naletel je nanj v kavkaški vasi Lati. Možakar, ki se piše Nikolaj Hapkovski, in ki je še popolnoma krepak, trdi. da se je rodil leta 1782., sedem let pred francosko revolucijo. Bolezni sploh ne pozna. V svojem 120. letu se je še pozimi kopal v reki, vedno je rad pil in jedel in še danes se ne ustraši vina ne vodke. Eden njegovih pravnukov je star 40 let. Njegova tretja žena šteje 81 let, ena njegovih hčera pa 26 let. V vasi je kup stoletnikov, ki pravijo, da so Hapkovskega že v svojih detinskih letih poznali kot starega moža. Barbusse se je pozneje obrnil na Znanstveno družbo Ab-hazije, da bi z znanstveno strogostjo preiskala. koliko je Hapkovski prav za prav star. čez pol leta je prejel odgovor, da je do vseh podrobnosti natančna anketa dognala. da šteje možakar najmanj 140 let.
Zorouodo
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo.
Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh in trajen. Cena steklenici brea poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL
ZAGREB, Radičeva (Dnga) ulica 32
Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las.	6i
ZeV t«»t.
siguren
ANEKDOTA
Neki mesarski pomočnik je kradel svojemu gospodarju kosti in si je s tem napravil lepe postranske dohodke. Gospoda* je to zvedel in zapodil tatinskega pomočnika iz službe.
Pomočnik je prišel po spričevalo.
»Kaj?« ga je nadrl gospodar, s-najprej me okradeš, potem pa še prihajaš po spričevalo? Kaj pa naj ti napišem vanj?«
»Nič drugega kakor; »Bil je pošten do kosti,« je odvrnii pomočnik.
VSAK DAN ENA
Najbogatejša dekleta
Naibogateiiša dekleta na svetu ?|ve navzlic vsem krizam seveda v Amerik' Na nrvem mestu imenuieio tamošni' list' Rar-baro Hnttonovo dedično premnogih mili-'■onov druž'ne \Vo1worthove N' ii rta tre-Ha čakati, d« postane temu 'meti" nrava 'astn'ca. k«it' že sedaj razpolaga c krmtom več sto mM'ionov dinarjev, ki i'b ie pre* 'eifl za rojstni dan.
Tak?ni darovi so v ameriških mMi'onar---•kih družmah menda <mloh navada, ka iti 'a svoi zadnii roistm dan ie nreiela po-tohno vsoto tudi miss Dorie Dub'e od svo-"h staršev. Odtlej ra živi v stalnem strahu, da postane žrtev oano«ter'ev. in jo morflio H®t»Vt5v' st,*dno sfrfl^t' "v-efe nai-
hortateiše flol-'« io vniilr:n'fl	''""^aV*-
ne"a ta'n'V/> M-llon« h! Ko no cm-t: svo-iega starega oreta podedovala vse njegovo ogromno imetje.
nSivj 1 yvll*	
IjS	
n pc
£
3_m c
Gospod Previdnež išče sobo
(»Sondagsnisse«»
CENE MALIM OGLASOM
Po 00 par zu oe«edo, Oin l,— davka za vsak oglas tn enkratno pri-
stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi io ženitve se zaračunajo po Din i.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsnk oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Slfro ali dajanje naslovov Najraauj&i znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi »e zaračunajo po Din l.— ta besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šilro ali dajanje naslovov NatmanjSi znesek 741 enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. de zahtevate od
Oglasnega^oddelka .1» Di|, J,. „ znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ta vprašanja, tlčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana.
m-
Politehnični institut v Farizt?
Jugoslovenska sekcija
Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice
MONTERJEV,
NADZORNIKOV,
POMOČNIKOV INŽENJERJEV
IN INŽENJERJEV
v elektro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: lastit ul Polytechnique 53 ter Bd. Fuchet, Pariš (16e)
94
Trgovski pomočnik
mešane stroke, verziran pseebno v manufaktu-rl, srednjih let, se Išče za takoj. Soudeležba b primernim kapitalom nI izključena. Ponudbe z navedbo referenc pod »Eksistenca« na oglasni odd. »Jutra«.
10978-1
Kuharico
ki samostojno kuha. oprav-'ja tmd: druga hiJna del«,
k.i je služil« pni boijii hiši. spr*-'ine 13. m«5« majhna družino. Ponudbe na o-?!, oddelek »Jutra« v Lji»blia-n-i pod značko »Stalna službe 100«.	11.156-1

jKrfaa i inu 0.&'fK 4 UUi aa Slfro ali lajan.ie na »lova 5 Din Najmanjši saesek 17 iHn
Prodavačicu
potpuno c-aaioetajnu vrsnu ftii-u, trat: za p.etenu po 3M>i.ia i kra'ku robu, sa zaarj-cm hrvatak-.jg t nje-tnačJiog .'»iika. Nas'up 1. ati i o. maja o. o. U-rlin-ger i Stern, Zagreb, Juri-sičeva ulita 12. 10156-1
Prakiikanta
za pisarno
6p-e'm-e industrija v Mariboru. Ponudbe « prepisi spričeval na og'iatni oddelek »J.j t-«« pod značko »Praktika u	10726-1
Kontoristinjo
perfektno korespondfntko v slovenskem, nemškem in srbohrv. jeziku, sprejmem >f .0T pove oglas. oddelek »Jutra«.	10732-1
Samostojno
kuharico
iS-f-em s 1. majem. — Ponudi* na og'asni oddelek »Jutra« pod »Solidna«.
10831-1
Trgov, pomočnika
z tnanjem, maDufakidire, spec arije ia nemškega jezika, sprejmem. Pouud-be z zahtevo	mi.ajše
moči z ga.rauoijo, poslati na Juričan. P-revalje.
10027-1
Hišnik
ki ee r a sume na vrtnarstvo, oprai-ja tudi razna druga d:Ia, išče m« to. Nosrov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10900-1
Šofer
dobi stalno slu-žbo. Potrebno j« Din 14.000 gotovine proti garanciji. — Ponudbe r.a tiodružni-co »Jutra* Maribor pod »D:a 14.000«.	10890-1
Predilnega mojstra
ra volnene izdelke, doma čin« ali tujega državljana 4 trajnim dovoljenjem z za pojenje, i»če tovarna &uk oa v dravski banovini ia tako; Je n nastop. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »St. 1934«. 10674-1
Slikarja
prvovrstnega	risarja, sprejme takoj	žganoslikerski atelje Drairo	Višmr. Jese moo.	10921-1
Trgov, sotnsdnik
za trgovino z mešanim blagom. dober ma.nufa.k-turist. dobi mesto. Pismene fronudbe z navedb" do sedanjega slažbovcn;a na Pire F nanjo. trgovina z m-eS. b'e.gom. Žužemberk.
10925-1
Starejšo šiviljo
katera je zmožna finega meščanskega dela in samostojnega pri k roje vonja, sprejmem. Dopise na naslov: Modni atelje »Kro-iač«. Maribor, Dravska ul. 11.	10S89-1
Sezijska kuharica
samostojna, do 35 let stara. dobi mesto v restavraciji. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Slatina« na oglasni oddelek »Jutra«.	ineso-i
Šivilja
ut&ra j-e že Šivala pri ];:ojaču, dobi iiwio. Rems Iran, Vogelna 5. 10910-1
Prodajalka
galanterijske stroke, čedne zunenjosti, ?r>re'na in marljiva, dobi mc^to. — Nemščine in kavcije zmožne naj so ponudijo pod »letovišče« n« podružnico j Jutra« Jesenic«. 10924-1
Prodajalko
delavno, polteno, pametno :n ne premlado, sprejem v trgovino mešanega bleg« na d^žjli. Razumeti se m-o-ra na že!ezni.no in po možnosti na šiva,nje in druga hilna dele. — Ponudbe na • ■glas. oddelek »Jutra« pod .-Preprosta.«.	10770-1
Dobra frizerka
d bi službo. Kes top po dogovoru. Ponudbe nu naslov: Drago Bernard, frizer, Laško.	1060S-1
Mesar, pomočnika
z znanjem nemščine. sprejmem takoj. Ka pismene ponudbe se ne ostra. Steifan Turk. mesar. Sp. Hud:n;a C-elJu.	11126-1
Postrežnico
iščem od 15. t. m. Vprašati v V:'harjevi ulici 37. pritličje, desno. 11145-1
Tekstilna tovarna
5če za takojšen nastop pomožnega tekstilnega
mo istra. perfektneea, po motnosti z večletno prakso v statvah na re-volverle. Ponudbe na oel. odd. Jutra* pod značko »Takoj 20«
11154-1
Katera
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova i> Din Najmanjši znesek 17 Din
Vajenca
za strojno in stavbno ključavničarstvo, struganje ter avtogeno varenje. sprejme iz Gorenjske ali Štajerske, Oražem v Ribnici. 10601-44
Polirja
za visoke zgradbe, sprejmem. Ponudbe z uivedbo prejžnjega službovanja ra nsr'«s. oddelek »Jutra« pod značko »Polir«. 10832-1
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojašii.ne prost, z dobrimi spričevali in primerno g-arancijo. dobi mesto v trg. Zorko & drug. Sv. Jurij v Slov. gor. (Prednost ra Slovenskih gor-o — Ljutomerskega okvaja). 10916-1
boljša in čista žene bi t;rala perilo in večkrat zvečer pospiavila lokai -o ur. odda le »C'bio». Pis-m»ne ponudbe na oglasni o.iuo'ek »Jutra« pod šifro .Frizer me«; 200«. 10b44-:
Mlajšega ključavničarskega pomočnika
sprejme Iv.it. Kralj, Gregorčičeva ulloa. 10"43-1
Izurieno šiviljo
.-r>rejmt takoj modni salon Mina Prešel. Sv. Petra c. št. 20/1.	10982-1
Tkalce in tkalke
ra stalno službo išče tkalnica. Ponudbe z navedbo, kje so sliižbova'5. na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kavcija potrebna«.
10791-1
Ljuba Jurkovič-
MALA* » * . * KRALJICA * * , * NOCI
(Ilustriral V. Mazi)
Šteparico
za usnje potrebujem samo vj>eljano moč. — Zglaslti pri KUmanek, Selenburgova 6.
11107-1
Postrežnico
srediiijib let, za ves dan v bližini bolnice iščem. — Xaslov v oglasaeni oddelku .Jutra«.	10991-1
Boljšo žensko moč
ki govori dobro nfemško, ter pomaga pri hišnih rlellh, lSče k otroku boljSa družina. Ponudbe pod »Ljubljana« na ogl. odd. »Jutra«.
10964-1
Brivskega
pomočnika
boljšo moč — kakor tudi
vajenca
ki ee js že učil. sprejme Sekš. Zg. Šiška, gostilna Martine.	10990-1
Pek. pomočnika
mladega sprejme pe karna M. Požar. Cerklje pri Kranju.	10970-1
Perfektno pletiljo
sprejme takoj pletarn« na Celovški cesti it. 14, dvori««.	11038-1
Prodajalka
mešane stroke, zmožna samostojnega vodstva podružnice dobi službo. Ponudbe pod šifro »5000 v bližini Ptuja« na ogl. odd. »Jutra«. 10942-1
Šiviljsko pomočnico
spretno, sprejmemo takoj. Začetnice Izključene. Sv. Petra c. 38,1.
11086-1
55
Ni ju hotel buditi; zato je pa neutego-ma slekel svoj veliki beli kožuh (stavim, da ste v gledališču že videli medveda, ka-Ko slači kožuh!) In ju rahlo odel, da ne bi popolnoma zmrznila.
56
Dobri medved je prižgal svojo velike -ipo ter mahal z rokami in plesal, dokler -,» nista Lili in Sarlk zbudila, pri tem pa ho brundal staro poPeuko- da m" le žas treje mineval.
Knjigovodinja
bilanc,;.6tka vešča korespondence, strojepisja, stenografije in vseb p.oarnikiii (tel. išče službo za takoj aH pozneje. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Več.:*tn€ praksa«. 10873-2
Gospodična
modietinja, prodajalka, vajena ročnih del, prosi kakršnokoli službo. Vešča je tudi nemSčine. Za 1 mesec gre br«<zp',ačno. Ponudbe na ogesni oddelek J-utra •■od šifro »2000 kavcije«.
10884-2
Dekle	2000 Din nagrade
% lep-'m večletnim «prič*Ta-	dam tistem-u tako., ki mi
lom, zmožna voditi gospo-	preskrbi stalno »luibo s.u-
dinjstvo, tel', preineniti sltiž-	g*, inkasanta v tcgomM
bo. PonuO''« D* oglasni	aH pisarni. C-njene •op:««
oddelek »Jufa« pod Slfro	n« o<r«sni oddelek Jutra
I>obr*«. 10W6-2	pod fcfro »Zanesljiv ta>4«.
11 lo6*«>
Dekle
z malo maturo, vajeno špecerijske trgovine in *amo-stojnega kuhanja, želi službo. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Urarskl pomočnik
kateri ima nekaj lastnega orodja, ižče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10020-2
Blagajničarka
pridna in poštena, vešča vseh pisarniških del, strojepisja in stenografije, išče službo kjerkoli. Gr« hidi k otrokom. Ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod šifro »Vestna« 10919-2
Vajenca
poštenih staršev, i« kleparsko stroko sprejme Wost ner. Moste. Zaloška cesta št. 21.	10683-44
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejmem. Ponudbe na Veletrgovina L. Kuihari6, Ormož.	10914-44
Kuharica
za vse ali poleg sobarice [»remeniti službo. Ponudbe pod šifro »Maj« na ogasni oddelek »Jutra«.
10932-2
Službo nočnega čuvala
išče bivši orožnik z dobrimi spričevali. F. M. Orehova vas 45.	10895-S
5000 Din kavcije
oziroma 2000 Din nagrade nudi začetnica za stalno službo urednice v pisarni ali blag« jniču.rke v trgovini. Ponudbe pod »Začetnica* na podružnico Jutra« Maribor. 106S6-2
Šofer-mehanlk
vešč državnega in nemškega jezika. vojašdine projt, z dobrimi tu- in inozemskimi	spričevali _
išče mesto k avtobusu ali »Učnemu podjetju Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Injteli,genten«.
10936-?
Krojaškega vajenca
t, hrano in stanovanjem v hiši sprejme Adoif Bebnik. Vevče 10J.	10652-44
Učenko
za famllljarno tarobu-raško kapelo potrebujemo. Mora uiti mlada ln lepa ter Imeti voljo učiti se svlranja. Ponudbe. če mogoče, s sliko. Karlo Kovač, kapel-nlk. Narodna kavarna, šibenlk.	10960-44
Zaslužek
i ntn davek 2 Din a ilfro »11 dajanje na
lova ) Din. Najniamši *ne«Pk 1» Din
Brezposelnim
brez ozira na poklic dajemo č»taino zaposlen je, ako se obrnejo na nas. Zaslužek do 3000 Din mesečno. Hnivernaa! - Import. Zagreb Dmškovieeva ulica 5/1.
10808-3
Pouk
i.eseda i Din daveB i Din za ftlfro aH dajanje na siova S Din Najmanjši znesek 17 Din Dtlak) 19 Din
J. Cehova
šoferska šola
Tvrieva ceste 36. Rt-in» i,ečaj pničn«- 3. aprila. Zahtevajte pro&pekt.
