Martjanci, Pertoča, Mala Nedelja in Bogojina bodo s pravdanjem šli do konca str. 2 Sečko doka Silvi jako ka Dars se pripravlja na preoblikovanje str. 7 Razkrižje in a usklajeni mesec skupna seja obeh občinskih / in slovesen podpis sporazuma - str. 2 Hrvaški tajkun Todorič ne bo prišel do Radenske Vodstvo Radenske namesto v stekleno palačo v Boračevo 0 tem Tone Turnšek Mer Vsak teden Vilko Vajda: Tudi v Bruselj, če bo potrebno Karlova, Tatjana Kralj in Iztok Kurbus so v preiskovalnem postopku priznali očitana jim dejanja str. 17 NAROČNIK----------- 2 AKTUALNO OKOLI NAS 7. marec 2002 Kako pomurski pobudniki novih občin komentirajo odločitev državnega zbora Tudi v Bruselj, če bo potrebno Martjanci, Pertoča, Mala Nedelja in Bogojina bodo s pravdanjem šli do konca adnjič, ko smo pisali o novih občinah, smo med drugim povedali, da je Vlada R Slovenije dala negativno mnenje k skoraj vsem predlogom za ustanavljanje novih občin v Sloveniji, med katerimi so bili tudi trije pomurski predlogi. Takrat so nekateri še izrazili upanje, da bi se lahko Državni zbor Republike Slovenije, ki se je o tem odločal nekaj dni kasneje, izrekel drugače, toda prejšnji teden je bilo jasno, da so bili skoraj vsi predlogi za nadaljnji postopek zavrnjeni. Že takrat so nam vsi pobudniki za nove pomurske občine povedali, da nasprotujejo mnenju vlade in da so se pridružili Iniciativnemu odboru za ustanovitev novih občin, ki je vložil pritožbo na Ustavno sodišče R Slovenije. Tokrat pa so izrazili še večje nezadovoljstvo glede odločitve Državnega zbora in se prav tako vsi pridružili še eni pritožbi na Ustavno sodišče, ki jo je prej omenjeni odbor vložil na odločitev Državnega zbora. Osnovna vsebina te pritožbe je ta, da je bila z odločitvijo v Državnem zboru odvzeta pravica do referenduma tistim, ki imajo pravico odločiti se, kje in kako bodo živeli. K odločitvi parlamenta pa so naši sogovorniki, to so predvsem predsedniki treh pomurskih krajevnih skupnosti, ki smo jih zaprosili za komentar, povedali še marsikaj. Kot pravi Marjan Perša, predsednik KS Pertoča, ki se je s svojimi štirimi vasmi hotela odcepiti od Občine Rogašovci, naj bi se po njegovem Državni zbor sprenevedal in državljane Slovenije delil na več vrednostnih skupin. »Kot ve VESTNIK IZHAJA 08 ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uretteišhra: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Johnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60. 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, letna naročnina za naročnike v tujini je 12.000,00 SIT * poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 240,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 200t,št 103. Naklada: 16700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran. http.7/www.p-inf.si. mo vsi, so pod istimi členi zakona in istimi pogoji pred nedavnim ustanavljali občine, ki prav tako niso odgovarjale kriterijem. Upali smo, da bo tudi nam uspelo in da država ve, da male skupnosti bolj razumejo svoje probleme in jih lažje rešujejo. Toda očitno so enkrat to vedeli, drugič pa ne. Zato tudi mi pristopamo k pritožbi iniciativnega odbora na Ustavno sodišče, kjer se bomo zagovarjali z enakostjo vseh pred zakonom in pravico državljanov do odločitve. Če s pritožbo doma ne bomo uspeli, bo verjetno vse skupaj šlo tudi na mednarodno sodišče.« Peršo pa smo tudi vprašali, kaj menijo krajani o tem? »Zdi se mi, da se ljudje bojijo povedati kaj več o tem, saj imajo strah pred lokalno in tudi državno oblastjo, čeprav si v resnici želijo drugače. Mi, člani sveta krajevne skupnosti, smo ljudem, glede na večkrat izraženo nezadovoljstvo v sedanji občini, dali možnost in vložili pobudo za novo občino. Kako pa bi se ljudje odločili na referendumu, je njihova legitimna pravica, ki pa jim je bila na žalost z odločitvijo Občini Razkrižje in Strigova usklajeni Kje vse cez mejo? Še ta mesec tudi skupna seja obeh občinskih svetov in slovesen podpis sporazuma zadnjem času potekajo med občinami v 10-kilometr-skem obmejnem pasu med R Slovenijo in R Hrvaško intenzivni pogovori in dogovori o neposrednem izvajanju Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Gre torej za sprejemanje medobčinskih obmejnih sporazumov. Minuli ponedeljek ga je obravnaval tudi Občinski svet Občine Razkrižje in ga soglasno sprejel. Župan Stanko Ivanušič, ki je pripravil osnutek besedila in se o njem dogovarjal ter usklajeval z najvišjimi predstavniki Občine Štrigova na Hrvaškem, je uvodoma povedal, da so medtem v Štri-govi že sprejeli (soglasno) predlog sporazuma in da se strinjajo tudi s pobudo za skupno sejo obeh občinskih svetov, na kateri bodo bosta z načelnikom štrigo-vske občine, slovesno podpisala omenjeni sporazum. Skupna seja bo še ta mesec, in to predvidoma v prostorih domačije Kunčič v Banfiju, ki stoji tako rekoč na Državnega zbora odvzeta.