MESEC MAJ, MESEC MLADOSTI
Odnos nas mladih do današnje stvamosti
Kot ie tolikokrat, do sedaj sedim v svoji sobi. Pogled mi splava skozi okno. PrerhBtjiijerh! Premišljujem o tem našem Ijubem svetu in nas mladih v njetn.
Odlocila sem se, da napišem riekaj vrsiic o tem, kakojaz oz. mi mladi gledamo na dnnašnjo š-tvarnost.
K odločitvi mi jc pomagal popoldanski »firbec«, ko sem v roke vzela staro sobotno prilogo Dela in se poglohila v branje. Zdsiedila sem prispevek »PCB in drugi, ki ogroiajo Ijudi ob Krupi«. Kosem gaprebrala, me je ttiočnostisniloprisrcu. Naj-huje pri vsem tem je, da mi, mladi, čeprav bi radi kaj naredili, ne moretno, nimamo dovolj moči, podpore pa od nikjer ni.
ZAKAJ?
Za zdravljenje bolnice, ki je v spremstvu svojega zdravnika odšla na zdravljenje v ZDA, ni denarja (jaz osebno sern prepri-čana, dadenarje, oziromasemorazatopoiskutiinreševatiIjudi, ki so kohtaminirani).
K?Lso,PQB4zjemno toksigni, karcencrgeHiišrinadvse trajni kerrticni odpadki, ki pri Ijudeh povzročajo strukturne kromo-somske spremembe (okvare), je zdravljenje precej dolgoirajno in drago. Zato mislitn, daje bolje preprečevati, kot pa zdraviti, vendar jeprinas ravno obratno. Nekjesern prebrala: »Znanoje koliko potencialnih samomorilcev je med nami, a vendar Ijudje pritečejo in začnejo razbijatipo vaših vratih šelepotem, ko sože slišali strel!«
Nekaj nedelj nazaj sem kot članica kluba OZN, ki me resno skrbi naša bodočnost, gledala televizijsko oddajo »Za mir in ra-zorozitev« s podnaslovom »Mami, kako se napiše GORBA-ČO V?«
Ta oddaja je lepo prikazala, kako lahko tudi mi mladi (v oddaji 1 J-letiii Mihael iz A vstralije) nekaj naredimo za našo bo-dočnost. Potrebna je samo volja, volja in še enkrat volja ler malo podpore, ki pa je na žalost ne dobimo. Nam mladim ni vseeno, kakšna bo naša bodočnost, o njejpa odločajo tisti, kišo svoje ie preživeli in jim je vseeno, kaj bo ostalo za njimi, saj bodo oni tako že na »onem svetu«.
Vsa pomoč, ki jo zbiramo po vseh dntavuh, da bi pomagali lačnim v Etiopiji, revnim po vsej Afriki, brezdomcem vpalestin-skih taboriščih in ostalim, se nekje ustavi, ne gre naprej! ZAKAJ? Zato, ker tako hoceta Reagan in Gorbačov? NE VEM! Za marsikaj sta kriva prav onadva.
V fdmusem videla, daje Gorbačovu več do mini koipa Rea-ganu, sdj je bilprvisprejelposledko otrok iz A vstralije »Otroci za mir« z ne vem kolikimipredpisi in je povabil 11-letnega Mi-haela v SZ, pri drugem pa se je zapletlo vse žc v veleposlaništvu, kjer ga veleposlanik ni »MOGEL« sprejeli. Res neverjetno! Na vprašanje novinarke, zakaj tnisli, da sta SZ in ZDA lahko prija-leljicije odgovoril, da iz istega vzroka, kotsta lahkoprijatelja on sam in ona.
Ker tudi meni ni vseeno, kajse dogaja okrog mene in ker mije dotega, da bipomagala, sem vključena v klub OZN, vendarkaj dosti ne morem(o) narediti, dokler bo denar, namenjen pomoči, končeval svojo pot v rokah ZDA in bo nato namenjen drugim stvarem: oboroževanju, jedrskimpoizkusom, povečevunju moči lega oroija (čepravbižesedajlahkopetkrat uničilisvet), natoše vsa vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, »preprodaja orožja« in še in še.
Če bi »zavladali« svetu mladi, bi ukinili oborozevanjeinživeli bi v tniru in sožutju, VSAJ UPAM TAKO!
Upam, da se s tem mojim razmišljanjem strinjate tudi vi in da, če nam bo kdaj potrebna majhna pomoč v »boju« (tej besedi se pač ne da izogniti) za mir, da nam jo boste pripravljeni dati. HVALAl
IRENA