8637-4
Inštruktorju
za pouk prvošoica realne gimnezije in vijolino. nudim brezplačno stanovanje z zajtrkom. Kjučavničarsku ulica 4/1.	10738-4
Strokovnjaka
v poljski fortlfikaciji za spremanje za lsplt pot-poručnlka Iščem. Na slov: Me vi j a, Tyrševa št. 69.	11044-4
Mlajša prodajalka
mešane stroke. vajena vseh hišnih d«l, ieli zaposlitve. Ponudbe La ogl. oddelek »Jjtra« pod šifro -Marljiva«.	1C906-2
Kuharica
k: zna dobro kuhati In M-mostojno opravljati vsa g «spodinjsk3 dela — išče službo. Ponudb« na og'«f.
Službo iščem
kot Sluga, skladiščnik, alt vratar. Vešč sem tesarstva. Jamčim v ne-10944-2 premičninah 105 000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »454«.	11143-2
Kontortstinja
absolventka drž. trgov.
oddelek »Jutra« pod šifro Jole z 2 letno prakso.
Dobra kuharica. 75-2
Pošten fant
nekadilec, zmožen kavcije 5000 Din. Išče službo sluge aH skladiščnimi. Naslov v ogl odd. »Jutra«.	11001-2
Izučena prodajalka manufakture
gre za prodajalko kamorkoli. Pomagala bl tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe prosi pod »Poštena in pridna« na
ogl. odd. »Jutra«.
10988-2
Gospodična
zmožna slovenščine. Italijanščine ln nekoliko nemščine bi sprejela nameščenje k otrokom ali v prodajalno, posebno knjigarno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »74«.	10997-2
verzlrana v vseh pisarniških delih Išče zapo sienja tudi Izven Ljubljane. — Ponudbe pod »Dobra moč« na oglas, odd. zJutra«. 11138-2
Tkalski mojster
« tekstilno Solo, lzvež ban v bombaževinl in -metno svilenem blagu na šaft ln revolrerstro-jlh, želi premenltl službo. Ponudbe pod »Stalno dovoljenje dela« na podružnico »Jutra •» Maribor.	11134-2
Mlado dekle
pošteno, išče mesto gospodinje k iislužbeni vrhovi ali vdovcu. Sestopu < 1. ma:em. — "Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«. 10&32-2
Trgov, pomočnik
m-led, mešane stroke, e prav dobrimi spričevali, išče službo kjerkoli. Josip Volavšek, Pnlštanj. 10912-2
Strojnik
izučen strojni ključavničar, pe-fekten strugar, vajen elektrotehničnih del. i daljšo prakso in neomadeže-veno preteklostjo, zmožen vseh popravil vseh vrst strojev in samostojnega vodstva strojne delavnice, želi namestitve pri dobrem podietju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10526-2
Prodajalka
špecerijskega blaga Išče nameščenja kjerkoli, gre tudi v gostilno, slaščičarno, za sobarico ali k otrokom. H. Twrdy. Korythova 28, Ljubljana.	11008-2
Lesni manipulant
Išče službo žagovodje ail druge primerne zaposlitve. Cenjene ponudbe pod Slfro »Lesni manipulant« na oglasni odd. »Jutra«. 10947-3
Prodajalka
vsestransko izobražena — želi prementt-i mesto. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Verzi rs na«.
11024-2
Trgovski pomočnik
'mešane stroke, zmožen voditi samostojno glavno zalogo tobaka, star 24 let, vojaščine prost, želi preminiti mesto. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen« 11086-2
U.
i seseda 1 Din davek 2 Din ta Stfro ali dajanje na Mova 5 Din Najmanjši 17 Din
Iščemo potnike
za prodajo o«iih švedskih posnema inikor za mieko. kakor tudi brioparinikov za krm«. Druži« »Te h ne«. Ljtrbljana, Me*toi trg 26.
Kateri trg. potnik
bi se mi pridružil na mojih »tovaiijšh z avtomobilom \mudbe z navedbo stroke na oglasni oddelek Jutra pod šifro »C-ena zmerna«.
10860-5
Zastopnik
soliden, išče zastopništvo lil komlsljoni lager uz garanclju za Beograd. Slovenačke reference. Dolazlm za sa-jem, Markovič, Beograd, Riga Fera 5. 10962-5
5000 Din nagrade
dobi tisti, ki	mi preskrbi
stalno službo.	Ponudbe na
oglas, oddelek	»Jutra« pod »Strojnik«. 10836-2
Otroška vrtnarica
t znanjem nemščine, išče mesto vigojiteljice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10638-2
Slaščičarja
z obrtjo in nekoliko gotovine, ter
mlajšega peka
z obrtjo, iščem Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Obrt«. 11142-1
Izurjeno šivllio
«pre;me modni salon K. Auguštin. Gajeva al i ca S.
11-108-1
Prodajalec
ali prodajalka
oziroma uradnica, ki vloži večji znesek v že obstoječe podjetje, dobi službo v LJubljani ali v Zagrebu. Po možnosti znanje nemškega jezika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod •snačko »Takojšnja namestitev«.	11083-1
Šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar z« šoferske izpite, Ljubljana Slomškova ulica štev. 6 — garaža Stupic«.	1.1117-4
Službe išče
teseda 50 para davek i Din » šifro ail da lanje naslova 3Din Nai mam* Tej">k r>tn
Prodajalka
kavcije tm^žna. išče tldž bo v mestu ali na deželi Ponudbe na podiuž Jutra v Mariboru pod »Speci-riji«
um«!1
Stalno službo
dobi oseba katera položi 15 do 20.000 Din kavcije. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Do bra služba«. 11127-1
Novo podjetje
sprejme v stalno službo osebe pisarniško mofl. delavca(ko) ln slugo prof malemu po solllu kanltftla v pod letle. Ponudbe na oel odd. »Jutra« pod »Novo«.	11097-1
Trgovski pomočnik
vojaščine pr»*t, zmožen sa moatojno »oditi trgovino mešanega baga -Sče kjer koli nameščenje Ponudbe pod »Siguren in pošten« n« oglasni nidelek »Jutra«.
10778-2
Hotelski por tir
inteligenten, z maturltetno izobrazbo ki govori in ko respondire slovensko, srbohrvaško. angleško nemško iD italijansko, išče za takoj službo » »ezijskem bo telil. Ponudbe n« oglasni "ddelek »Jutra« pod šifro »Sposoben«.	10830-2
Ločenka
srednjih let mojna ln zdrava, išče službo kamor ko'>i. Vajena je tud'; go stilne. Ponudbe na og'as oddelek »Jutra« pod »Do bra gospodinja«. 108oB-2
ifrspodlčna
Inteligentna z znanjem slovenščine. Italijanščine, šivanja ln vezenja na stroj ter veSča vsakega gospodinjstva, prosi začasno zaposlitev čez dan. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pomoč v sili«. 11011-2
Mlajša perica
Izurjena,	gre prat na
dom proti	manjši plači.
Novi trg	2, dvorišče, desno. 11033-2
Blagajničarka
išče SiUžbo v hotelu ali restavraciji — za »tao-o ali ia sezono. Gre tudi za natakarico ali donašai-ko jedil. Razpolaga z letnimi spričevali. Govori nemško, Slovensko in srbohrvaško Pismene ponudbe na podružnico »Jut:«« v Mariboru pod značko »Blagajničarka 19«.	10790-2
Hotelska kuharica
z letDimi spričevali, išče mesto za takoj ali s 1. m«;t>m. — Kristina Windi-scher, Sv. Jurij ob južni it. 53.	10795-2
Boljše dekle
vajeno vs-h gospodinjskih del, želi službo v dobri gioetilni, ali pri boljši družini. Ponudbe na pod-uini-oo »Jutra« v Trbovljah pod lifro »Poštena«. 10767-2
Starejša gospodična
naobražena. dobna gospodinja in kuliarica. i nekaj trgovskega znanja želi priti k sami"«tojn,i dam' aH gospodu Gre tudi kot dru žabnica t nekaj kavcij«. Ponudbe na podruž Jutra v Trbovi ;ah pod šifro »Sa mostojna«.	10768-2
Mesarski pomočnik
vešč vsega dela, pošten, trezen in zanesljiv, prosi kjerkoli slur.bo Nastopi ta koj. Srečko Zemliič, Ne gova 2 — pošte Ivanjd.
10786-2
Pošten fant
zmožen nemščine, išče službo čuvaja, sluge ali hišnega oskrbnika. Ponudbe oa as. oddelek »Jutra« pod jerkoli«.	11039-2
Kot kuharica
gospodinja k boljšemu
gospodu ali oblteljl Iščem mesto. Naslov v ogl. odd »Jutra«.
11062-2
Slaščičarski
pomočnik
mlad ln pošten, zmožen vsakega dela, Išče služ bo. Ponudbe pod »Slaščičar« na ogl. oddelek »Jutra«.	110712
Plačilna natakarica
sprejme službo najraje na račun. Ore najraje Izven LJubljane. Ponudbe pod »20 letna« na ogl. odd. »Jutra«.
11048-2
Prodajalka
izučen« šivi'je želi slutbo v trafik: m'ekarni. peka riji ali kai podobnega — Razpolaga t 'a^niro strojem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »PoSteno dekle«. 10987-2
Pošten fant
s kmetov. vojaščine prost, kavcije zmožen želi stalnega mesta v trgovini aH kot hlapec Sem sploh valen vsakega dela - Ponudbe na o<»l. odd. »Jutra« pod »Pošten delavec«.
10949-2
Potnika
galanterijske stroke od uam takoj karanten oredmet v zastopstvo proti visoki proviziji. -Ponudbe na ogl. odde lek »Jutra« pod »Šport« 11110-5
Prodam
Besed* I Din davek 2 Din Mfro »U dajanje o» •Uova i Din Najmanj«) znesek II Dtn
Nova okna b vrata
po nizki osni prodam. Iz delujem stavbna mizarska deia, iesene rolo;« itd. — Zahtevajte cen«. — Senica Jožef. Ljubljana. Bežigrad St. 6.	10&17-6
VSEGA ZA MLADI SVET
VAM NUDI V DIVNI IZBERI VELIKI KRASNI KATALOG S 150 STRANMI ORIGINALNIH SLIK BLAGA. NAROČITE PRI PRIČI KATALOG, KI GA DOBITE TAKOJ
brezplačno

A-2. obljudene panje
p-odam v«ltd tman.iš-an.a
čebelarstva. Cena po dogovoru. Prodam tudi sani« A—t. izdelane šolnike, kom. D:n 4.—. — A. Maček, Vrhnika. W62^6
Stružnico
3 metre stružne doliine prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stružnica«.	30615-6
Razprodaja pohištva
bo dne 27. aprila ob 10. in 4. uri poi«oidmi n« Tržaški cesti 6. 10936-6
Trgovec
za kolonijal« s trgovino v centru Beograda išče skladišče ali zastopstvo resnega predmete. Reference dobi«, razpolaga 6 potrebno garancijo. Ponudbe pod »316« aa dPr*> rtigands. Beograd, po^U pret. 409.	10906-3
Zajčji hlev
moderen, z 10 kletkami, poceni naprodaj. R<c«zina, Selcu« jama. Val. Vodnikova »lica 25. 10850-6
Zagreb.
Voz
3 tonski, jako ira'o rabljen, zelo močan in fino
iadulaa, ve led opustitve obrata ugodno naprodaj. Itfesi-ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10017-6
Vinogradniki, sadje-rejci, vrtnarji itd.!
Škropilnice na tlak »Fx-press«, »Vinograda«, ke-kor tudi v znani izdelavi dobite v najboljši izd« lavi ter najnižjih cenah direktno ia delavnice. Dveletno jamstvo! Za zadruge popust! Prodajni oddelek »E x p r e s s«, Zagreb, Draškovičev« 10. Sprejmemo samo poštene in vtst-
n« zastopnike!	10666-6
Otroški vozički
globoki in športni, najmodernejše oblike, po Jako nizkih cenah se dobe edino pri tvrdkl M. Sušnik, Sv. Petra c. 52.
3596-6
Pisalni stroj
in gramofon
s stojalom ter 46 plošoa x,'. prodani. Naslov v ®gHsnem oddelku »J-utra«. 1014-6
Stanovanjski vagon
nov, v najboljšem stanju, prodam. Muzejski trg. dvorišče št. 3.
11032-fi
Oleander in
zimzelen
7.a vrtove prodam po nizki ceni. Krakovska ul. 27	11053-6
Švedske
posnemalnike
za mleko prodajamo na obroke! Sprejmemo poV nike! Veg« Snpera.tor. L;uNjan«. poisni preda'. 307.	9179 6
Otroške vozičke in kolesa
kupite poceni in tudi na »brrrke pri S. Rebolj & dru«. VušDiakov« ulic« 4.
84-6
Dekle
vajeno čiščenja ln po spravljanja sob Išče delo kot poštrežnica. Na slov v ogl. odd. »Jutra« 11096-2
Krojaški pomočnik
Išče službo proti nizki plači v Ljubljani ali okolici. Nastop takoj. — P. Krajgar, Tyrševa c. 29/1., hodnik, 11099-2
Diplom, geometer
z 2ty!etno prakso, i i 6 e primerno službo. Ponudbe ne ogosnt oddelek »Jutra« pod »1530«.	11104-2
Kravar
ki zna molstl ln se razume na povrženje telet ter Je v živinoreji popolnoma izučen, išče službo Poseduje dolgo 'etna spričevala. Franc Cestnik. Maribor, Barvarska ul. 5. 11135-2
Mlinarskl pomočnik
nekadilec, vojaščine prost, izurjen v valjčnem mlinu, želi premenltl službo. Naslov » podružnici »Jutra« v Celju.	11179-?
Treovskl nomočn'''
v>;»Wn» prost, i Ve stiifb v trgovin' meša neg« b!«g-«M v p-M-ni P mudbe n« osflas. oddelek ».litra« pod »Delaven in »anesijiv«.
1M83-2
Premog m drva
te* karbo-parketi: Franc Slovi« Koleztjsk« ul. 19. Ml. 39-84.	100
Mizarji
Stavbo« okovje, orodje, tudi n« knjižice dooite naj ugodneje pri Jeklo. Sta*
Fotograf, stojalo
z t fotoaparat 18 X 24, ku-pijn »a »telje — nadalje
povečevalni aparat
za plošče, ozir. filme 19 X 12. Naslov v og'«snem od delku »Jutra«. 10624 7
Zidne opeke
mali format. 50.000 koma dov ugodno prodem. Po audbe o« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Opeka« 10675-6
Stare postelje
mreže, kuh. kredenca, zola. 2 obr. vozička, stajica in več stolov naprodaj. Gorupova številka 4 /m/11. 11045-6
I_n ' lil—M—
4-kolesni voziček
nov, in veliki oleandri na-rrodaj. Vodorodu« cesta 86.
Moško kolo
prodam za 600 Din in eno okno z motnimi šipami za 180 Din. Kersnikova ulica H. 5, klet.	10877-6
Pulte, štelaže in blagajno
poceni prodem. Vpraša se pri »OrienU, Tyrtev« c. U.	10848-6
Plinski štedilnik
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« :0878-6
Pozor čebelarji!
Direktno pri izdelovatelju čebelarskih potrebščin se nabavi po najnižji _ ceni. Zahtevajte cenik »Veka«. Verbnik, Ljutomer. 10915-6
Trgovsko opravo
kompletno, pr-odem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
10530-6
U mlekarskih transportnih vrčev
skoro nove. po 100 Din komad proda M. Stupnik, pošt« Dobrepolj«. 10812-6
Stružnice
(egalizi-runga) dolžine 60— m. bodo
120 cm. bodo naprodaj na sodni dražbi dne 19. aprila ob 8. uri v Vnanjih goricah — Brezovica.