« Podobno meni tudi Milan Varga, predsednik KS Filovci. Predlog za ustanovitev nove občine Bogojina je sicer dala KS Bogojina, Filovci pa so se na prošnjo KS ^Bogojine pridružili k temu, da bodo tudi njihovi krajani pristopili k referendumu, če bi do njega prišlo. Kot vemo, pa referenduma ne bo, zato ima Vraga o tem svoje mnenje. »Če smo pred več kot desetimi leti imeli to možnost, da smo se odločili za svojo državo, ne vem, zakaj zdaj ne dajo možnosti ljudem, da se sami odločijo o občinah. Krivec za te nesporazume, vaške zdrahe in spore med ljudmi je država, saj so sami v zakon dali določilo, da je mogoče vsake štiri leta začeti postopek za ustanovitev občine in dati možnost ljudem, da se na referendumu odločijo, kje bodo živeli. Na ta način niti Vlada niti Državni zbor nista ravnala po zakonu, ker sta tokrat to pravico ljudstva zanemarila. Če pa se izgovarjajo na določene kriterije, ki jih naj krajevne skupnosti ne bi izpolnjevale, da bi postale občin, so si prav tako v protislovju, saj so enkrat že dopustili ustanovitev občin, ki niso zadovoljevale kriterijev.« Na ta način se tudi oni, kot je še povedal Varga, pridružujejo pritožbi na Ustavno sodišče, ki bo, če po potrebno, končala tudi v Bruslju. Da gre za nedemokratično po- mejni črti med Slovenijo in Hrvaško. Poleg splošnih določil, ki izhajajo iz meddržavnega sporazuma (prizadevanja za razvoj gospodarskih odnosov, usklajeno načrtovanje posegov v prostor, pospeševanje turizma, urejanje prometne infrastrukture, obmejni režim idr.), sta se razkriška in štrigovska občina dogovorili (zapisali v sporazum), naj se ustanovi območje turistične cone z vsemi ugodnostmi, ki jih predvideva SOPS. To območje naj bi vključevalo vse kraje v obeh občinah. O tem bo seveda odločala stalna mešana komisija, kot tudi o predlogu, naj bo mejni prehod Razkrižje - Banfi odprt stalno in za četje, meni tudi Vilko Vajda, predsednik KS Mala Nedelja, ki je prav tako hotela stran od ljutomerske občine. »S svojo odločitvijo je Državni zbor onemogočil ljudem, da se odločijo po svoje. Nihče namreč s pobudo ni zahteval nove občine, ampak zgolj ljudem dati možnost, da se na referendumu, glede na to, da zakon to vsake štiri leta dopušča, sami odločijo, ali bodo imeli novo občino ali ne. Nekaterim so to pred leti dopustili, drugim danes ne.« Vajdo smo tudi vprašali, ali se boji, da bo odslej naprej ljutomerska občina, ker bodo, kot kaže, morali ostati pod njeno »upravo«, zaradi vložene pobude zapostavljala njihovo krajevno skupnost. Kot pravi, se to ne bi smelo zgoditi, saj je pobuda bila vložena legitimno, sicer pa upa, da bo po letošnjih volitvah druga garnitura v vodstvu občine. Državni zbor pa je istočasno odločal tudi o pobudi KS Martjanci, ki se je hotela priključiti Mestni občini Murska Sobota, in jo prav tako zavrnil. Tukaj so stvari nekoliko drugačne. Kot pravi Franc Kodila, predsednik KS Martjanci, se pri njih niso strinjali že s samim mnenjem Vlade, kar je bila tudi podlaga za takšno odločitev poslancev. Obrazložitve Vlade, da priključitve ne podpira zaradi oddaljenosti od Murske Sobote, ker se naselje glede zadovoljevanja vse državljane obeh držav z veljavnimi listinami za prestop državne meje ter še o predlogu, naj se sedanji meddržavni mejni prehod Gibina - Bukovje prekategorizira v mednarodnega za prehod za turistični osebni promet. Na meddržavni ravni pa pričakujejo tudi dogovor o tem, da bi prišlo do združitve obeh mejnih kontrolnih točk med Razkrižjem in Banfijem, in sicer da bi bila skupna lokacija v Banfiju. S tem bi med drugim odpadla potreba po gradnji nove cestne povezave do družine Cmager na Razkrižju, ki sedaj nima druge poti kot skozi mejni prehod. V sporazum so tudi zapisali cestne odseke, po katerih bodo lahko (s posebnimi dovoljenji) prebivalci obeh lokalnih skupnosti (po možnosti pa še dvolastniki iz drugih krajev) prestopali mejo zunaj za to določe- osnovnih potreb prebivalcev veže na M. Toplice in ker bi slednja z izključitvijo Martjancev ne ustrezala nekaterim kriterijem občine, naj ne bi bile ustrezne. Zato so tudi podali protest zoper odločie-te Vlade, ki ga je Državnemu zboru kot amandma predstavila Marija Pozsonec. Amandma pa kljub temu ni bil sprejet zaradi določenih replik, med katerimi je svojo podal tudi poslanec Geza Džuban. Ta je povedal, da je Občina Moravske Toplice veliko investirala v Martjance, kar naj bi po mnenju Kodile tudi vplivalo, da so poslanci nasprotovali izločitvi naselja iz sedanje občine. Ker naj bi to bilo zavajanje poslancev in ljudi, želijo v kratkem javno prikazati podatke Pamflet Za avtonomijo Prlekije! metno vzdrževanje Prekmurja in Prlekije pomeni za V bljano prednost: petdeset let je z drobtinicami iz osredff Slovenije zagotavljala socialni in predvsem zgodovin mir v Prekmurju. Kaj sploh imata Prekmurje in Prlekija skupnega? Muro? Je rešitev za Prekmurje v regiji SV Slovenija ali