10832-6
2 briljantna prstana
naprodaj po zmerni ce ni. Poizve 6e: Juvellr Delit, Vidovdanska ce sta 2.	10976-6
Prodam:
posteljo lz trdega lesa, loščeno. za 240 Din, 1 pomivalno mizo. kuhinjsko z dvema posodama za 380 Din. 6 kom. vrat, kompletnih, za enostanovanjsko hišo. cena po dogovoru ln stružnico za 380 Din, vse popolnoma novo. -— Z. G Zapuže 32, p. St. Vid nad Ljubljano.
10953-6
Otroški voziček
globok, skoraj nov, prode Oarman na Ižanski cesti 24 11023-6
Damske čevlje
visoko peto, moderne, »t. 09, črne, nove. ževno, za 100 Din naprodaj na Sv. Petra cest-i #te"v. 4,8.
10959-6
Gramofon
za restavracijo, in ko-mp"et-do kuhinjo prodam. — Za gradom št 3. 11021-6
Berite in strmite
nad takimi razprodajnl mi cenami! — Domači športni gramofoni 220 Din, tridelne posteljne garniture 180 Din, da mastni namizni prti 6 servljetaml 70 Din. Al-pacca sladkorna doza 30 Din, modni gumbi en gros 5 Din. Sapira, Tyrševa 36.	11034-6
Fotoaparat
dvojni anastigmat En-ryner 6.8 in otroško košaro poceni prodam. Rožna dolina c. Vin 3, visokoprltličje.
11098-6
1.1095-6
Otomano
dobro ohranjeno, rodi selitve poceni proda J. Božič, Streliške ulica 24/1.
11092-6
Lepa posteljica
otroka do 12 let — in
železna postelja
naprodaj v Skrtbjevi u'"-ci št. 6.	*
10874-6
Otroško posteljico
n veliko posteljo, vse r dobrem stanju prodam zaradi preselitve. Ogledati: Ljubljana VII, Verovškova ul. 401. — Šiška.	11091-6
Trgovska oprema
kompletna, skoraj nova po zelo ugodni ceni naprodaj Onj. ponudbe na oglasni •oddelek »Jutra« pod šifro »100«.	111-51-6
Otroški voziček
globok in dobro ohranjen, naprodaj na Mirju, Murni-kova 20.	11346-6
Kateri želijo
kakršnekoli rabljene
radio aparate
ugodno kupiti, zamenjati ali prodati (tudi tiste, ki so deponirani na poštah), naj obišče tvrdko
»Promet«
v Ljubljani, Napoleonov trg 7 (nasproti Krlžev-niške cerkve), ker edina ima tozadevno dovoljenje. — Istotam se ugodno prodajajo in kupujejo različni dobro ohranjeni stroji, motorji, kolesa, otroški vozički.
Moderne slamnike
kupit« najugodneje pri Zofi Laurerčič, Mestni trg 7. Preoblikovanje zelo poceni
11000-6 f glasbila, pohištvo itd.
11147-6
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince. Tržaška 6, telefon 2605.	11122-6
Zidno opeko
po ?5 para in stavbni material. plohe, trame. deske poceni prodam. Poizve se na Domohranski cesti 23/U »Jutra«
Telefon
oziroma telefonsko številko v okraju Bežigrad kupim. Dopise pod »Telefon« na ogl. oddelek 11084-7
Molke obleke
vseh kvalitet in fazon Vam poceni nudi
TRGOVSKI • DOM
termdiL
PT0VAK1AteilA-ti-OBLEK
Celje št. 20«
Din 240.— obleke iz ševjota
„	460.— obleke iz meltona
„	620.— obleke iz kamgarna
„	375.— športne obleke
„	100.— športni jopiči
„	170.— veterne jopice	,,
„	80.— 100.— 120.— fantovske obleke
Zahtevajte cenik in vzorce, kateri se Vam pošljejo brezplačno. Obleke po meri se izdelajo v dveh dneh.
Turbino
4-obro ohranjen-/ za 8-00 m padca id cca 60 sec t vode topim Ponudbe i oavedbo eene in tip* na naslov Aljenčič Franc, konc mestni te&a rs s i moj »ter. CeJje. Vodnikova 1.
10522-7
Star svinec in
jesenove hlode
kapi Oraiem v Ribnici.
10602-7
Starih krp
(ob nj), snažnih. več jo množino, kupim. N. Ambrož. 14, Jesenice. 10865-7
Vodno moč
manjšo, kupim. Ponudbe r ceno na oglasni oddelek »Jutra» pod »Indus«.
10913-7
Drobilec
(Steinbreeher) v diobrem •tanju. velikost ustje 30 X 50. po možnosti na bencinski motor 20 HP kupim. Ponudbe z navedbo cene in fabrikate na oglasni oddelek »Jutra« pod ziačko »Drobilec 30«.	10823-7
Železen štedilnik
prosto stoječ, emajliran, dobro ohranjen, kupi trg. L. »ožina. Zg. Šiška 123.
1C96S-7
2 stara ženska
šivalna stroja
bicikelj, otroški voziček, radlo-aparat kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Cena«.	10714-7
Pozor, pletilje!
Kupujem mm volnene od pa-dke. Stari trg št-ev. IS.
11025-7
Manjše
obrafovališče
(tovarna) z vodno a'i elek fcrično napravo 30—50 HP. v soratem kraju S'ovenije kupim al« ™ufai v n«:em Ponudbe pod šifro »V -dr« sila« na oglasni odd-lek »Jutra«	10753-7
Mlin za barve
no. motorm" p^eon. ma'o rabljen, kupi Kovina Krani 1.1043-7
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek '7 OId
Jurid. knjige
avstr. dri zakonik (slov.) 1914—1918. Ljublj. uradni list 1920— :930. avst.r Man-zove zakon ke. komentar je in sier-me Kranz. Sto-benraueh. Fi.nger. Lo-hsmg, AmsebI i. di prodam Na eiov v oglas odd. »Jutra« 109:18-8
Beseda I Din davek 2 Din za Slfro al! dajanje ua »lova 5 Din Najmanlši
znesek 1 ntn
Kupim franko meja
150 vagono-v suhih bukovih cepanic. 100 vagonov suhih hrastovih eepanic. 50 va gon-ov okroglega bukovega oglja in 50 vagonov meša nega bukovega "glja. — Ditta Venruri Via Mae Ma-j 00 40. Mila no. 10696-15
Smrekove deske
od 15—10 mm. I. in II. vrste, medij« ?5 cm. kupi Černe Avgust, mizar, 5:ška Ljubija.na VII. 10819-15
NAŠE PREPROGE IN PERZI3ANCI
j
so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje
Tatra
2 cll. doua.m voz, po-rabljlv kot pol tovorni ali šestsedežni oseDnl. malo vožen, za 1934 davek plačan, proda »Merkur«, Maribor, — Meljska 12. 11131-10
Ford
dvosedeien. 7 dvema zasilnima sedežema, v prvo-vrstnem stanju, pripraven za potnika, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«. 10806-10
Motorno kolo
s prikolico He.rley Darid-sod. 1200 cem. zelo dobro ohranjen, naprodaj. Jugo radiator. Kolodvorska 18.
10S08-10
Motorno kolo
B. S. A. s prikolico, ugodno naprodaj v garaž: >Ex l>pess«. Vegova ulica št. 8 107t>5-10
Avto »VVhippet«
5 sedežen, v piav dobrem stanju, prodam Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	10972-10
Opel Kabriolet
štirisedežni model 1933. skoraj nov, takse plačane, Buick limuzina, model 1930. 29.000 Din. — Avstro Daimler in Steyr brezhibna ^V-a ped°m-sedežna, odprta, ugodno proda Lovše, Beethovnova ul. 14, — telefon 2728.	10955-10
Oakland
petsedežno limuzino r? 1 o dobro ohran'eno. prodam ali zamenjam za dvosedežen "07. nudbe na ogl. odri ^Tn-tra« pod šifro »Fe^no«.
.0731-10
Majhen avto
za potnika. v dobrem stanju, kupimo Ponnd be pod »Mala upo-aba bencina« na ogl. oddelek »Jutra«. 11052-10
"I
10 v mo- ■ po nizki p
Spalnico
šperano, pieskano dernem slogu, po ceni prodam. — Bltenc, mizar, Gosposka ulica št. 10.	11035-12
Pohištvo
predno si nabavite oglejte si mojo zalogo spal-ulc (orehove korenine) trde, mehke, pleskane tn kuhinje po znižanih cenah. — Andlovlc, Ko-menskega ul. 34
11067-12
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 O111 Najmanjši znesek M Plin
Radijski naročniki!
JTa.ročaj'e se na tednik
»Radio Ljubljana«
ki je neodvisno
glasilo poslušalcev
naše postaje. — »Radio Ljubljana« se že pet let bori le za napredek naše rediofon.ijef — Da se pri narociiu i-zogne-te e-v. zamenjavi. Vas prosimo da posebno pazite na naš točni naslov, ki jo: Oprava tednika »Radio Ljub-lrana«. Lj-ub'jana. Miklošičeva cesta 7. 10882-9
Radio-aparat
5 cevni, s sijajnim zvočnikom. na 150 V lstosm. poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
10989-9
Avip^^noto,
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanj znpspk n nin
Ford limuzino
štir.se-d-ežea. »koraj nov, prodam za 12.500 Din al zamenjam za blago N« slov pov e oglasni oddelek »Jutra«.	10164-10
Motorno kolo
s prikolico 5*10 cm' kupim — prodam pa D.esei-motor 8 RP in motorno kolo prikolico 750 cm' Jelen
Avto Peugeot
dvosedežen, dirkalni, pripraven za potnika, majhen davek, se prav Doreni proda. Pojasnila daje Stane Premru. diplomirani tehnik. Tyr-ševa cesta 41, nasproti Sv Krištofa cerkve.
11051-10
Izvanredna prilika
za letoviška. 6 sedežni avto. odprt Avstro-
Daimler tipa ADM igodno naprodal. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina takol«. 11148-10
93SM&i
eeseda 1 Din davek 'i Din za Sil rt ali dajanje na ova s Oin Najmanjši aneses U Oln
Kolo
dobro ohranjeno, znamk-e ■Styria«, naprodaj. Konjušnica Trnovo, vrata št. 50.
10011-11
Moško kolo
dobro, poceni naprodaj v Trnovem, Mivka štev. 23.
10833-11
Več koles in tricikelj
poceni proda P. Škafar v Ljubljani, Rimska ctsta — Borštnikov trg. 10937-11
Žensko kolo
eč pomot, a, si^jaško orodje poceni prodam. Nasiov v ogl. cdd. »Jutra«.	10979-11
Štrapacno kolo
dobrem stanju poceni prodam. Tovarniška 26/H., Zelena jama.
11017-11
Ludvik, dolina.
Polzela.
Savi.n:ska 1058-3 10
Avtomobili
Citroen šesrcilinderski
sedež-na limuzine: Cbevnoiet. štirici-indereki.
petsedežen. o-dprt; Fiat 503. oeteedežen. od prt;
De Sotto. š(«tciHnder&ki
pe:s.edežen. odprt; Chevrolet. poltovorni. 6-
cilinderski. ze^rt: Chevrolet, šeetcilindoreki —
tovorni; V« v zelo dobrem etaojti naprodaj v Slomškovi ul it. 6.	1U689-10
3 motorna kolesa
prodam za vsako sprejem Ijtvo »eno. event tudi na knližce 250 Peugeot 350 F N 250 Ptifh Er-avec S^ina kolodvor 10691 10
Avtotaksi limuzina
> sedežev novejše tipe malo rabi len. prodam .10 zelo nizki ceni =ku-ali pa samo avto. — Mlekarna, Tavčarjeva 4.
11103-10
u	ua - ca
za šifro ali dajanje ua slova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din
Danes bomo šli vsi k Kez.ttt za bezigrud
MO vcii^a. ^d-tt-a ■>--oalincanje. Smeha brez -rena dovolj. Izvrstni cvičeK ter dolenjsko lu štajersko vino po nizk. ceni, pa bodo podviga.. veseie družbe. Istotam se proda nekaj gostilniških miz in stolov. — Za obilen obisK se priporoča Rezika KorltnlK.
10994-18
Restavracija Frandopanski dvor
,-aDi danes na otvoritev »Ballncanja«. lepa Igri šča ter nove krogle. Se priporoča Ukmar.
11029-18
Jutri vsi
rest-a racijo »Franko-panski dvor« na doma-o zabavo s plesom. — Novodošla vina dobra edila. Brez vstopnine. Se priporo"a Ukmar.
11028-18
V gostilno
»Dalmacija«
ia vese.ico r piesum. kjer svira prvovrstni jazz. Nudim dobra vina ter gorka ln mrzia jedila Ivan l.asan.
11055 1P
Gostilna »Zve dat
Sp. Šiška štev. 72
vsaka nedelja doma fr zabava. Za obilen obisk se priporočata Matiia in Tončka Vide. 11072-18
Motorno kolo
tipe Puch, 250 cm5, dobro ohranjeno, skoraj novo, prodam po zelo nizki ceni. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
10938-11
Državni uradniki, Častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 mesecev brez povi-ška cen in obresti.
SARAJEVSKA TKALNICA PREPROG
skladišče zagreb ^ Samo gunduličeva ul.
I
Hranilne knjižice
tukajšnjih zavodov do Din 350.000 vzamem kot posojilo v po: ni vred n-det i za dobo 3 let. Jamstvo vknjižba na prrem me*ta na ' posestvo milijonske vTednoati. — Ponudbe na og.a«n« oddelek »Jutra« pod »Jamstvo«. 10867-16
Kdo posodi
proti vknjižbi na prvo mesto na novo rilo v letovišču na Gorenjskem Di® 75.000. Vila j-e vredno Din 500.000. Naslov v og'as.nem oddolku »Jutra«. 10734-16
Knjižico
I/obl^nske kred:'ne banke z vlogo 290.000 Din prodom nabo!:»<-mi! ponudniku. Ponudbe na og'as. od-deVk »Ju*-a« pod inačko »Gotovina«.	'0$'.8-l6
sfl.non—t op oop nin
kratkorofn-ego	p o » o H f«
iščem, prot'	n*
prvo m>*to ne	oez.id^-'fervn
preko milijon	v-edno po-
s«»r vo C-eni^ne	r> n»db» m
oa-ns. odd<>'ek	.Jutra« pod
»A orli 1934«.	'.Oetl-iB
Posredujem
h^nf"? irirvnro
Joe. A u c u * ' ' n. i?'ntn-ra bančnih r-v'ov V„h l:ana. Aleki^and.-«'-:! n 4-
H ran P" p vf<vo
Vi''^*! t" Tndvt- j
Lokal za trgovino
i mešanim blagom, iičem. Tozadevne ponud-be prosim na og aeni oddei-ek »J-utra« v Ljubljani pod znaOko »Trgovina t mešanim b'a-gom«.	10538-19
Trgovino
t mešanim b'«gom od-darn pod zelo ugodnimi pojr\'i. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	10529-19
Maihno trgovino
galante-rijsko a-li kratkornb-no kupim, oii-oma pre^ra m-" m [Kidružnico od veletrgovine. Ponudbe na po-d~užnioo »Jutra« v Mo ribo-u p"d ftifr* »P!ačam :> koj«.	107S7- 9
Svladi*če Sft ms
p-ip-avno tod: za delavnico. » d d a m v SVirčko'--»lici 11.	10954-19
Lokal
premljen za specer'J-=ko trsrovlno. s pro^to--i!m sk'adlšAem +,!«koi »'o pcodno oddaTi — ""■>*ka dobra. — kova 56.	100-7
Tl^tifirt*.^
ood->'r<!,.- - r> - d « »r
ivi tver7"tt>	va-
»Ju-««.
Manufakturno
trgovino
oddam v najem. Dojrse na oglas, oddolok »Jutra« pod »Kavcija«.	1.1000-17
Dobro idočo
gostilno
eventuelno z mesarijo, restavracijo, hotel aH trgovino vzame takoj v najem aH tudi kupi A. 3-^man, Gotovlje — Žalec.	11080-17
i nin	?nin
« ^trr ali dnianlp na
rirtr« ^ nin Ns'manl'-
.. „,e|r	D n

z vr^om
v sVnčn e^i j i ».»m tn a kuh n;» in pritik in« •h '-.«p"ida.' /a 40.000 Dn '("Žice Predmestje 9 prti ms*inc>!	100« 20
^favbre parcele
v ?alcu v Savinjski dolini
t.k Železniške s<«mcc pri f»«vne zia«t* /.a ipok - en |ir'id« |m> Din 10 m* Sav n ska pono.iln ta v t «-u	10158-30
! nV-'
r,,.; u' 'o'	i odd u m
tt1	se 's*o
o.ril;'	(lOi^-19

-■»»^»'.ItlO
Mrri " T^^r-fi i H>>p T- -.
■»iifro" n-'' 11firp-ip

m m
irrMir j
liudoil Zor«.
Gteda.ii^ka 12.
Ljubljana.
11II«-16

Danes pečeni ia
na ražnju Dob.-a vina Se pripoooča Mi*«n PH'ič Kersnikova ulica Štev. 5.
1,1160-18
i inu lave* ^1»«.. ea Mtrc al! 1ajani» ua nov« 6 Oin Naiman<s' i « '11 o
Ureditev dolgov
<wdue I) izv^-nt-.tioe
poravnave, konkurzne zadeve,
ipe1javi> vodstvu -eviz.jt n +u i n r. oadii>r»iv n kuj g,vodstva, Sestavo b' »nc zieiavo proračum>v ii kal sulacij. nabavo kredi'«« ikvtdacijo kin-čk h loigov io uvedbo
kmečke zaščite,
vs« trguvsk" ohrtne infoi maoije i.d druge neure^eo* poslovne zadeve pover: Te '.aupnu konceh!jornrtn k»> uiercijaini pisarn- Lmjae Zaje sodni zadr revizoi n zaprisežen knjig"V»4 ski strokovn.ak Ljubjana Gledališka »lica š',ev 7/1.
10.054 16
Moško kolo
dobro ohranjeno kupirm. — Poizve se v hotelu »Soča na Sv. Petra cesti št. 3.
11059-11
Moško kolo
-»oceni nap-odai v Dvora-vOvi uiici št. 3/1, levo.
11119-11
Žensko kolo
hrastovo omaro, d i van in rasno pohištvo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11111-11
tjsasiffif
Beseda 1 Din davek 2 Din ta šifro ali dajanje na
■slova •> Din Naimanlši znesek 1. Din
Kuhinjsko opremo
in pohištvo poceni prodam. Ogfdati 2—4. Tavčarjeva 2/II. Moškerc.
10871-12
Hranilne knjižice
katerega kol dobrega zavo da. z vlogo do 600.000 Din. kupim pod 'igod n iin pogo-j-i. Pon udbe na ogl od de lek »Jutra« pod značko »Nakiuije«.	10537-16
Knjižice
prvovrstnih ljubljanski!) do-narnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skabern«, Ljubljana.	1075Ž-16
Večjo vlogo
Kranjske mestne hranilnice kupim ailii zamenjam. — Ponudbe n« o-gla« od de lek »Ju-tra« pod »100.000« 10781-16
Pozor! — Pohištvo!
Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene po hištvu. — Sperane orehove spalnice, češnjeve spalnice šperane spalnice
<mare .....
postelje .....
kuhinjsike oprave kredence	. .
Vse drugo pohištvo se dob' najceneje pri nas na obrn ke in hranilne knjižice Se priporoča mizarstvo »Sava«. K>lodvor»ka ulica 18. Mi kložičeva 6. telefon 2780.
11009-12
alr 2300 Din 400 200 800 4Ž5
Spalnico
mehagoni, politi rano. s kuhinjo proda za 3600 Din mizar Cvotko Kladnik. Mokronog.	10918-12
Dve spalnici
ln dve kuhlnlskt opremi poceni proda Sajo-vlc v Ftlgnerjevi (škof Ji) ulici 13. 11041-12
Damo 100.000 Din
m tud« več z« dobro ;o -entabilno stvar. Obširne ponudbe na naslov Pers *one. Lj-ubljana p[< 307 9678 16
Bančne vloge
kupujem-. m proda jamu najkrnantnej«. Nar>-č']a iz prosince izvršujemo na.za nesijiveje. Zm odgovor pro simo priložil 3 Din v znamkah. Posiovn' zavod. .1 4. 7<agreb praška «•: št. 6/U	134-16
30—50.000 Din posojila v gotovini
iščem za dobo loto dni po primernih obrestih. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurna garancija«.	10799-16
Večie posojilo
150.000 do 200.000 Din rabim proti popolnoma sigurnemu jamstva. Ponudbe pod »Sigurno naloženo« na oglasni oddelok »Jutra« 10931-16
40.000 Din posojila
vknjižba na prvo na dograditev hiše. iščem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Ljudska ali Kmetska«	10857-16
Vlogo
I.iudske posoHlhtee ljirt>-liansko, od 20.000—50.000 Din. kupim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Vloga«. 10631-16
Kdo oosodl
z« zidavo h'še 120 rtsoS Din na mesečno od-plači lo. Ponudbe na o?'«sn! oddelek »Jutr«« pod S-ifro »Vknjižba n« prvo mesto« 10866-16
Hranilno knjižico
»p \e h vaiske šttdionl.v, liupim. fun-udb. aa iv-1 : ■:<! >Jut;a« v Cr u pod značko »Gotovina«.
11126-16
Knjižico
Zadružne gosp barske banke 100.000 Din pro dam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, Ma rlbor pod »Sora«.
11132 16
j fii Dm daven 2 lin ea Slfro ali dajanje aa
«lova S P',n Na m'i-i n Din
Zobotehnik
dobi t ndustrijakem kra ju dobro prakso — Glede ugodnega lokala dopise n« og:as. odd-elek »Jutra« pod »Ugodno mesto«. 10©XH9
Opremljen tr«r. k>kf?'
s pisarno m prostornim skladišči oddamo 'ako; alfi« io t ok""bra t n« prometnem kr« u t Sevni c »b Savi poffoj- iHi zelo ugodm Dopise na Splošno gospodar wl'iip v Sev niei.	10603-19
Za avgust oddam pritlične
poslovne prostore in stanovanje
pripravno ia pisa-ne. idrav nika. event. prodajalne. — Kr. Petra trg 3. 10713-19
V Kranju
takoj oddani
trgovino mešanega blaga ali sam lokal. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Velik promet«.
10803-19
Parno pekarno
v novi stanovanjski hiši ugodno prodam v L'ubl'a ni. — Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«. 10624-19
nostilno
•v^rtu Tr CK* "tr«	v-
•-> «.-i ns	T)-)*1
•"0^1*51*^1 rt-co1* po-
-ii^^j« i—i ^.-vl ^rl ^.tll
•
Trgovino
lip* Ipn.	• |er^TlJ
«rr.<irV nri .'""ih. v'eT1 io VPt	"mii^"
^-p-Vn	/vi'I o m
» T\n'evn	P^tjudbs pa
^e! <xid.	»Jutra« p^d' Tr-rr-ina z me^an^m
klasom«	11019-19
Delavnico oddam
primerna fino meha-nfito. strurjarja ali ev. tudi frizerja. Selen-• rz". a S'l4 11089-19
Primeren loka]
/a vin r. to ali costUno oddam na prometnem kraj« na ri»*eli tik te" leznice. Prednost' Dal-matinci ali Štajerci f« lastnim vinom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Maj 1934«/'-* ;
r... - t.•.J40sa-yi Oglas * c
'upravni odbor oficir--^sog doma u LJubljani daje u zakup svoju
i ostoraciju-menažu
^a vreme 1934. 35. god. i5onude slati do 15. ma-a ov. $od. pomenutom dboru. Uslovi se mogu '.deti »H dobiti k<?d Opravnog odbora oficirsko/; doma u LJubljani.
11120-19
! epo trg. hišo
z gostilno
ua dobr o idoč em p- omet nem mes:u hlzu Dobove p ud«m |>o ig dni c*ni — Natarvč-n-.'še mformjei e da
■ur J«s;p Bukov na B-d» . T	_ n-i'.,
o .. u . ■ n:co »Ju'ra« v Uel.u vec. poMa Sovsk- Marof. i _ ,
in sicer v sredo II 'n ne
de. jo dne 15 t. m
!	10-270-20
Hišo
« sad«MK>siiim vrtom, v 1«-toriškem kraju tik kopališča proda Hvalioa, Gorenj« vas nad 5ki>fjo Loko.
10535-20
Več stavbnih parcel
event. cJ kompleks po nizki ceni naprodaj v Sto-ž,icah. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 10615-20
Parcele
t Rožni dolini pri g'«vni oest-i II poceni rwprodaj. Plava se nekaj v gotovini drugo v h anilnih knjižicah. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Parcele«.	10&42-20
Stavbne parcele
blizu Dnra:ske este fSto-žiice'* pnKiam tudi samo na kn' žice V dovod in e'ek trika. Nas'ov pove oglas, odd-elek »Jutra«. 1064J-20
Hi5o
v kateri je že vpel ana mi-za-ska ob-t. v n-ometnem kra ti p-odr.m. Ponudbe na p^d~užn:co »Ju* a« v Olju D«d značko »M-..za-s'vo«.
10794-20
Vila v Celju
nov«, dve sobi. erkar * man*a.rdn;m: sobami, balkon. veža. kuhinja. 2 kleti. elektrika. 600 m* vrta, r-g-aja. na solnčnem kraju blizu Savinje, varno pred i,ovodn::o. naorodn: za Din 85.000. Ponudbe na pod-už
inačio »Mili«
pod 10796-:"0
V na:em oddam hi*o
5 s«b kuhinja gospodar sko poslopje vrt. n;iv» neka sadn.-gu drev a. 10 minil" id pos-ae Pol:čan" pri Mariboru, za skupno iva:emnine- 280 Dn m^seč no. Ponudbe na E D-* niča. Ma-'bo- Košaki. Melj sk: hrib 71.	10520-20
Man^o tre. hi*o
ali h'So. ki b- bila priprav na za ' gov'no. kupim v LHibl-an ali njene ožji okolici. Ponudbe n« oe'as. oddelek »Jn'ra« p~d Kifro »Eksistenca«	1053«-20
Parcel ra vilo
v irnieH 87." m4 na lepem kra;u v mesu (tik pri re-kvi Sv Jojef«) pro dam. Cena ngodna Vpra Aati- M-i"0s.'av.~ .Zupan, stavbenik. Vošniakova ul. 6.	10769-20
Lokal z 2 izložbama
p.sarno ln mogazin v Mariboru, na Glavnem trnu 23, v novi palači »Bergov dvor«, vse novo opremljeno, telefon v lokalu ln pisarni, zamdi bolezni takol oddam. — Mesečna najemnina '200 Din, Inventar po dotrovoru. Pojasnila da-hlSnik ali pa Karol Florlančič, Celje.
Za avgust se odda v novogradnjo »Pew'ezen« na Poljanski oestn še nekaj
♦r^ovsHh lokalov
(prime-nib »« kava^nol ter
večje stanovanje
pripravno za zdravnik« «J1 zobozd.ravn.ika. Poizve se na stavbi pri polirju.
10851-19
Gostilno
v industrijskem kraju na Goren »kein takoj oddam. Potrebna kavcij« 5000 Din. Naslov v oglasnem oddel • ku »Jutra«.	10804-19
Lokai
drema stranskim«
štoroma Drogerij« šnčeva e
pro-
■ddam takoj. — Herm+s Mkilo-30.	1(®04-19
4 trgovski lokali
obsioječi ii dvefc ali več prostorov, se bodo oddali v decembru t. 1. v novi stavbi, ki se zgradi ne voealn Tvrševe in Smoletove mlioe (nasproti St. Krištofa). Interesenti naj sporofte pismeno svoje ie lje zadrugi »P-oštni dom«. Ljubljana.	10929-19
Lep lokal na Bledu
na najprometnejšem kraju v centru letovišča oddam takoj za delikat««'. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10926-19
Podjetnemu trgovcu
s kapitalom se odda trnovski lokal na zelo V metni v.čM .v 'eznice. Ponudbe na osrl. odd »Jutra« pod »Promet 1934«.
11061-19
Rsssda i Din daven 2 Dlp ra Slfro alt datanis na <lova S Din NajmaatSi
'nenek j i '»tn
V sredini Celja
oddam po zmerni ceni v najem lep trgovski lokal s izložbami, drugimi pritiklinami in stanovanjem Naslov se izve v podružnici »Jutra v Celju, 9856-17
Vpeljano pekarPo
v Smartnem pri Lit«ji od dam takoj v najem proti primerni najemnini. — Po nudbe na naslov- I. Raz-boršek. 'ovn-rt« čevljev TrSi.	10802-17
Ritfet - restavraciio
«Na-NA« v Olju na Kra-i:a Perra cesti ugodno od dam v najem lf>584-17
Brivsko podružnico
t vsero inven*«r:em orodjem in periom oddam takoj proti majhni odškodnini v najem frizerju. • ki 'ma svojo obrtno pravico. Filip Feiser. brivec. Pre-valj«.	10791-17
Mlekarno
vzamem v najem Najemnino plačam pp pofebi tudo z« 5 leti naprev Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mleka-na«.
10628-17
Na plaži v Barbatu
na Rabu oddamo v na;em h?5o »Pension Keko« s 6 sobami in pritikTnam p«d ugodtfimi pogoji. Reflek 'a nt.: naj se ob-nejo na Kek« .losa Ivanov. Pa-ba-na Rabu.	10751-!''
Gostilno
na prometnem kraju . oddam takoj v najem Na-s'ov pove oglasni odde'ek »Jutra«.	11061-17
Gostilno
vzame v nalem gostilničar na prometnem kralu nalrale v M"* "snsv-' 'vknlld Ponud be na ogl. odd »Jutra/ pod »Zmožer. voliti«.
11081-17
OJji-el;sko vilo
dnvka prosto, S vrt«. 10 m:nut od kopa'i?ča Ta !ko. proda pnoti gotovini Sv«.c. Befiaa. 147. ^n?ko.
Gozd
mod'vKran:em 1 Ji Jeseni-so'nčr>« stran. ne prestrm« b'vzu poti. s*a.r okoli SO let. sin-ekov. kupim in p'«č«m takoj. Ponudbe na pfiJmfriieo »Jutra« Jesenice' pod »Go*d« 10923-20
Kleparsko fn insta-lacHsko pod'e+'e
dob-o vpe';ano. t sred;ni Ma-ibona. it radi sm-ti '««»rii1(fl poceo' na prodal. Vp'j!(i»! p-i cr. ču. Maribor, Tatt»nbaeho-va 14.	10«r>4-20
H«5p v 15„hl!anl
11 strark. vrt in
Jče. 1<y*> m*, sso.ooo D'n.
gozd
109 ha, zelo poceni, — kakor tudi posestva, gostilne trgovine, graščine, industrije. Posredovalnica »Rapid« Maribor. Gosposka ul. iS..	10697-20
V Celju
(msatul naprodaj pod ja-ko ugodnimi pogoji enonadstropna hiša z velikimi lokal i tetami. etavhno poroe'o in vrtom. Pripravno za vsako industrijo ali večjo obrt. Informacije pri advokatu de. Goniča n. Cel j«.	10865-30
Vilo, novozidano
dvos'anovanjsko, kupim. Ponudbe pod »Prevzem hipoteke« na og«sni oddelek »Jutra«.	10670-20
Fno^ružinska hi5a
i lepim sadnim vrtom na -
o-odo.' v Novem Vod-matu Naslov v oglasnem odd-e'ku
»Jutra«.	11006-20
Majhna narce'*
ugodno naprodaj v Rožni dolini, ces-a VITT. Poizve se v Zg. Sraki 194 - pri

eteseds i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na «iovb i Din Najmamš' znesek 17 OId
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, v podpritličju. suho in solnčno. od dam s 1. majem na Vodo-vodai cesti 5. 10797-21
Solnčno stanovanje
iret) »ob kuhinje m pri tikhD * matis«'di »ile v rivoJi.n oddam takoj strank bret otrok «a 600 Do m^-sečtH). Parkt«M plm Nas.ov » tgiqsne<r -ddelku »Jutra«. 8739 21
Stanovanje
4 sob. kojia.nice in priti-klin. po ugodni ceni od-i«m z majem. Ponudbe ua ogas. oddelek »Jutra« pod »Nizke sena«. 106.3-21
Šestsob. stanovanje
ves komfort in vrt oddam na Bleiwe'sovi oesti z avgustom. P»txve se pri Dolar. Gompova 3.