inačici povezovanja s Spodnjim Podravjem, ki mu prikimavajo tudi regionalni razvojniki? Ali pa gre za bratenje reveža z revežem? Sta Prekmurje in Prlekija res zgolj zgodba o prekmurski gibanici in prleški tunki? Je zaščitni znak obmurja res štorklja, ki jo je v svoje vrste vkomponirala tudi Evropa in jo trži po državah Srednje in Vzhodne Evrope. Ali pa bi morala biti zaščitni znak obmurja modra žaba, nekaj še neizpetega? Ali pa bi to morala biti murska camuga, ki se skriva in plaši po Murinih rokavih? Kako naj se torej obmurski svet osvobodi preživelih stereotipov in na ogled postavi nove ali se v mitični svet potopljene simbole, vile in škrate? nih mejnih prehodov. Ti odseki so: Gibina-Jalšovec (Mala cesta) in Gibina-Jalšovec (Trebež), Gibina (Prša)-Banfi (Vušivščak), Gibina (Gibinska graba)-Banfi (Bogdan), Gibina (Gjerek)-Banfi (Gibinščak), Gibina (Sovič)-Ban-fi (Šafarščak, Rob), Šafarsko (Ma-kovec)-Banfi (Baumgartner), Šafarsko (Sovič)-Banfi (Šafarščak breg), Šafarsko (Kocen)-Banfi (Šafarščak dolina, Sodec), Razkrižje (pokopališče)-Banfi (Raz-kriški breg, Kunčič), Razkrižje (Cimerman)-Banfi (Razkriški breg, Horvatič), Veščica (Smolko-vič)-Banfi (Veščički vrh, klanec), Kopriva (Brišar)-Banfi (Veščički vrh, Franetovič), Šprinc (Ker-mek)-Robadje (Sedmak) in Šp-rinc-Globoka (kapelica)-Roba-dje (dolina, Ščavničar). Vse to naj bi prispevalo k boljšemu medsebojnemu razumevanju in reševanju vsakodnevnih problemov prebivalcev na obeh straneh meje. Razkriški občinski svet predlaga, da bi tak oz. podoben sporazum (z določenimi specifičnostmi posamezne občine) sprejela tako imenovana 6. skupina občin, ki spadajo v 10-kilome-trski obmejni pas - Lendava, Velika Polana, Črenšovci, Odranci, Razkrižje, Ljutomer in Ormož. lože Grai ■ o tem, koliko je kdo v resnici inve stiral v naselje. Sicer pa, kot do daja Kodila, bodo šli do končal poskušali z vsemi pravnimi sred stvi zagotoviti referendum, na ka terem se bodo krajani sami^ ločali, kje želijo živeti. Če smo zadnjič predstavili sta lišča Vlade oz. njene obrazložil glede pobud in želja naselij, s1”0 tokrat prisluhnili pobudnik0® kaj o vsem tem in o odločitvi Df žavnega zbora pravijo oni. Vso® je skupno predvsem to, da od s*® jih namer ne bodo odstopili k* tako, in kot napovedujejo, la^0 pričakujemo še marsikaj v zvezi1 novimi občinami in drugimi 'T šanji lokalne samouprave. x ’ R Čemu naj se Prekmurje t» lekija sploh primerjata z Ljublj®1") Si Prleki in Prekmurci res želi®; biti podobni ali živeti podob kot živijo ljudje drugje po Sl® niji? Je raj res tam nekje... v IM ni?! V tej »visoko državniški* bljani, ki je že pred dobrimi1^ leti vedela, da bo Mura začela1 puščanjem delavcev? Koliko P gramov so posamezna minsW sestavila za prezaposlovanj^ kdaj so se »Muraši« sploh prijavljati na državne razpi5^ mu država - ob vsej arogan11^., Murinega vodstva - ni ”iz5* sl prestrukturiranja Mure? Si ^1 murec in Prlek res želita dJJj| ki delajo za 35 % manj, kot jfZ mčeni osebni dohodek? jr Torej: kaj je regionalni avtonomni Prlekiji in avt°a nem Prekmurju? Kakšne pre® u in slabosti prinaša povezo®®^ slovensko-madžarsko-avstrij5"^ vaškem štirikotniku? Čemu so za Slovenijo sprej0' JI logistični centri Ljubljana, M®i in Koper, ne pa npr. Ljuto® Beltinci? Ob tem pa manj5* stični center načrtujejo t®® strijci kot Madžari - da, pr®v omenjenem štirikotniku. In če govorimo o medtem ko Prleki visijo rajda historično obledelih1 preteklega, predjugoslo*8^ / obdobja - pa naj gre za P j,)!! venski film ali pa za Mikl°51 iz Dunaja nikoli ni vrnilv namesto da bi se zazrli v5 ^11 imajo Prekmurci (v PrinJe^i®' historično obledelimi Pf ikonami) slikarje, kiparjej imajo gledališke igralct serje. Toda, kdo jih trži g no oznako Prekmurja? K. ofjd stival, ki se odvija v ki si ga velja zapomniti? . p/ modna revija Mure ni ni la regionalni spektakel z 0 . stjo preko lastnih meja in ■ H tuje kupce? Nacionalna te ,c K glavnem prodaja deželo naravnih katas ^j' toča itd.), deželo umor° pf jega deleža samomor0 ^bi® murje in Prlekija res h° oziroma predvsem to- Kaj je torej uspesn^d ,, ška akcija dežele ob ste, spoznali jo boste j sedah in dejanjih. ooc A Potočnik-A'* VERNIK 7, marec 2002 AKTUALNO DOMA Gradnjo na Slomškovi ulici bi morali ustaviti V Ljubljani ugodili predlogu za obnovo postopka Silvij Podlesek je kršil pravila Postopka, sedaj pa še napačno radaga odločbo ministrstva Komentar IU ilvij Podlesek, vodja oddelka za okolje in prostor pri J Upravni enoti Murska Sobota, je osemnajstega oktobra Post S S^ePom zavrnil predlog Janeza Sečka o obnovitvi gr ,°P*a v zvezi z izdajo enotnega gradbenega dovoljenja za skli n ° na Sl°mšk°vi ulici 2 v Murski Soboti. Pri tem se je ne^eva^na 3- odstavek 267. člena Zakona o splošnem uprav-Sap Postopku, v obrazložitvi sklepa pa je med drugi še zapi-kate *ekt’ ki je predmet enotnega dovoljenja za gradnjo, za da] .e8a Se Predlaga obnova postopka, se torej ureja z zazi-po^ na^rtom- Skoraj vse stavbe na območju so namenjene stro Vn* dejavnosti, vse stavbe ob cesti pa so tudi večnad-Posto116’ ^ar da bi upravni organ, tudi če bi obnovil vi sv *n ’’ predlagatelju omogočil, da kot stranka uvelja- °J Pravni interes, izdal enako odločbo...« Iz tev 0 P°sebni razlog za zavrni-Pa ’e bda v sklep11 češ d e°a izjava investitorja, ntf.,a °b prekinitvi gradnje tertrd^^0 materialno škodo, lteV, da prizadeta zakonca ParceZaradi gradnje na sosednji njun ’'kije zmanjšala vrednost Jbnovanjske hiše, zahte-s^0tdnino' na katero pa Valj. n°va postopka ne bi vpli-^‘Po^P *e b" izdan štirinajst vj, na QPravljeni ustni obravna-sta bda vabljena Jata ol,^0 kot vlagatelj predloga ilVe« °V° P°st«>pka in v imenu tOt«itu-kr'a Dra8° Ružič, direk- । Sobota Center, in več ie Jan,. ru^i mesec od takrat, ko benj^ d i k° °b začetku grad-slal p . na Upravno enoto po-:notne ' d°P’s’ da ga pri izdaji tiso v 8a gradbenega dovoljenja 3ikots a" za mnenje, čeprav )kravn0Sed in mejaš moral biti °Pku. aVatl kot stranka v pos- peresom & soseda 'O Predloga o takoj-^Posto^ 8radnie in obn°-J^žii n Pka se je Janez Sečko S^Paj^u'80^^ 11 Prost ^mistrstvo za okol- ^rja iJi^^indvajsctcga fe-^nii j a 0 odločbo s tremi iPbP^^ v-a z dne, o en°te Murska So-1 ^redloea 10' 2001 0 zavrni-m^ezahtZa Obn°vo postop-adS!rankov In se ga zasliši ;nrŽi izvro. PostoPku ter da se Rrad^ enotnega dovol-obrazložitvi an8"11 ^Pisap0^.or8an med r»a? Ug°tavii * ritožbeni or-bnJ'Predlo; P ravilno, ko je X21og iz 9'to6 Odn ' eistvon 'e P°dan že s o.st^opek,;.daorgan, ki je ‘co P|kOsebo pSam vključil v '°st0 ježeva/ J,e ‘mela pra‘ ^v?kakotst. Se upravnega aobStne^ Xr DStranka v 8radnie. zago-Prvoston. P°st°pku, in 1 organ v izno- dbijanem sklepu niti ne oporeka in je še celo opravil ustno obravnavo zaradi vloženega predloga za obnovo postopka. Omenjeni razlog pa predstavlja absolutni obnovitveni razlog in v tem primeru predloga ni mogoče zavrniti na podlagi 3- odstavka 267. člena ZUP, kot je to storil prvostopni organ z izpodbijanim sklepom, s čimer je bistveno kršil pravila postopka, kar je razlog za odpravo izpodbijanega sklepa...« Upravna enota bo čakala na »pravnomočnost« odločbe ministrstva Odločba Ministrstva za okolje je bila poslana na tri naslove: Upravni enoti Murska Sobota, Janezu Sečku in družbi Sobota Center kot investitorju. Upravna enota Murska Sobota naj bi jo dobila že v petek prvega marca. V torek je načelnik Upravne enote Geza Farkaš izjavil, da odločbe ministrstva ne bodo komentirali, saj za to niso pristojni, bodo pa v celoti ukrepali tako, kot je bilo odločeno na višjem organu. Na vprašanje, ali bo Upravna enota sedaj ustavila dela na gradbišču, kakor določa tretja točka odločbe; pa je odgovoril, da so za to pristojne inšpekcijske službe, za odgovore v zvezi z nadaljnjim postopanjem upravne enote pa naj bi bil odgovoren vodja oddelka za okolje in prostor Silvij Podlesek. Slednji je isti dan izjavil, da odločba, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, še ni pravnomočna, ker da je možen tridesetdnevni rok za pritožbo. Zato do preteka tega roka in pravnomočnosti odločbe upravna enota ne bo ukrepala, po tem roku pa da bo uradno vprašala na Upravno sodišče RS, ali je bila vložena pritožba. V kolikor bo prišlo do pritožbe predvsem s strani investitorja, bo upravna enota počakala na odločitev Upravnega sodišča RS, v drugem primeru pa bo razpisala razpravo in začela voditi postopek odločanja. Izdala bo novo odločbo, kot je dejal Podlesek, »v celoti«. S tem poudarkom, da »v celoti«, je odgovoril na vprašanje, ali bo upravna enota šele takrat izpolnila tudi tretjo točko odločbe, ki dolnja da se » zadrži izvršitev enotnega dovoljenja za gradnjo ...«. Delavci na gradbišču na Slomškovi ulici 2 so namreč kljub izdani odločbi ministrstva v ponedeljek, torek in tudi v sredo mirno nadaljevali z zaključnimi gradbenimi deli. Da se jim mudi zaradi rokov, je znano, saj naj bi se po nekaterih informacijah Davčna uprava v novo stavbo začela vseljevati že sredi tega meseca - kar je obveza zaradi spornega hkratnega prodajanja prostorov davčni službi in tožilstvu čez cesto -, pa tudi z namenom, da prehitijo »počasnost« pravne države, ki je v Ljubljani vendar enkrat že odločila v prid Janezu Sečku. Svetovalka vlade in podpisnica odločbe Sonja Ristanocič: Odločba je dokončna in izvršljiva takoj Odločbo z Ministrstva za okolje in prostor je podpisala svetovalka vlade Sonja Ristanovič. V telefonskem pogovoru za Vestnik je isti dan, kot sogovornika z Upravne enote, povedala, da je izdana odločba pravnomočna, dokončna in izvršljiva takoj, da zoper to odločbo ni možna pritožba po redni upravni poti, ampak je dovoljen le upravni spor z vložitvijo tožbe na‘Upravno sodišče RS v tridesetih dneh od prejema te odločbe. To pomeni, da je upravna