10811-21
Dvosob. stanovanie
kopaln c«, ba'kon. oddam za mej. Tržaška 26. mlekarn«.	10934-21
Stanovanje
dvosobno. soinčmo. balkon in pritikline oddam za i. junij na V-"ču. Ce sta ne Brdo 158. B!z «k.
10033-21
Enosob. stanovanje
s prit;iViianK. »o'nčno, zračno, oddam za 170 Din Leskovšek. Ježica 14.
1C96S-21
Dvosob. stanovanje
komiortno odda za maj Tribuč. Glince, Trža ška 6. telefon 2605.
11121-21
Dvosob. stanovanje
takoj oddam v F'.ori;enski lici 6.
Stanovanje
sobe. kulrnje, shrambe in i-ikl-in za 275 Din takoj oddam na Poljski poti 37.
11152-21
tanovanja
Beseda < Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek Din
Stanovanje
dvo- ali risobno iščem t 1. avgustom. Ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« pod z.uačk.0 »Aga«. 1077&-2l/a
Enosob. stanovanje
Nižini tobačne tova.rne tiče z m« em mirna stranka. Ponudbe na oglasni odd-elefc »Jutra« pod fifro »Redno p'ačam«. 10813-21/a
Lepo stanovanje
2 sob, oziroma sobe in kabineta, kuhinje in kopalnice, iSčcta zakonca brez otrok na Mirju ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«.	10969-21,
novi šoli.
10958-20
Parcele naprodal
Nae'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10951-20
Več parcel
ob Duna:eki cesti (v Brinju) naprodaj. Nae'ov pove og'esni oddelek »Jutra« 1094S-20
Enodružinsko hi$o
z njivo, na obroke proda Kvas. Višn:a go?n št. 39. Cena po dogovoru. 10945-20
2 stavbni parceli
za Bežigradom, vodovod. elektrika, po 700 ln 600 mi prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
11015-20
Trlsoh. stanovanje
Tva-ket:rar^ ločeno, pravno. so'nčn^. v I s*-op:u. dam
nad
p-itiklinami od-m*i
ali kasneje
po zelo ugodni oeni. Vod-rnot, Sušteršičeva ulica 4.
10655-21
Enosob. stanovanje
oddam s 1. ma>m v Rožni dolini, cesta V/19.
10626-21
Dvosob. stanovanje
»ol.nč-no. s kopalnico oddam na Gerbičevi cesti. Poi-zve 0-ežnova štev. 3/1.
10755-31
Parcelo
3000 m>. 25 minut pešboje ia Lubl "ane, prodam. Za gradom št. a L1020-30
Vogalno hišo
enonadstropno, lahko dvodružlnsko, komfortno, parket, plin. elektrika. vrt. event. 2 3 solidne, knjižice, prodam. Moste, Ljubljana. Clg-larjeva 15.	11005-20
Enonadstropno hišo
4 do 8 stanovan'sko. blizu glavnega kolodvora ali pa v šlškl kupim. Naslov: Ivan Badetlč. Zg. Šiška 129. 11004-20
Dvosob. stanovanie
novopreurejeno. zelo prostorno. za 3Č>0 D;n oddam 1. ma-em v Mostah. Polj ska pot" 4o.	11012-?1
Dvosoh s^anovan!e
pri #v. Krištofu oddam. — Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«.	11027-211
Trisob. stanovanje
komfortno, z ma'em ali ju
nijeim odda m na Dom obran ski cesti. Naslon v ogVs oddelku »Jutra«. 11030-21
Parcelo na Mirju
krasno, ugodno proda re-alitetna pisarn« Adamič. L:ublja-na. Voinjakova 4.
11069-20
Enodružinske hiše
od 30.000 Din naprej — ter
posestva ln gostilne
prodaja posredovalnica v l Ma-tboru. Slomškova ulica št. 96.__10941-30
]Dve hiši
z vrtom in dvema njivama se prodasta po ugodni ceni v občini Zg. Šiška. Prevzame se vknjlženi dolg. ostalo se plača s hranilnimi knjižicami. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Dod šifro »Ugodna prilika«.	10967-20
Parcelo
cem do D'n 100 za kupim Ponudbe pod
Jčena de'ek
• a« na »Jutra«.
m*
Pe-
ogla?n od-10869-20
Enodružinsko h,fo
vrtom, ter parceio t04 prodam
z
m«
knjižice.
na hranilne Šiška 249.
10845-20
Njivo, travnik, gozd
po nizki ceni naprodaj. Spada pod mesto. Kolodvorska ulica 25.
11058-20
Intavolacija
325.00U Din v Ljubljani zamenjam za hišo ali lntavolacljo v Trstu. — Ponudbe na ogl. odd. ^Jutra« pod Sitro »In tavolacljac. 11093-20
Nova hiša
blizu LJubljane naprodaj, oziroma oddam stanovanja. Elektrika, vodovod parketl, vse moderno izdelano. MišvelJ. Llubljanska ul. 37. Mo ste.	11137-20
Hiša v Celju
naprodaj! Dvonadstrop na je, z 8 stanovanji, sredi mesta. vendar prikupljlvo lega se le zaradi družinskih razmer po primerno ugodni ceni. 150.000 Din hipoteke se lahko pre vzame. Drugo v not ni Vprašanla in ponud le na podružnico »Jutra« v Celju pod zna-ko • »Prevdarnost 30«.
11124-20
l epe stavb parcele
tvoren"' (vodarn oh velik pesti. — Ve? pove Ko*ec Polule !5. Celje. 11130-20
Hi*ioo
j r-eom odd« v na ;em n«;b'ii" oko'ie	solnčn* «tavbl»t«
— Ponudbe n« , I* o« ob-ok< r-«da
Mariboru. Klavnišk« 14 11133-20
Posestvo
pri Mariborn
obstoječe iz *U orala vinograda. 1 o*«'« ..-.•?.'•••» nika. vr:« in travnika ter v.>ve hišice 7 dvema — b.1 ma itd. naprodaj. Pre '.ame se ahki de!n<> -u-i-i h-lpoteka Pripravno posebno za upokojenca ali nam"5čen<ra. Cenj. ponud be pod »Pekre pri Mar; boru« na upravo »Jutra« r Mariboru	10696-
Parcela
stavbena. voz»'na ob Dunajski cesti naprodaj. -Ponudbe n« »j aso: odd. lek »Jutra« ped »TvrSr va«.	109(19-21'
Posestvo
n« prometnem kra;u bliru postaje oddam radi bo'ezn. takoj v naem Pripravno tudi za vtna-:« - W»W Angela Zidani most
10578-20
kupim v L:ub,:ane
odde'ek	»Jutra« pod
»Kupim«.	10740-80
I'
Dvosob. stanovanje
oddam s 1. ma:em. Poizve se v Šiški. Celovške cest« št. 50.	10785-2"
Dvosob. stanovanie
z vsemi pritiklinami. v vi sok eni pritličju oddam ta. koj ali pozneje za 450 Din _ man.ši stranki tudi ceneje. Vodovodua c-et-ia 75 10066-23
1,1153-21
Solnčno sobo
tračno io mirno, v ©entrn mesta uddam stalnemu go spodu. Nasiov v ogasnem odde.ku »Jutra«. 10961-23
Lepo sobo
solnčno in čisto, s poseft nim vhodom, oddam (vidnemu gos;<odu Vprašati v vili nc D>mo4>renski cesti št. 26 (nasproti vo,ešniee).
109Š3-23
Opremljeno sobo
se[«rirano. oddam takoj «14 1. majem koncem Miklošičeve ceste. Naslov pove očesni oddelek »Jutra«.
10980-28
Opremljeno sobo
s posebnim vhodofla in souporabo kopalnice takoj oddani v vili na Prulah Žl.
10961-33
Trisob. stanovanje
i vsemi pritiklinami, išfcem 6 1. majem. Javiti: »Bafa« — Prešernov«. 10993-21/a
Moderno
stanovanje
solnčno, iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Profesor brez otrok«.	11037-21/e
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom poceni oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
10939-23
Lepo sobo
separlrano. parket, elektrika se takol odda za eno ali 2 osebi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
11042-23
Dve osebi
na s-ta-n ova nje in brano poceni sprejmem na Krekovem trgu štev. NVH desno 11064-23
OnremHeno sobo
z eno posteljo, takoj odd« Pintar, Tj-rševe oes'a 91.
11063-23
Dvosob. stanovanie
kopainico oauam usa prvi maj. Poizve se Zg. iiska 254 pri novi soli.
10986-2i
Dvosob. stanovanje
.»aijiiici,, preusoua, bai-kon; popolnoma zase, oddam poceni malo-iatLSKi družini na Ko-deljevem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
0962-21
Dvosob. stanovanje
s kopal nioo — ter
samsko sobo
s kopalnico in vsem kom-fortom, oboje v isti hiši, s centrala o kurjavo, v sredini mesta iščem 6 1. avgustom 1934. Plačam trimesečno naprej. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko •Trgovec 1500«. 1'1049-21/a
Stanovanie
1—2f»ibno. pri centru iščeta dve osebi za čimpreje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam naprej«.	11068-31.'a
Dvosob. stanovanje
solnčno. v m-fsitu, išče stranka bre* otrok. — Ponudbe na oglasn-' oddelek »Jutra« pod »Ta-koj a.ii pozneje«.	11057-21/a
Enosob. stanovanie
s kfhlnio iščem za maj ra Bežitrradom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Samec«.
11100-21a
Sobo odda
eieseda 50 par davek i din ia Siirc ali dajunje aa <'ovs i jlt Suimanjš" enessk 19 ntn
Sobo
čisto, zračuo in J e d n o opremljeno tekoj oddam mirai dami «ii gosp.>du. — N« Ug.ed med 1. in 2. uro v Livarski ulici štev. 5.
10702-2S
Sobo
lepo opremljeoo. s posebnim vhodom, oddam z majem. Na razpolago je brana. Sredina mesta. Vi slov pove oglasni oddeek »Jutra«.	11056-28
Veliko sobo
lepo opremljeno in sonetm, s posebnim vbodom Uk a souporabo kopalnice — ▼ centru mesra oddam.
s!.ov pove og.oSTii »Jutra«.
oddefc»k 11077-20
Enosob. stanovanje
z veliko kuhinjo, solnčno, v podpritličju oddam takoj v Rutarjevl ulici 4. Vrtača. — Cena 350 Din.	10971-21
Prazno sobo
pripravno za vsak lokal, pisarno eli stanovanje, takoj oddam v Komenskega ulici 17.	10763-33
Sobo
lepo opremljeno, « posebnim vbodom oddam eni a.M dvema osebama. Nebotičnik, V nadstropje.
10817-33
Lepo sobo
v lepem centru oddam boljšemu gospodu. Naslov por« ogasni oddelek »Jutra«.
11118-38
Sobo
prarno ali opremljeno, v centru mesta oddam teJeoj e-'i s 1. m«:em. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Ju"r«*, 11155-38
Opremlleno sobo
oddam s 1. majem v IlirsM ulici 291 levo. 11339-3s
Sobo
strogo sepn rira no. s kopalnico in klosetom, vs*> po4 enim ključem, v novi hiši, solnčna lega, oddam Trrlrni osebi takoj. — Vprašati T Dvofakovi uHici št. 12 — pritličje, desno. 1110?-?3
Preprosto gdč.
sprejmem na stanovanje na Sv. Petra cesti št. 54 1.	11140-s3
Sobe išče
Beseda 50 par, davek 2 Din, za šifro ali da.anje neslov* Dim. Najmanjši znesek 1-2 Din.
Enosob. stanovanj ali prazno sobo
iečo mirna, gospa e prvi« majem. Ponudbe z nave<i-bo cene na oglasni oddo-.ek »Jutra« pod »Piačtua več mesecev naprej«.
10613-23/a
Samsko stanovanj«
sobe, predsobe in kopalnice, p:6.2.no ali oprem- jen«, centru mesta išče s 1. ma-j.em boljši stalni gospod Pismene ponudbe na o^ na. oddelek »Juta« pod šifre »Samsko stanovanje«.
10963-23/®
Dvosob. stanovanje
oddam aa Sv. Petra cesti št. 53/1.	10973-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam z mo jem v Trnovem. Staretove ulica 17.	10974-21
Enosob. stanovanje
veliko in mračno takoj odda Kraševec, gos-.iina pri Fior ja nčku — Ježica.
11016-3!
Enosob. stanovanie
v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem odd-lku »Jutra«.	10999-31
Dvosob. stanov?n5e
solnčaio in suho, e pritiklinami takoj oddam v Ko-cenori u'i<« 11 — Pot v Rožno dolin«. 11047-31
Ovosob stanovanie
suho. solnčno in zračno, t podpritličju oddam a koj mirni stranki v Livarski ud. it. 3. 11026-21
Trisob. stanovanje
lepo, v bližini banske uprave oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Solnčno«.
11101-21
Po-PrWično
stanovpnte
sobe iT) kiih'n'v oddam f 1 ma'em v Sp Šiški. Pod limhafskega 42. 11113-21
Fnosob «tanovan'e
šolnino od dim mi-ni stran ki e i ma;em na Olovšk5 cesti St 72	1.1114-21
el^triko ,n vodovodom »a lc<>! r>oeen» odd« unč«' v Zg. Šiški 941 (pod hrihoml i s	11144-31
Sobo
oddam takoj. Separaten vhod. Drogerija Herm»s, Miklošičeva c. 30. 10003-28
Sostanovalko
z dobro domačo oskrbo
sprejmem	v centru mesta.
Naslov v	oglasnem oddelku
»Jutra«.	10036-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektriko in parketom, poleg univerze oddam samo gospodični. Naslov v og'ae. oddelku »Jutra«. 10950-23
Prazno sobo
solnčno. parketirano — za 160 Din oddam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra« 10965-23
Opremljeno sobo
:epo in soinčino, s posebnim vhodom, takoj oddam na Domobranski cesti štev. 1 10994-23
Sobo
lepo opremljeno, s parketom. elektriko in prostim vhodom, po ze!o ugodni ce ni oddam. Aleševčeva 34 H. nadstr.	1C956-23
2 solidni gospodični
sprejmem v dve prijazni sobi" v centru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10996-38
Opremlieno sobo
pri artiljerijski vojašnici
oddam boljšemu Vodovodna cesta
gospodu.
štev. 5/1 11022-23
Sobo
lepo opremljeno, s poseb nim vhodom, z uporabo kopalnice oddam s 1. majem v Beethovnovi ulici 14/tj. vrata 24.	10996-23
Lepo sobo
moderno opremlleno. Jutranllm solncem. — vhod iz stopnišča, od-f»am boljšemu stalnemu gospodu. Marmon tova ul. 18, Mirje.
11065-23
Snažno sobo
in strogo separirano ali majhno stanovanje, tudi manzardno, išče solidna gospodična. Ponudbe pod »Državna uradnica« na ogl. odd. »Jutra«.	11141-23»
Dopisi
oesecia i uln davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj« znesek 20 Din
Hakon!
Prosim za Ve i cenj. naslov aa ogabni oddelek »Jutra« pod šifro »Mary«.
10662-34
inteligent-
Gentleman
Prosim, dvignil pismo posterestante. — »Merv«.
10663-24
Prijateljstvo
ženske osebe želi mlad uradnik v Skofji Loki. — Ponudbe na oglasni odd«. lek »Jutra« po-d »Zvesto«.
10777-24
Resnega znanja
želim z gostilničarjem. — Dopise na ogiesni oddelek »j utra« pod »Resnost«.
10783-24
Majda 3
Dvignite pismi! 10093-21
»Skrivnostna
harmonija«
Prosim, javite se kakorkoli 1104)6-24
Gospodična
ki Je vstopila dne 12. t. m. na postaji Sevnica v brzovlak ln ki je dolgo gledala skozi odprto okno ter menjala z menoj pred Izstopom lz vlaka nekaj besedi, lepe prosim za naslov. Pisat' prosim na ogl. oddele' »Jutra« pod »VellkP redkost 22360«. 11070-2
Majda
sporočite nujno nasloT. -
Pismo dospelo
Ton«.	11076-24
a. o.*
28
Krinka proti krinki
Roman
Nekam porogljivo sem se priklonil krmarju. Zarenčal je. Globoko v grlu mu je zarohnelo. A tedaj je planil vanj kapitanov pogled, ki mu je upognil tilnik. Ta kratki priklon je bil kakor grožnja. Krmar je biJ slab glumač in še slabši diplomat. Prav nič ni razumel kapitana. Ali ne bi moral človek, kakršen sem bil jaz, vklenjen sedeti v zaporu?
Young se je postavil med krmarja in mene kakor zaslon. Z obraza mu je teklo olje prijaznosti, in njegove besede so bile gibčne kakor ženski smeh v nočni temi.
»Oh. dragi Mr. Svendrup, nadejam se, da borno imeli lepo noč...«
Jaz pa nisem pritegnil njegovi kapljajoči prijaznosti, ampak sem nadaljeval:
»Ali n; nobenega drugega izhoda kakor skozi zemljevidno sobo?«
»Ne, če okna tamle ne štejete za vhod.«
Okno je bilo majhno in visoko. Tenek človek bi bil utegnil zlesti skozenj, da ni bilo pred oknom železne pregrade. Ta pregrada je bila sestavljena iz težkih, prekrižanih drogov. Tečaji so nalik^želez-nim pestem držali ključavnico, ki se je bila zagrizla v to mrežo.
Okno za njo je bilo videti kar nekam majhno in boleče.
»Ali je dobro zaprta in zaklenjena?«
Namestil odgovora se je vzpel Young na stopalo in jo stresel. Zelezie je bilo videti grdo in okrutno. Hudobno je zažvenketalo, a bolj ko je Young tresel, močneje sta se zajedali mreža iti ključavnica drugo v drugo,
Young se je oberoč potegnil kvišku. Za trenutek je bilo videti,
kakor da bi ga bil zgrabil strašen železen gobec in bi otepal z njim. Young se je vrnil na tla. Dve žili sta se mu viH po čelu kakor
majhni višnjevi kačici.
»Čvrsta je...« je zasopihal. Sicer jo pa vsak večer preizkusim ...«	„..
»Kje bomo po tem takem straSli? Ali se vam zdi prrporočravo, da ostanemo tu v zakladnici? S tem morda preprečimo nov napad; a prav za prav hočemo dobiti nepridiprava v roke.«
»Prijeti ga moramo... in flagranti! Ali ne bi bilo najbolje, če bi
ga zasačili na dejanju?«
S temi besedami sem se bil obrnil h krmarju. Naj je bilo vse na njem, roke in nože, trup in glava, možgani in živci, še tako nerodno, vendar je čutil prikriti zasmeh, ki je
zvenel v mojem glasu.	.
Mahnil je z roko proti Youngu, kakor da bi ga hotel izbrisati. Stopi' je naprej, in njegova pest se mi je zazdela večja od vsega Younga. Ta pest ie imela čudno življenje, odpirala se }e in zapirala. Spreminjala se ie v živalsko žrek). Nohti so bili kakor ostri zobje in so prežali — a v tem je posegla vmes druga pest. Ozka drobna pest, in na njenem mezincu se je iskril briliantni prstan kakor pazljive oko. Kapitanova roka! Velika pest je omahnila, kakor da bi jo bih udarila nevidna moč...
Prav imate, Mr. Svendrup! Zasačiti ga hočemo na dejanju... Toda Mr. Young nam mora razodeti svojo skrivnost...« je odvrnil kapitan namestu krmarja.
»Skrivnost?« Vprašujoče sem pogledal Younga. Vouna si je pogladil maloštevilne lase preko čela. Ta kretnja ni bila brez ponosa. In megov smehlja!] je postal za trenutek resničen.
»Stvar je prav za prav igrača, dasi ni popolnoma odveč,« je odvrni! Young in spet odprl vrata svoje kabine. .»Prosim.« Stopili smo v njegovo sobico.
Beseda 2 Din. davek 2 Din ja Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 20 Din.
Slovenec
*t*.r 44 let, ki biva v
Franciji in ima go-tovine £<1.000 Din, »e ve.ed po-m.anjianj<a poz nanetve. želi 6eznaai*ui z dekletom aLi i vdov« e poeečtvom ali š primernim premoženjem. F'>nu«ibe na ogiaeni oddelek »Jutra t po-d jSžm-e-nc-c«.	10820-23
Podjetnik
d^brovpojea, t metečivra dohodkom d-i> 10.000 Din, -,-6e gospodi 6no aii go*po e, premoženjem	iOO.OOO
IX n v errbo povečanja podjetja in skupno dclo-vajijo. Poznejša ženitev ni 'izključena. Ponudbe na p<-d>r. »Jutra« Maribor pod šifro »Pod 90 Let«. 10691-23
Gospodična
b: ee poročila t državnim uradnikom, ki ne gleda na bogastvo — temveč ie n* p-:dm*t in zvestobo. R-ee-n? ponudbe i naei-ovom na
oddelek »Jutra« pod »U-adnica 33«. 10581-25
Mlad trgovec
dobro situiran, se želi v evrho ženitve seznaniti 6 trgovsko n« obrazen o go-r!Mxftčno, neom,-ležeran-e preteklost; ter s pr'm-«r»-n:m kapitalom. Ponudbe s f"'k--o, katera se vrne. na oddelek »Jutra« pod »Ta< n ost' za i« m e e n a «.
106fiS-25
3 premožni
gospodarji
brez otrok, sredrije staro-s :. iščejo gospodinje, eoo * 40.f.*X» Din gotovine, efio » srednjim posestvom in eno rw z obrtjo. Dopise ca r**tni predal H-oče pri M3ri'bcru.	10388-35
Poroke in ženitve
redujemo najdiekretneje 'n uspešno. Za ponudbe ■stfmo. Imamo v evid"n-r iz-pdne partije. — Pro-f pek te razpoSll lamo proti T.r^iipiačilu 10 I>'n v znem-fc.ih. — »F;de5«, Z.ijrreb. Tkalč-ičeva 4.	10715-35
Poročim gospodično
f -20—35 let, ki ima veselje do trgovine na de-Ponudbe na og'asni »Jutra« pod šifro »Trgovec 90«. 10637-25
Železničar
vdovec, brez otrok, želi znanja s simpatično gospodično ali vdovo od 30 do 40 let z gotovino ali posestvom. Slika zaže-Iiena. Cenj. ponudbe na os?I. odd. »Jutra« pod »Zenltev«.	10977-25
Klavir
r dobrem stanju poceni proda Fausta Vidi«, Cevr>ne-tova 6.	11074-26
Kratek klavir
moderen, črn, železna konstrukcija z izbornim glasom se poceni proda. Poljanska cesta 54T., vrata 19.	11115-26
.Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din.
Pes doberman
lep, rjav, star pol Ma, »oceni naprodaj. Potočnik, Gradišč« 4.	10S46-27
Lovski pes
dreeiran ptičar, dober čuvaj poceni naprodaj. Jordan, Ma ribor, Wi 1 den rei n erjeve ulica 8.	10789-27
Kanarčke
harc.erj-e, še nekaj plemenskih parov proda Franjo Omahria. Sv. Petra c. 53a.
10962-27
Pes volčiak
Rabljen stroj
za t r a m p 1 j a ti j e žime (K>rampe!maschine) kupim. Toplak Franc, kovač. R-u-pri Mariboru. 10887-29
Mesarski stroj
(Quetschmaschine) 15 nožev za ročni in motorni pogon proda Janez Verdlr, mesar, — Tržič.	11085-29
Pisalni stroj*
zelo dobro ohranjen, prodam. Oglfdnti med 13. in 14. uro. Fapanelj, Sv. Petra c-eeta št. 1,1, pritličje.
11105-29
Šivalni stroj
prvovrstne T.r.amke, štlka. š-t-ope. ter šiva naprej m naza.j, ra 1930 Din na.pro-daj v Drofakovi ulici 3/1. levo.	11118-29
Informacije
Beseda 1 Din. davek 2 Din
za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 11 Din.
Opozorilo!
Opozarjam, da bom proti -vsakemu so-d oljsko poeto-PbI, ki bi kupi« kakrfno-
eno	star, barve po ^oli premičnino od moj-e-
hrbtu črn, po trebuhu rjav, sliši na ime »Sultan«, se mi je zgubil. Prosim najditelja. da ml ga izroči proti nagradi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11000-27
Eeseda 1 Dtn. davek 2 Din ia šifro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Klavir
»ScAweigbofer« s krasnim g isom, skrajno ugodno p-oda » prijaznosti Lo-uis I>ad;eTi, Maribor, Aleksandrova.	10892-26
Pianino
svetome znamke, skoro nov, moderen, črn, strune navzkriž, krasen g'ae, proda Dobrajc, Tattenba-eho-va 21, Maribor.
10888-26 Mandolino
lz lesa, pailsander, koncertno. poceni proda l/ončlna, Florijanska št. 19, I. nadstr. 10966-26
Beseda 1 Din davek 2 Din
za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Usnata rokavica
ženska, črna se je našla v Tavčarjevi ulici. Dobi se pri sodnem vratarju. Našla se je majhna
otroška torbica
Dobi se pri vratarju sodišča.	11094-28
g« očeta, Grah Matija, prevžitka-ja, Kruplivnik t. 32, erex Gornja Lendava. Tudi aisem plačnik za dolgove, ki bi jih on napravil na račun posestva. Frumen Anton, Slov. Ja-vomik št. 30. 10022-31
Obrt
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Slike za legitimacije
:zd«iujt> o«,hitrej-e fotograf Hlbšer Hugon, Ljubljana. Sv. Petra cest« itev. 35. Telefon 3911.	66-30
Obrtni list
za trgovino meša.nega blaga ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1062430
Dame, pozor!
Priporoča se modni atelje za Izdelovanje dam-skih oblek ln krojno učlllšče Roza Medved, Ljubljana, Gledališka ulica 16, pritličje, desno. Pouk zajamčen. Dobijo se kroji po meri in sliki.	11007-30
Kožuhovlno
v shrambo
sprejema in strokovnia-ško moderniziranje in popravila čez poletje po polovičnih cenah. — Krznarstvo Konk, — Ljubljana, židovska 3. — Plačilo pri prevzemu.
11109-30
Salonski gramofon
m!o rabljen, po nizki ce-r.< n« prod* j. Naslov pove »gasili oddelek »Jutra«.
11003-26
Lep planino
prodam za 6500 ln dobro ohranjen klavir za 3000 dinarjev. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«.
1108?-26
Klavir
dober in lep. poceni prodam — tmft na krričico M -stn« hranilnice. Kneter v og'a6nem oddelku Jutra 11106-26
Kratek klavir
moč.nn	iKr^dno proda
Zadj-e!, Ka-loiiSka c 9/T.
11073-26
Kratek klavV
jiob-o ohtinjen. poceni -«-o dn A rk O, P o i w in br e g3 35.	11075-26
Beseda 1 D!n davek 2Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Motorje
na isbosmerni tok. rabljene, a popolnoma dobro ohranjene, od 3—21 KW prodamo. Ponudbe na Pu bicitas, Zagreb, pod broj 37.154.	10543-29
Pisalni stroj
d-obro ohranjen, k upira. —
Ponudbe z navedbo firme in cene n« og'asni odde->k »Jutra« v Ljubljani pod značko »Pisalna stroj«.
10S16-29
Hidravlično
stiskalnico
kompletDO, brez sesaiie, v dobrem stanju, prodam zaradi povečanja obrata po zelo niiki ceni c kapaciteto 300 kg olja na uro. Tovarna oija Podr. Sarina.	10905-29
Pozor, mizarji!
Prodamo dobro ohra njen kombiniran mizarski stroj, obstoječ tz krožne žage. vrtalnega ln rezkalnega stroja. -Da se na hranilno knjl Slco ln na obroke. Mizarstvo »Sava«. Kolo dvorska 18. 11010-29
Izjava!
Podpisani Ertar Aibln, tov. d«!, Slov. Javornik, obžalujem in prekiicujem žalitve iirefene o gdč. Orel Zorki iz Hrušif-e 59. Erzar Albin.	10730-31
Pojasnilo
Tem potom izjavljam, da sem še vedno zakonita žena Vitomirja K. Jovanovlča, peš. poruč-nlka, voj. okruga Ljubljana in da je njegov preklic v »Jutru« povsem neutemeljen. Bo-slllka W. Jovanovič.
31018-31
Dražbe
Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek >'« Din.
Na javni dražb!
dne 34. aprila 1931 ob 8-uri pri sreskem sodilču v Splitu se proda stanovanjska hiša v Splitu. V hiši j« urejena mciiaraka delavnica. Hiša j« cenjena na Din 237.120, najnižji po-nudek Din 118.560, zemljišče cenjeno na Din 103.957 najnižji ponudek 69.340.97 Din. Potrebna glavnic« za nakup Din 110.000.
10721-32
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje refimeri}» drajik kovin ▼ LjuMjan«. Ilirska nliea št«v. 36 — vfcod i« VMovdanske ceete (pri ffo-»bilttf M ožina).	70
Zlato, srebro, platin
kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afi-nerija tl«ta — Maribor. Oroinova ul-ic* 8. 230-35
Letovišča
Astma, katar,
bolezni srca?
Seveda samo v Gleichen-borgu v Avstriji — hotel Venedig. 21 dni bivanja, zdraviliška taks« in postrežba 2OO0 Din. Vplača se v poštni hranilnici v Zagreb«. Zahtevajte pt*v »pekte.	182-38
Otroke
eprejme izkušena pe<iago-trin.ia čea poletje v naj-skrbnejšo n^go v lepem kraju Slovenije. Kopelji, jriminaetika. zapoeienje in event. pomoč pri učenju vseh deželnih jezikov. — Zmerne cene, iaborna pre-bmna« C-enj. ponudbe na oglas, odd-elek »Jutra« pod M. Ga iti tč.. Središče oh Dravi«.	10525-33
Razno
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 11 Din.