enota pristojna in dolžna, da takoj začne s postopki kot določa odločba, torej tudi v njeni tretji točki, ki govori o tem, da mora zadržati izvršitev enotnega dovoljenja za gradhjo ali drugače rečeno, da ustavi gradnjo. Več kot to. Po besedah vladne svetovalke je upravna enota dolžna nadzirati investitorja in v primeru, da ne spoštuje odločbe, ima možnost, da ga denarno kaznuje. Svetovalka vlade Sonja Ristanovič je bila nad predstavljenim tolmačenjem odločbe s strani Zdi se mi, da lahko dve na videz nepovezani dejstvi, za kateri smo slišali pred kratkim, povežemo z enim samim, tako vsestransko uporabnim pojmom, globalizacijo. Kot prvo imam v mislih poročilo o raziskavi medijev, kije pokazalo, da v Sloveniji narašča zanimanje za televizijo in predvsem lahkotnejše medijske vsebine. Kot drugo pa dejstvo, da so odprli pred kratkim v našem glav- nem mestu vrata še enega mega nakupovalnega centra, ki bo jeseni postal največji v Evropi. Kaj imata torej ti dve stvari skupnega z globalizacijo? Zdi se, da nič, lahko pa mnogo tega, če ju povežemo z nekaterimi mislimi o tem procesu tretjega tisočletja. Mnogo strokovnjakov, ki proučujejo proces globalizacije, pravi, da bo za ohranjanje svetovnega gospodarstva v prihodnosti zadostovalo le dvajset odstotkov za delo sposobnega prebivalstva, preostalih osemdeset bo brez dela. Zmanjšanje delovne sile in s tem pocenitev proizvodnje in preživetje podjetij na čedalje global-nejšem trgu je tudi pri nas že čutiti. Ena petina bo torej upravljala kapital, za druge bo treba poskrbeti. Toda kako? Iger in kruha pristojnih na Upravni enoti Murska Sobota začudena, saj, kot je dejala, gre za pravno prakso, ki ni nobena novost in se na povsem enak način izvaja že nekaj let. Da pa bi zaradi popolnoma napačnih razlag z ministrstva klicali »dol« na upravno enoto, pa doslej še tudi niso počeli. Brezplačna montaža’ v MESTNI 41 M6 Taktika zavlačevanja -na račun davkoplačevalskega denarja? Če jp torej malo verjetno, da bi bila v ozadju napačnih razlag odločbe Ministrstva za okolje in prostor s strani Upravne enote Murska Sobota nevednost ali zmota Silvija Podleska, potem ostaja le še druga razlaga, da bo postopek, ki ga je ves čas očitno vodil na način, da zaščiti interes investitorja in »popravi« svojo izhodiščno napako v postopku, tako tudi speljal do konca. Ves čas je namreč igral na karto časa, saj je z zavlačevanjem in kršenjem pravil postopka investitor Sobota Center, v senci tega pa predvsem skupina podjetij Intering in Stanko Polanič, pridobival na času in objekt spravil pod streho. Zadrževanje spora v pravnih mlinih je namreč bila taktika, ki se je očitno obnesla. Da bi zaradi tega kdorkoli bil klican na odgovornost in za kršenje pravil tudi odgovarjal, pa se očitno ne more zgoditi. Načelnik Upravne enote M. Sobote Geza Farkaš je namreč jasno dejal, da nikjer ni zapisano, da bi bila ugotovitev Ministrstva za okolje in prostor, da so bila v postopku»... bistveno kršena pravila...«, razlog za ugotavljanje odgovornosti. Da bi pravica Janeza Sečka sedaj »rušila« sijoči objekt, pa je tudi malo verjetno. Morda ji bodo zadostili s plačilom odškodnine. Kdo naj bi jo plačal? Investitor, družba Sobota Center, v kateri ima enainpetdesetodstotni lastniški delež Mestna občina Murska Sobota, preostalo pa družba Imo Real iz skupine podjetij Intering? Slednji družbenik pa naj bi že nekaj časa imel namen z združbe dvigniti sidro. Črtanje mešane družbe je menda pred vrati. Bo odškodnina za izigrano pravico pristala na občinskem, davkoplačevalskem denarju? M H ■ Vetjelno bosta priložnostno delo in socialna pomoč zadostovali za preživetje, kaj pa bo z voljo ljudi? Zagovorniki globalizacijskih tokov, med njimi tudi nekdanji ameriški svetovalci za nacionalno varnost, kar pove, da gre za resne načrte, predlagajo rešitev. Ljudstvu je treba dati zabavo in dovolj hrane, s čimer se bo dalo razpoloženje sfrustriranegaprebivalstva sveta držati na višini. Ni torej čudno, da nekateri kritiki ameriške družbe opozarjajo, da tovrstno načrtno ohranjanje socialne strpnosti poteka že nekaj časa. Gledanje televizije 24 ur na dan ni pri njih nobena redkost, za konec tedna pa si ti ljudje kot izlet v naravo privoščijo nakupovanje v nakupovalnih centrih. Nakupovanjeje postalo hobi, centri pa glavni javni prostor namesto mestnih trgov, parkov in livad, kjer je zadnje čase mogoče poleg hrane dobiti še porcijo raznovrstne zabave. Po nakupovalnem dnevu pa spet domov pred TV-zaslone z vso nakupljeno hrano in priboljški ter se pustiti programirati ob lahkotnih vsebinah serij s stotimi nadaljevanji. Takšnim so v Ameriki že tudi nadeli ime, imenujejo jih couch potatos (kavč krompirčki). Se vam zdi, da pretiravam, ko slutim, da uvodoma omenjeni stvari o gledanju televizije pri nas in vse večjem številu nakupovalnih centrov kažeta na to, da se tudi pri nas ljudi začne pripravljati