VATO
v tablah in za odeje.
Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
ARBEITER
Maribor 29
VINOTOČ
S O C H E R T — B O J AN C
Meljski hrib št. 19 OTVOEEN
Dražba
prodalo se bo mizarsko
strojno orodje, pisalni stroj ln motor s prikolico dne 16. ob 10. uri. Gregorčičeva ulica 17 b, I, nadstr. 11002-32
Pridelki
Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjs* znesek 17 Din
Med in ližol
večje množine proti gotovini kupim. — Ponudbe z
vzorci na naslov; Drailer, Maribor, Vetova ulica 6.
10792-33
Najcenejši nakup
specerija - dellkatese
Oskar Černe
LJubljana, Sv. Petra 35. Dnevno sveže pražene kavlne mešanice. Stalna zaloga vseh vrst domačega sira ter čajnega masla.	11149-33
af
Beseda 1 Din. davek 2Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Namizna jabolka
štajerska (renski Bohn in mošančke) prodaja po najnižji ceni prompt-no tvrdka Ivan G6tt-llch. M" -	^o-^k'
cesta 126/12a. 10930-34
Vrednote
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na
slova 5 Din Natmanjšl znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po oajviijlli een»b
CERNE - Juvellr
Ljubljana, Wolfov» ulica J.
GOLAŽ
EKSTRAKT
je dobro vpeljan po vseh državah
»Ekstrakt družba«
Ljubljana Gosposvetska e. 8
J-I . 1*1" p . a , ■ o . . •	• * • *
0 | •	t pstj!
v (t
Brezplačni vzorci
tkanin za zastore
in tkanin za pohištvo vam bodo dokazali, da zamo-rete za majhen denar svoje stanovanje olepšati v svoje trajno veselje. Zahtevajte še da-les to kolekcijo orezplaCnih vzorcev od
Perutninar)!!
Inkubatorje (valilnl-ke) in ostale opreme za perutninarstvo nabavite najugodneje pri F. K AD L E C IT, tvornlcl Inkubatorjev Temerin. Zahtevajte katalog! 250
Premog drva in KARBO PAKETI
pri
IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon 29-51
Celnloidne Ščitnike vrata
VELIKA IZBERA
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka io vzorCasta, različne kakovosti, sa
obleke, bluze ln perilo
Pri „*koSu"
Ljnbljana
O
5142
dobavlja v vseh barvah in oblikah
Franjo Zrnec,
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 Zaloga celuloida ▼ ploščah
8169
KOSE
trgi, garantirani
W • c k o v i kozarci
in aparati za vkuha-vanje sadja in sočivja sc najboljši. Prodaja
JOS. JAGODIC Maribor, Glavni trg ln Gubčeva ulica
(Očim-
feGtoria
diplomiranega sprejme privatna tvrdka. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in osebnih podatkov poslati pod »Broj P-3405« na In-terreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28.
3820
Youn« nas je posadil v pletene naslanjače, ki so stali drug zraven drugega ob steni.
Vsekakor ni bil moj prostor samo slučajno med kapitanom in prvim krmarjem. Kakor dva velika psa čuvaja sta sedela zraven mene. Čutil sem, kako se je krmafieva pest pomaknila k mojemu
suknjiču kakor oprezujoča žival.
V	tem je Young mahoma utrnil luč. Utonili smo v nenadni temi kakor v morski globini. Zunaj je veter koščeno in votlo butal v stene in spet in spet prehajal v rezko žvižganje; zdelo se mi je, kakor da bi slišal svarilne piske presenečenih redarjev...
V	prvem trenutku so se mi živci bolno skrčili, in v možganih so mi zamigljali rdeči signali... Nevarnost... nevarnost... Ali so hotel' planiti po meni? Obračunati z menoj kar tako, v temi?
A že so svarilni signali v možganih ugasnili, in moja glava je jela spet mirno misliti.
Nevarnosti ni bilo nobene — saj tudi ni bik) nobenega dokaza proti meni — in Young ni bil norec!
Cez nekaj sekund sem razumel temo. V temi Je zdajci visela svetla koprena, ki se je naglo zgoščevala. Iz črne stene pred nami se je izluščila velika bela motna šipa.
Visela je v tema kakor široko, opalno oko.
To oko je mahoma dobilo življenje, obliko in obraz.
Temne črte so jele skakati iz šipe, lise so plesale po njej in se spajale druga z drugo v sliko... Vsa zakladnica se je zdajci ostro in razločno zarisala na šipi, kakor v fotografski kameri. In Y : ungov glas, ki je prihajal od nekod iz teme, je mahoma stal v prostora kakor živa razlaga.
»To je novodobna vohunska kamera. Omogoča mi, da lahko vso noč opazujem zakladnico. Majhna leča gleda v zakladnico kakor oko, in to je, kar vidi. Slika je ostra in jasna.«
-samo
&JNEID&1
GLAZbILA
Jtei» so najpopolnejša in naj<
pravijo tisoče in tisoče mojih stnonko Violine miDai7t-*M Havajske giiape. Qita*9 -	- \klavipske bamanlke.
Mandoline—PS.- - I saksofoni, tpob^e m t d. Harmonike -75.- - I po najnižjih cenah.
HAOVZČJSK OOMA&4 STROKOVtfO OCAUMKA TVRDKA <iLA.ZBlI*A KRALJEVSKI DVORNI DOBAVITELJ
r* SCH NEI DER
PROIZVOD 6LAZBIL IN POTREBŠČINA
ZAGREB. NikdHfeva ul. 12Jc.
ZAHTEVAJTE CENIK
Med mestom in deželo
posreduj« »Jutrov« mali oglasnik.
VABILO na
30. REDNI OBČNI ZBOR
Tr&ftke posojilnice r. s. z o. z. v Tržiču
kateri »e vrti v soboto, dne 21. aprila 1984 v gostilni pri Slugi ob '/z8- url *ve£er s
sledečim dnevnim sporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Citanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1938 in razbremenitev upravnega sveta.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi U občni zbor ne bll sklepčen, se vrti drugi občni zbor ob 8. uri istega dne z istim sporedom, ki sklepa brezpogojno.
/r
Couch zoSe
spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni
RUDOLF RADOVAN
tapetnik Mestni trg štev. 18.
PRVOVRSTNA VINA letnika 1932
ceneno naprodaj.
PIRICH, MARIBOR
Aleksandrovca cesta 21
Inseriraite v „JI/TRCJ"
3823
ODBOR.
IZ PROSTE ROKE
se bode v konkurzni zadevi S 11-33 prodala
HIŠA
v Cerkveni ulici štev. 5, vi. št. 2153 k. o. Trnovsko predmestje. Reflektantl se pozivajo, da hišo ogledajo in stavijo pismene ponudbe podpisanemu upravitelju konkurz-ne mase do 5. maja 1934.
Ljubljana, dne 14. aprila 1934.
DR. DINKO PUC, odvetnik v Ljubljani,
konkurzni upravitelj.	386o
OBLASTVENO KONCESIJONIRANA
STROJNOTEHNIČNA PISARNA
INŽ. BORftTNAR, LJUBLJANA, Zg. Šiška 210 prevsema opremo turbinskih, mlinskih, žaginih, sušilnih, transportnih in sličnih naprav po predloženih načrtih, vodi instalacije ter montaže, posreduje pri kupoprodaji strojev in tehničnih potrebščin ter vrli sličn« strojnotehnične posle po konkurenčnih cenah.
3845
ZAHVALA
Vsem, ki so nam Izkazali svoje sočustvovanje in spremili našega dragega soproga, papana itd., gospoda
Josipa Paura
na njegovi zadnji poti ln darovali prekrasne vence in šopke, izrekamo svojo najglobljo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo vsej čč. duhovščini, gg. govornikom za tolažil-ne besede, vsem društvom, zastopnikom oblasti in organizacij, kakor tudi vsem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast v tako obilnem številu.
Braalovče, dne 11. aprila 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Prevzeli smo
zastopstvo
OUN1LOIP
Svetovna znamka
svetovne tovarne pnevmatike
f Co.
Ltd.
LONDON-BIBMINGHAM
ter se priporočamo vsem avtomobilistom ln motoclklistom.
Predvsem pa opozarjamo na novo pridobitev »DUNLOP SUPBA BALLON-gume«, ki jo dobavimo v vseh dimenzijah. Specijalno Jekleno kolo — In to žičnato — gratis!
Z velespoitovanjem
Viktor Kocbek
Ljnbljana
Tjrševa (Dunajska) cesta Itev. 2S
JAMČI ZA
kakovost!
DUNLOP TOVARNE:
ANGLEŠKA: NEMČIJA: FRANCIJA: AMERIKA: AVSTRALIJA JAPONSKA: INDIJA: EGIPT:
BIRMINGHAM HANAU
PARIS-MONTLUCON BUFFALO U. S. A. MELBOURNE KOBE Lastne plantaže bombaža Lastne plantaže kavčuka
MADE IN ENGLAND
VSAKI DVE SEKUNDI ENA AVTO-GUMA!
17026736
Spoštovani hratect
Predno pričnete čitati našo reklamo, bi želeli, da naslovimo na Vas osebno nehaj besedi: Naša reklama nas obvezuje. Kar obetamo, to moramo tudi držati! Ako pri nas ne dobite, kar ste pričakovali, boste seve razočarani. A en sam razočaran naročnik nam lahko več škoduje kot nam bi moglo koristiti 10 zadovoljnih. Naša rehlama nas torej obvezuje, da Vas zadovoljimo v vsakem pogledu, ker je Vaša korist tudi naša korist in Vaša škoda bi bila tudi naša škoda. Samo tako smo uspeli, da smo pridobili toliko privržencev in prijateljev našim Elsa - preparatom tekom 36 let njihovega obstoja. T udi Vam obetamo preparate brezhibne kakovosti, nizke cene, vestno dobro postrežbo, da tudi v Vas pridobimo dobrega odjemalca. Toliko smo vam hoteli povedati, a sedaj izvolite, v imenu božjem, pre-čitati, kar sledi:
Kako se uporablja
Fellerjev „ELSA"
prijetno dišeči fluid
TRIDESETIN-ŠESTLETNE IZKUŠNJE NAŠIM ODJEMALCEV
so vsebovane v nižje naštetih kratkih navodilih. Fellerjev blagodišeči Elsafluid iz rastlinskih esenc je zlato-ru-mena tekočina, krepkega prijetnega vonja, ki z vodo pomešana pobeli kot mleko. Služi. kakršen je že slučaj, čist ali po mešan (z vodo, oljem, itd.) za zunanjo ali notranjo uporaba
A) Notranja uporaba.
ZA ŽELODEC, PROTI SLABOSTI, KRČEM BOLEČINAM VSAKE VRSTE, V DROBU i. t. d.
se jemlje nekolikokrat na dan 20—30 kapljic Elsa-fluida na sladkorju, vodi ali mleku.
Zahvaljujem se za Vaš Elsafluid, ker mi je ublažil
bolečine v želodcu in mnogo koristil.
Lukoran (otok Ugljen)	J. DUNAT
PROTI KAŠLJU, HRIPAVOSTI IN SLUZI, PRI ODRASLIH IN OTROCIH
zelo hvalijo Elsafluid (10—20 kapljic) na kavino žličko mleka ali Elsa »čaja za prsa«. To jemati češče čez dan in ponoči vedno kadar začne siliti kašelj. (Posebno se hvali istočasno jemanje Elsa zagorskega soka!). Dobro je v takih slučajih namazati prsa tudi zunaj z Elsa-
fluidom.
I'porabljal sem Elsafluid tudi ob času kašlja in mi je tako dobro deloval. Elsa je zdravilo, katerega mora vsak človek imeti v svoji hiši, pa najsibo najrevnejši ali najbogatejši.
Olovo (Bosna)	/. BIOGRADLIJA
B) Zunanja uporaba
PROTI REVMATIZMU, KOSTOBOLJU, TRGANJU, ZBADANJU, BOLEČINAH V ŽIVCIH V TILNIKU IN KRIŽU
bolno mesto se dobro masira, s čistim, nerazredčenim Elsafluidom vse dokler koža ne postane zelo rdeča —
kar je znak, da so se odprle pore in razširile drobne krvne žilice. Kadar se to doseže, tedaj se dotično mesto iznova polije z malo količino Elsafluida. ki se tam rahlo razmaže in takoj zavije v robec ali brisačo. To treba redno ponavljati vsak večer, a če potrebno tudi
zjutraj.
Smatram za dolžnost, da Vam se tem potom zahvalim za Vaš cenj. Elsafluid, ki mi je mnogo pomagal. Ze od časa vojske sem trpel na težkem revmatizmu in po porabljenih štirih steklenicah ne občutim nikakih bolečin več, ter morem vsakomur priporočiti Vaš rešilni Elsafluid. Zato Vas prosim še za šest steklenic.
Teslič (Bosna) J ARO SLAV BEJ ČEK. konobar
PROTI GLAVOBOLU, MIGRENI, OMOTICI, OPE-ŠANJU 1. t. d.
izvrstno koristi, ako se pravočasno pomaže čelo. sence, (če treba tudi glavo) s čistim Elsafluidom. (Hvali te istočasna uporaba Elsa črtnika za glavobol!)
ZA OČI,
se zelo hvali 40 kapljic Elsafluida pomešati s pol čaše mlačne ali postane čiste vode, za dnevno pranje oči. Po vsakem naporu oči (dolgo gledanje, ročno delo), za rdeče ali nečiste oči; obkladki od iste razpojine, dočim je pri vsaki očesni bolezni treba iskati zdravniškega
nasveta.
PROTI NAHODU, KIHANJU, OZEBI, PREHLA-JENJU VSAKE VRSTE,
se hvali kot zelo uspešno drgnjenje z razredčenim Elsafluidom (50—80 kapljic na pol litra vode). Prosim, da mi pošljete 12 dvojnatih steklenic Vašega izvrstnega Elsafluida, ker ga ne moremo pogrešati. To je naše domače zdravilo Laze, p. Gorje pri Bledu. NEZIKA LIPOVEC
ZA UHO,
za katero kot najnežnejši organ treba mnogo pazljivosti in čistosti, da se vzdrži njegovo zdravje in dober sluh, se zelo hvali mešanica nekoliko kapljic Elsafluida z nekoliko čistega olja, ki se na čisti vati oprezno dene
v uho.
PROTIZOBOBOLU
namažite zobno meso okrog bolnega zoba s čistim Elsafluidom, a istotako tudi od zunaj obraz in ga toplo zavite z robcem Ako je zob votel, tedaj se položi vanj še krogljica iz vate, namočena v čistem Elsa-fluidu. Dobro je držati v ustih skoz nekaj časa toplo vodo z Elsafluidom (1 kavina žlička na V* litra vode).
Prav posebno ga morem priznati kot najboljši proti zobobolu, ker me je edino Elsafluid mogel rešiti tolikih muk in bolečin; zobje so mi zdravi ' in čisti, ter nikoli več ne občutim bolečin. Skoplje	IVO SIVEC
ZA DNEVNO NEGO UST, ZOB IN ZOBNEGA
MESA
daje Elsafluid idealno zobno vodo, če se vzame 20 do 50 kapljic na eno čašo mlačne vode; za izpiranje po vsaki jedi in za grgranje. Kdor vedno tako dela nikdar ne trpi na zobobolu. Ista razpojina je obenem tudi naj-izvrstnejše sredstvo proti neprijetnemu duhu iz ust.
ZA IZPIRANJE RAN, ZA OBKLADKE, NA OTEKLINE, POTOLČENA MESTA i. t. d.
služi antiseptična voda, prirejena od 1 kavine žličke Elsafluida na V* litra vode.
OPEKLINE
takoj namazati z Elsafluidom, ako imate pri ^ roki mešanico iz enakih delov olja in Elsafluida. Na ta način se redno mehurji sploh ne bodo pokazali.
Elsafluid nam jako dobro deluje Priporočam vsem onim, ki niso poizkusili, naj ga poizkusilo, pa se bodo prepričali, da je ono edino domače sredstvo, ki odstranjuje vse bolečine. Vajska, št. 97 (Bačka)	JOSIP PEČIC
ZA OZEBLINE
se jako hvali bolna mesta (na rokah ali nogah) vsak dan kopati v poparku žalfinega listja, kateremu se pridene ena žlica Elsafluida in po potrebi tudi 1—2 Elsa boraksove pastile Nato namazati z mešanico iz enakih delov olja in Elsafluida.
Zahvaljujem se za Iraše Elsa preparate, ker tem zelo zadovoljen z njimi posebno Elsafluid dobro deluje. Zato naročam že vdrugič deset specijalnih steklenic.
Marija Snežna (Slovenija) ALOJZ STIFTER
PROTI NERVOZI, SLABIM ŽIVCEM, NESPANJU
Ud.
hvalijo drgniti telo in glavo s čistim Elsafluidom. Zelo uspešnim se je pokazalo, pred spanjem držati noge skoz 5—10 minut v hladni vodi. kateri je prido-dano 1—2 žlice Elsafluida.
PROTI PIKOM MRČESA (KOMARJEV, MUH, ČEBEL, OS L t. <L)
hvalijo čisti Elsafluid čimpreje namazati prizadeto
mesto.
V imenu vseh znanih naročnikov se toplo zahvaljujem za Vaše preparate posebno za »Elsafluid«. Mnogo mi je pomagal in koristil, kakor tudi mojim znancem, ter so se v krogu mojih prijateljev začeli zanimati zanj.
Mostar	JOSIP PESUTIČ
vojna muzika
ZA ŠPORT
se vedno bolj uporablja Elsafluid, ki sveži, krepi in jača in s tem omogoča najboljše rezultate. Pri plavanju. lahki atletiki i. t. d. se jemlje za masažo Elsafluid pomešan s finim oljčnim oljem (kavina žlička na '4 1 vode); izkušeni nogometaši, planinci, turisti, popotniki i. t d. masirajo noge že vnaprej, a tudi pozneje s čistim Elsafluidom. ter tako vzdrže tudi največji napor. Najprej se Vam prav lepo zahvalim za zadnjič mi poslani Elsafluid, ker je meni in mojim prijateljem prav dobro pomagal.
Gor. Lepanjiva (Slovenija)	I. DIMEC
ZA NEGO LAS
se hvali drgnjenje s čistim Elsafluidom. S tem se	jača lasišče, prepreči tvoritev prhljajev, odstranjuje	čezmerno mast iz las. (Elsa tannochina pomada in	Elsa mila popolnjujejo racionalno nego las).
Vedno sem imela skrbi s svojimi lasmi, ter zastonj poizkušala najrazličnejša sredstva ali brez vidnega uspeha. Ker sem imela že prej Elsafluid v hiši radi njegove mnogostranske uporabe; sem poizkušala naposled uporabiti to dragoceno sredstvo, obenem z Elsa-tannochina pomado tudi za svoje lase. Uspeh je bil nad vsakim pričakovanjem.
Kočevje	IVANKA URBANCIČ
ZA NEGO LEPOTE,
je Elsafluid najboljši in najugodnejši kosmetikutn. Dnevno umivanje lica v vodi deževnici s pridodatkom Elsafluid vzdržuje in ohrani dekliško svežost in čistost lica — glavni predpogoj lepote. (Kdor ima Elsa toaletne borakspastile, temu ni treba deževnice! Elsa obrazna pomada in Elsa mila popolnjujejo racionelno nego
lepote).
Čast mi je najpreje zahvaliti se za Vaš Elsafluid, ki je deloval proti trganju moji materi, in meni odstranil pege na licu.
Jazavica p. Rajič	M. HORVAT
KOT DOMAČA APOTEKA
služi Elsafluid v tisočih prilikah onemu, ki ga vedno drži pripravljenega in gleda, da mu hiša nikdar ne ostane brez njega. Elsafluid čim je starejši tem boljši m plemenitejši je. Zato je bolje naročati za čim dalj časa vnaprej.
„ELSA"
(Fellerjev prijetnodiSeči fluid z znamko »Elsafluid«)
Dobiva se v lekarnah in zadevnih trgovinah po Din 6.—, 9.— in 26.—
CENE
za FELLERJEV ELSAFLUID že obenem z zabojem in poštnino stane:
1 zroi jt 9 »sta. rt 6 hijiit »li 2 m- ittl. ji Dn 58,-.12 . . 4 . ... 102, .24 „ . 8 .
4 . . 36
• n
. . 173,
M 72
.36 .48
-12 .16
,250.-, 325,-
Kadar ni kaj v redu
v prebavnih organih telesa, se to kaže na razne načine. Tak človek n. pr nima teka občuti včasih odvratnost do jedi. nekaj ga obenem draži na vzpehavanje. jed mu težko leži v želodcu, muči ga glavobol, čuti »e trudnega, težko se loti dela, slabe volje je in nima naravne urejene stolice. Kadar nismo zadovoljni s tekom, prebavo in delovanjem črevesja, tedaj nam pridejo prav Feller jeve Elsapilule, ki delujejo zanesljivo in hitro, ne dražijo črevesja in pospešijo lahko iztreb ljenje. Fellerjeve Elsapilule krepe želodec in čisteče telo, čistijo ob-enem tudi kri. — 6 škatlic 30 Din, 12 škatlic jO Din že s pakovanjem in poštnino pri lekarnarju EUGEN V. FELLER, LEKARNAR STLBICA DONJA, Elsa trg št. 245 (Savska banovina).
Od<»br«no od roinetretv« &oc. polit, in ner. idrevj* Sp. br. od 24. III. 1933.
Kašelj In motnje pri dihanju
lahko postanejo predhodniki težkih pljučnih bolezni, ako se zanemarjajo. Prehlad se često pojavi poleg kašlja in v drugih pojavih, kakor so hripavost, vratobol. težkoče pri dihanju, bolečine v prsih, v ledjih in ramenih. Pri slabotnih osebah in otrocih zamorejo imeti taki pojavi zelo težke posledice, ako se pravočasno ne zaustavi poslabšanje. Zato dobro store oni, ki se zavarujejo z uporabo pravega zagorskega soka »ELSA« od lekarnarja Fellerja, po-sebno v spremenljivih dneh pomladi in jeseni, ki so tako nevarni za pljuča in dihalne organe. Slabotne osebe in deca bi ga morali jemati vsak dan, ker je poleg prijetnega okusa tudi tako hranilen, da koristno vpliva na telesno moč in odpornost — 2 steklenici Din 50.—. 4 steklenice Din 92.— že s pakovanjem in poštnino prr lekarnarju EUGEN V. FELLER. LEKARNAR. STLBICA DONJA. Elsa trg 245, Savska banovina. Odobreno od tnioistr. »ocija. pol. in nar. zd:av;a Sp. br. 50» «d 34. m. 1932.
Dobro jesti
moremo samo, dokler delujejo naši prebavni organi v redu. Čim pa je tek pokvarjen, nastanejo vse mogoče motnje, kakor so: glavobol, naval krvi v glavo, krči, napetost, vzpehavanje, odvratnost do jedi, kar more pri slabotnih osebah, zlasti pa pri slabokrvnih •oipajsod qiusai op psoAop Zato je redna vsakodnevna uporaba prijetne močne švedske tinkture »bL,VV< (švedske kapljice) lekarnarja Fellerja, izredno konstna. ker ustvarja, poleg tega, da olajša in pospesuje prebavo, dober tek in doprinaša k rednemu delovanju prebavnih organov, a je obenem zelo okusna, fino aromaticna pija,-ča, ki ostavlja v želodcu občutek prijetne svezosti, vplivajoča s tem tudi na splošno razpoloženje in delovno sposobnost — 2 steklenici Din 50.—, 4 steklenice Din 92.— z zavojnino in poštnino vred pn lekarnarju EUGEN V. FELLER. STUB1CA DONJA, Elsa trg 245.
Savska banovina.
Odobreno od
avionst/r. eoeijal. po;, in car.
od 24. ni. 1932.
tdira-rj« Sp. br. 500
Če naročite po pošti, naslovite natančno:
LEKARNAR EUGEN V. FELLER,
STUBICA DONJA, Elsatrg 245, Savska banovina
Odobreno po mioietr. eocijaj. pol. in n«-r. zdravja 8p. it. 1006 x dne 7. VIII. 1933.
Zakaj ravno
„ELSA"
Ker pravi »Elsa« izdelki predstavljajo močna sredstva za pravilno nego lepote, pa pri tem ne škodijo zdravju, ker se izdelujejo na medicinski podlagi. Feller-jeva kavkaJka Elsa-pomada za varstvo obraza in kože in Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las (2 lončka ene pomade ali po 1 lonček obeh pomad franko 45 Din) Fellerjeva Elsa mila zdravja in lepote 5 komadov raznih Elsa mil franko 52 Din (imamo 7 vrst; lilijino. mlečno, krem milo, glicerinsko, rumenjakovo, boraksovo m ka-tranovo milo ter milo za britje). Elsa-šampon za lzmt-vanje las, Elsadont-krema za zobe, in ostali Elsa-izdelki zadovolje vsakogar, zadovoljili bodo tudi Vas! Zato tudi za Vas: ravno Elsa! Vsa ta sredstva pošilja po pošti Evgen V. FELLER, LEKARNAR, STLBICA DONJA, Elsa trg 245 (Savska banovina).
RADIO AKTIVNO TERMALNO KOPALIŠČE OGLJIKOVE KISLIN«
ilMSKE-TOPLICE
Sezona od 1. maja do 15. oktobra.
D
■P^m Indikacije: revmatizem, B	ischias, ženske bolezni,
pomanjkanje teka, ner-voznost, arterij csklero-za itd.
Zahtevajte izčrpni, brezplačni prospekt od potniških uradov od kopališčne uprave Rimskih Toplic. 91
Dravska banovina
PAVŠALNA KURA V
pred- in posezonl za vsakih 10 dni 600 Dln. v glavni sezoni 800 Dln.
»11
IR O IO IIT EIL J IE M
priporočamo za rodbinske ude, ki so bledih lic, slabih živcev
, in ki nimajo teka
ZA JAČENJE KRVI, ŽIVCEV, TEKA
Odrasli 3 likerske kupice na dan; deca 3 male žličice na dan. energin v lekarnah: steklenica Din 35.— r. s. Br. 3787/32.
MODERNO KOMFORTNO
stanovanje za gospodo
(po možnosti v vili)
s približno 6 sobami, kopalnico, sobo za služinčad in pritikli-nami v Ljubljani ali bližnji okolici vzamem v najem. Ponudbe pod »Prfimyslnik B. V. 161« na Rudolf Mosse Zagreb,
Jelačičev trg 5.	3813
ODDAM
za takoj ali za 1. maj sledeče prostore na
prometni cesti v mestu:
1 velik lokal s skladiščem, pripraven zlasti za mesarja, 1 manjši lokal, 1 veliko šupo s hlevom, koiarao ln dvoriščem, dvosobno stanovanje ln dve veliki sobi.
ZLA. J C LOJZE, komercijalna pisarna, LJubljana, Gledališka ulica 7.	381?
„MAŠA"
vrtni s o I n č nikl vrtne garniture polepšajo vaš dom.
Šotori, spalne vreče, poljske postelje in nahrbtniki
so veselje za vsakega hribolazca.
Cene, kakovosti so brez konkurence!
Jugoslovenska tekstilna industrija d.d.
Naslov za pisma in brzojave: JUGOTEKSTIL, OSIJEK.
Za stare zanemarjene rane
na nogah (ulcus eru-ris). Po naših zdravnikih in znanstvenih zavodih je dokazano, da je »Fltonin« zanesljivo in sigurno sredstvo.
Steklenica Din 20.- v lekarnah. Po pošti 2 steklenici po povzetju Din 50.-. Poučno knjižico št. 14 brezplačno pošlje »Piton« dr. z o. z. Zagreb, 1-78.
— R«g"i«trir»>oo pod 8. br. 1381 — od 26. julij« 1938.
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
PERJE
Kokošje, purje. gosje, račje, navadno, s strojem člščeno ln čobano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, 8, 4.
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
„2 IMA"
KONJSKA STRUNA (Rosshaar)
žimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki
FRANC J E § E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.
Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke!
PREVZAMEMO VSE VRHE ZGRADB
NAČRTE, NADZORSTVO, CENITVE ISTIH, VELIKA ZALOGA CEMENTNIH
CEVI VSEH PROFILOV PO STARIH ZELO NIZKIH CENAH. SKLADIŠČE: ŠY A BIČE V A ULICA 7, PISARNA: GRUBARJEVO NABREŽJE 8
TELEFON 2426	3834
GRADIDOM Z O. Z., J. OGRIN, INŽ. G. OGRIN
SPOLNE + BOLEZNI
SIFILIS, KAPAVICO, RELI TOK
iamorete izlečltl brez strupenih injekcij (vbrizgavanj), bre* živega srebra ln salvarzana tisoči žen in mo6klh se Imajo zahvaliti sa svoje ozdravljenje (trajno) na prlroden način
prep*rmtu
»EKOS -t G. 5« BBEZ OVIRE V IZVRŠEVANJU POKLICA
Sijajna priznanja; tisoči zahvalnlc. »Vlgi-tabl« deluje zajamčeno zanesljivo ln zelo naglo Dčlnek je v lstinl presenetljiv. Prof. Hmj se Je IzJavU o nJem. da »dela pravo čudo-Uporaba Je za zdravje neškodljiva. Cena Dln 120.-. ea posebno močne ln zastarel slučaje Din 200.- Ospeh zajamčen V nasprotnem slučaju vrnemo denar Razpoku -
H.Vrp.n, <nrrK	l*hnr,»„t	« V,-•!#» «*„ o.A-hov, .1 «0 1 I f«-
REDKA PRILIKA
Naprodaj Je prvovrsten športni voz Touring Lincoln, 8-cilinderski za 7 oseb, skoro nov, v brezhibnem stanju. Vprašati pri lastniku Otonu Stern-u, V laška ulica 27, Zagreb.	3819
ČISTO POLT
doseiete v enem tedna ali dveh • pom-očj® prosiul« biološke »kure luSčenja«. Neopazno m o-koiCK) obnavljate koio in odstranile temeljito ta vedno pnš&e, madoie, ffubasto. raskavo, maščobnosvetlo. oven«!« ko&o it) z neke staranj«. — Us[»eh in neškodljivost lajamčen«! Garnitura 1:0 Din. Vsako milo škodi polti. Vzemite ra umiva-nje obraza milo limonino emulzijo. Velika steklenica 50 Din. Za čiščenje in »kr6»nie por odstranjeni« šmink« in oevežecje polti nenadkriljiTo ie mandljevo m eko »AS1AMI«, 50 Din. - Originale SCHRODER - SCHENKE Mcpotili« »Omnia«, oddelek 1-2. Zagreb. Gundulidev« 8/1. — Poštnina pri plačilu "v naprej 6 Din. po povietjn 12 Din.	3611
Jgtasi v „Jutra44 imajo
siguren uspeh9
Urejuje Davorrn Kavijea Izdaja za konzomj »Jutra« Adolt Ritaikai. Za Narodno uakarno (L d. kot lekarnarja Franc lezerae* * uuarauu <*el Jt odgovor« Aaojz Novak.
Ljubljani