na neskončno zabavo, kipa je le peklenski načrt globalizacije? Mogoče res pretiravam, toda treba je omeniti, da globalizacija ni proces, ki bi ga neposredno zaznali in se ne bo zgodil v enem letu niti desetletju, ampak se dogaja. S tem je tako kot s katastrofalnimi vremenskimi spremembami, kjer sami naraščanja temperatur ne čutimo, lahko pa vsake toliko časa slišimo o topljenju ledenikov in izginjanju obal otokov kot o posledici teh sprememb. Iger in kruha torej, s čimer bo imperij kapitala, tako kot je nekoč že rimski imperij, zadrževal bes ljudi, ki tokrat zaradi globalizacije izgubljajo delovna mesta in prostor v družbi. Ciril Kosednar ■ Z Okrožnega sodišča M. Sobota Beltinski župan oproščen krivde obtožnici okrožnega državnega tožilca Karla Vogrinčiča je med drugim zapisano, da je zdajšnji beltinski župan Jožef Kavaš leta 1994 kot predsednik KS Beltinci zlorabil pooblastila in s tem oškodoval državni proračun, Zavod za zdravstveno zavarovanje RS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS za skupno 1,5 milijona tolarjev. Takrat so namreč v'tej krajevni skupnosti članom sveta in pogodbeno zaposlenim namesto sejnin in nagrad kot denarna nadomestila izplačevali dnevnice in kilometrino, kar ni bilo obdavčeno. V zagovoru je Jožef Kavaš zanikal krivdo in pripomnil, da so v svetu KS Beltinci vsi delali prostovoljno in v dobri veri, da je njihovo ravnanje pravilno. Prizadevali so si, da bi čimveč denarja ostalo v krajevni skupnosti, še zlasti zato, ker je šlo za denar iz krajevnega samoprispevka. Poleg tega naj ne bi vedel, da je treba za nagrade in sejnine plačati davke in prispevke. Neznano pa mu je tudi to, zakaj je bil tak način izplačevanja in ne na plačilnih listih. Ker po mnenju sodišča ni dovolj dokazov za očitano kaznivo dejanje, pri čemer je šlo kvečjemu za malomarnost, ne pa za zlorabo pooblastil, so Jožefu Kavašu izrekli oprostilno sodbo. Prav tako mu ne bo treba plačati sodnih stroškov in zagovornika. Sodba še ni pravnomočna, ker je okrožni državni tožilec napovedal pritožbo na Višjem sodišču Maribor. Milan Jeršei t BONUS S TRG B. KIDRIČA 2, 2000 MARIBOR TEL. 02/229-75-30, 02/229-75-31 ----_ -----------------------:iNA4,1000 LJUBLJANA TURISTIČNA AGENCIJA TEL. 01/434-96-18 IZŠEL JE KATALOG POLETJE 2002 VELIKA IZBIRA HOTELOV IN APARTMAJEV, NAJNIŽJE CENEL PLAČILO NA 6 OBROKOV, l NAJNiZJE CENE, PLAČILO NA 6 OBROKC ; UGODNI POPUSTI ZA OTROKE, PREVOZI —I na OTOK RAB, V ISTRO IN DALMACIJO IZ PRVOMAJSKEGA PROGRAMA: TUNIZIJA (Magic lite) - ali inclusive, 26.4. - 127.900 TURČIJA (Magic Itfe) - ali inclusive, 26. 4. - 135.600 • NIZOZEMSKA • KORZIKA • PARIZ • EGIPT • POREČ, 5 PP - 15.500, UMAG 21.500, HVAR 19.400 VODICE 18.500, PRIMOŠTEN 17.500, RAB 22.900 4 LOKALNA SCENA 7. marec 2002 w V računalniški učilnici na Poklicni in tehniški šoli Murska Sobota se dijaki tudi učijo, kako lahko s pomočjo računalnikov stružijo, frezajo in gravirajo. Pri tem je z njimi največkrat prof. Robert Balažič. (Foto: J. G.) Občina Radenci Etika v urejanju prostora je zgolj želja Prostor urejata denar in moč, ne krajinski arhitekt! Ob desetletnici delovanja društva krajinskih arhitektov ugotavljajo, da njihovo delo še vedno ni dovolj upoštevano in cenjeno novih razmerah, ko se trg liberalizira in si vsak, ki ima denar in moč, domišlja, da lahko zgradi prav vse, kar si zamisli, in povsod, kjer se mu zazdi primerno ali dobičkonosno, je delo krajinskih arhitektov še kako pomembno. Toda brez zakonske osnove oziroma moči, ki jim jo bo podelila država, je njihovo delo premalo upoštevano in cenjeno. Resda jih marsikje potrebujejo in iščejo njihovo pomoč, toda zgolj do te mere, dokler jim lahko koristijo. Če so njihovi predlogi takšni, da ne ustrezajo investitorjem, se sodelovanju krajinskih arhitektov raje izognejo. Ker je ta čas v državnozborski obravnavi zakon o urejanju prostora, se krajinski arhitekti zavzemajo, da bi v zakon vključili tudi spoštovanje krajinskih vrednot prostora, njegovih na- Pomembna donatorska vloga Radenska v štirih letih prispevala 170 milijonov ot pravi radenski župan Herbert Šefer, v njihovi občini donacije niso nobena skrivnost. Tako podjetje Radenska še vedno prispeva velik delež za razvoj občine Radenci, in sicer tudi pod novim lastništvom. Omenil je podatek, po katerem so prispevali v letu 2001 za razvoj občine okrog 47 milijonov tolarjev; od tega so namenili 33 milijonov za obnovo Osnovne šole Kapela in gradnjo vodovoda, preostalih 14 milijonov tolarjev pa je dobila Zdravstvena postaja Radenci. brodošel tudi v letošnjem letu, ko načrtujejo precej novih investicij in drugih del, ki bodo nedvomno prispevali k še hitrejšemu razvoju občine Radenci. Milan Jeršei Sicer pa so v minulih štirih letih v ta namen zagotovili kar je, da vse to velja samo do tistega trenutka, ko bodo uvedene kon- 170 milijonov tolarjev. Dogovor cesije. Ta denar bo vsekakor do- Deset let Karitas Beltinci Etika v urejanju prostora je bila osnovna tema zadnje letne konference društva krajinskih arhitektov, hkrati pa želijo v tem času, ko znotraj državnega zbora poteka razprava o predlogu zakonskega besedila, opozoriti na pomen etičnih odnosov znotraj načrtovalske, upravne in zakonodajne sfere, torej na etiko kon- terim naj bi uveljavili etično-f ralna pravila v zvezi s prostor01 in razmerji med ljudmi stroke, do naročnikov, inVjj torjev in javnosti. Kakšno bo"; Ijavljanje teh etičnih načel v® si, pa je drugo vprašanje. K® tudi krajinski arhitekti bodj" pridobitev dela, večkrat p? bljajo na etiko in varovanje?' Kapital močno narekuje delovanje posameznih strok, ki se ukvarjajo s pij torom ali krajino - čeprav je njihovo sodelovanje ali dovoljenje potrebno fc marsikaterem lokacijskem ali gradbenem dovoljenju, pa je mnogokrat kaP ali investitor tako močan, da to soglasje dobi, čeprav vse ni »čisto«, če P strokovnjak ne popusti, pa je postala skorajda uveljavljena praksa, da obje^ gradijo navkljub temu, da nimajo vseh soglasij, in jih potem poskušajo*1 galizirati in pridobiti (izsiliti) soglasja pozneje. Zanimivo bi bilo našteti primerov iz Pomurja, toda vprašanje je, ali si to krajinski arhitekti sploh že® ravnih in kulturnih sestavin, prav tako pa želijo, da bi prispevali krajinski arhitekti s svojim strokovnim znanjem in načrtovalskimi izkušnjami k uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju. kurence med različnimi prostorskimi strokami (pa tudi znotraj svoje stroke, kajti tudi krajinski arhitekti lahko delo opravljajo tako ali drugače). Po desetih letih obstoja je društvo pripravilo osnutek etičnega kodeksa, s ka- Ija. V podobnem položaju sog druge stroke, ki se ukvafjM urejanjem prostora in g®3^0® malce več etike pa ne bi šk^ tudi zakonodajalcem, up®"' službam in investitorjem- । B. **■ Romi o svojem položaju »Tudi država lahko Ob desetletnici župnijske Karitas Beltinci so pripravili v cerkvi sv. Ladislava večjo slovesnost, ki se je je udeležil tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. Prišli so tudi gostje iz Nemčije in BiH, s katerimi Beltinčani sodelujejo na humanitarnem področju. Vse navzoče je nagovorila voditeljica Karitas Emilija Kavaš. Škof je pohvalil delo beltinske Karitas in povedal, da je v Sloveniji 380 župnijskih Karitas, v katerih deluje okrog 4.500 prostovoljcev. Na slovesnosti ob desetletnici so se predstavile godba na pihala, Mala beltinška banda in ljudske pevke. - Foto: J. Ž. Lendavski proračun reče, da nas je sita a zadnji seji Zveze Romov Slovenije so se sestali predstavniki romskih društev iz Slovenije in spregovorili o romski problematiki in možnostih pridobivanja sredstev ter opozorili, da morajo biti Romi bolj potrpežljivi in tudi sami pripomoči k temu, da bodo stvari šle na bolje. Beseda pa je tekla tudi o mednarodni konferenci Evropa, Slovenija in Rom, ki je potekala v Ljubljani. Poudarili so, da imajo še vedno največ težav z neustreznimi bivalnimi razmerami, zaposlovanjem, zdravstvenim varstvom, izobraževanjem in socialno problematiko. Omenili pa so tudi, da romska društva nimajo ustreznih prostorov za delovanje, veliko Romov zaradi nepismenosti in strahu pred vojno nima urejenega statusa stalnega bivališča in so brez državljanstva, romski otroci pa so tudi diskriminirani. Zaradi zakona, ki dovoljuje predstavnika v občinskem svetu samo avtohtonim Romom, mnogi Romi, ki so Slovenski državljani, nimajo urejenih stikov z občinskimi uradniki. »Na probleme je treba opozarjati, vendar moramo tudi Romi nekaj storiti, da se bodo stvari izboljševale,« je bil ob tem mnenja Jožek Horvat - Muc, predsed- nik Zveze Romov Slovenije. Da bodo šle stvari na bolje, pa je velikega pomena organiziranost Romov v romska društva, je povedal Janez Obreza, direktor Urada za narodnosti, in poudaril, da so prav društva osnova za nadaljnjo komunikacijo v vsaki občini, kasneje pa se potem združujejo v Zvezo. Vsa romska društva pa dobijo za svoje delovanje tudi nekaj sredstev. Društva bodo sodelovala tudi pri sestavi volilnih imenikov, tam, kjer društva ne bo, pa se občine ne bodo imele s kom pogovarjati. Poudaril je tudi pomen politične zastopanosti na lokalni ravni in pomen občinskih svetnikov, Krajevnim skupnostim manj kot za urejanje zelenic mesta Lendava roračun občine Lendava znaša 2 milijardi in 512 milijonov tolarjev, s tem da so po opravljenih dopolnitvah prihodki višji za 21,5 milijona tolarjev, načrtovani primanjkljaj v višini 260 milijonov pa se je ob drugem branju zmanjšal za dobrih petnajst milijonov tolarjev. V drugo je doživel proračun največ popravkov pri delitvi denarja za krajevne skupnosti, saj so najprej predvidenih 113 milijonov oklestili kar za 48 milijonov, 35 milijonov resda zato, ker v zakonu o izvrševanju proračuna RS za leto 2002 in 2003 ni bila sprejeta določba, da se prihodki in odhodki krajevnih | skupnosti vodijo na transakcij- skem računu občine. Vendar pa je tu še 13 milijonov razlike, kar naj bi bilo po razlagi župana Jožefa Kocona »porazdeljeno« na druge postavke, predvsem za plačevanje dela zimske službe. Ob sprejemanju občinskega proračuna pa so slišali svetniki od predstavnikov občinske uprave tudi pojasnilo, da krajevne skupnosti niso »brisane« iz proraču- na, ampak da gre zgolj za prerazporeditve. V skupni vreči sedemnajstim krajevnim skupnostim - vanjo so namreč vrgli v prvem branju še samostojni postavki petindvajset milijonov za Krajevno skupnost Lendava in štiri milijone za Krajevno skupnost Petišo-vci - je tako ostalo za investicijsko vzdrževanj^ in izboljšave 16 milijonov tolarjev ter za investicijske transferje drugim ravnem 65 milijonov tolarjev. Krajevne skupnosti bodo imele torej za svoje tekoče poslovanje na voljo zgolj 16 milijonov tolarjev. Primerjava z nekaterimi drugimi postavkami, na primer da bodo porabili za urejanje javne snage in vzdrževanje zelenih površin v mestu Lendava 20 milijonov tolarjev, za ureditev rekreacijskega centra v Petišovcih 5 milijonov tolarjev, 4,5 milijona pa bo imela občina stroškov zaradi preimenovanja ulic, kaže, da gre za očitno finančno slabenje krajevnih skupnosti, to pa se seveda ne dogaja samo v lendavski občini. Pa je pri branju proračunskih postavk le mogoče opaziti, da je (bil) nekaterim investicijam v proračunu dan poseben položaj. Slomškovemu naselju s sedemindvajsetimi gospodinjstvi in pomembnimi občani je letos neposredno namenjenih 7 milijonov tolarjev za ureditev infrastrukture - lani so jih menda dobili 9 in pred dvema letoma 11 milijonov tolarjev. Skupaj torej v treh letih 27 milijonov tolarjev ali milijon na gospodinjstvo. Ker pa je infrastruktura v naselju že vzorno urejena, s parkiriščem na koncu ulice za obiskovalce zdravniške ambulante in opremljenim otroškim igriščem, je torej proračunska postavka namenjena plačilu že dokončane investicije. Prav tako pa bo občina letos poravnala tudi dolg krajevni skupnosti Hotiza v višini 5 milijonov tolarjev za ureditev dela razsvetlja- ve. M. H. ■ ____J kar bo prispevalo k temUT-J bodo stvari enostavneje J koviteje reševale. Stekla sp^ zadevanja, da bi dobili n3^ skih volitvah Romi svoje P®^ vniki v občinske svete. P° ” M naj bi Ministrstvo za notf3®* t deve napisalo sezname ob bodo morale imeti v obči®^ svetu romskega svetnik3, j da jih imajo lahko tudi df®^ ( čine, če se tako odločijo- . J Apeliral je na Rome, svojih prizadevanjih še dej^ ši, kajti socialna podpo®31 re rešiti vseh njihovih Pr f. mov. Pohvalil je, da so občine poskrbele za bivalnih razmer, žal p3 župani zanje nimajo P . zadnjem času se veliko skupaj z Ministrstvom stvo ter Ministrstvom z3° prostor, da bi se sprem®® dpisi, s katerimi bi lahko O enote legalizirale p°sil j romska naselja. , ,|t/ Obreza je spregovo®1 >1 sredstvih, ki jih namefi^ boljšanje položaja R0,0,Ta problema-? se vleče že skozi tri zazi-likj16 na^rte> vendar se ve-na ^te ni spremenilo.« sta * idejni 2azidalni načrt Žri^dstevila arhitekt Iztok tov*1] Anton Štihec, sve-da nieC $uPana- Kljub temu povran obsesa 19’7 hektarja na i Slne’so 8e razpravljale! oSraJn* razpravi več ali maj (k e ot°čila na problema-k0 Povezano z bloki. Lend ^^i načrt za območje Sever Predvideva pro-nat 0 Ureditev> ki je trenutno U^Ci Več kot kritična. Pre-° prometno povezavo ska tno obvozno cesto Mur-^0 ^'Markišavci in pove-tev? kopališko ulico ter uredi-Vjn]' Kirnih površin za stano-e *n Poslovne objekte, ki f°n*čno primanjkujejo. Zacij eva se postopna revitali-she^ Pr°gramsko-vsebinskih POstopno selitvijo me-^acije Ustriie na primernejše lo-toku / '^ustrijskih hale ob po-VeVsPi?ava Pa nai bi dobile no-Sebitie , Stanovalci nasprotujejo, da bi šla cesta neposredno ob njihovih blokih; že sedaj imajo dovolj prometa. »Če bo treba, si bo nekdo vzel tri sendviče in se ulegel na cesto,« pravijo. stanovanjske pozidave. Na vprašanje, kako spraviti ven tiste, ki sem ne sodijo, pa je Štihec odgovoril, da s finančnimi kriteriji, ki jih bo postavila država, in predvsem z visoko rento za določene dejavnosti, tako da bo industrija bolj razmišljala, da bi se selila na druga območja. Arhitekt Zrinski predlaga dvofazno ureditev tega območja -ureditev dovozne poti, ki se naj naveže na Kopališko ulico, ta pa bi šla bliže stanovanjskih blokov, v drugi fazi pa bi dokončno uredili severni rob mesta. Takrat bi podrli tudi kotlovnico in tam zgradili cesto. Dokler pa te ceste ne bo, pa se stanovalci bojijo, da bodo uporabljali cesto v bližini njihovih blokov. Borut Tinev, stanovalec na Lendavski ulici, je poudarjal, da prebivalci vztrajajo na tem, da se naj v prvi fazi zgradi cesta predvi- na Kopališko ulico, ni primerna. Ta bi prometno situacijo samo še poslabšala in promet še bolj speljala pod bloke v Lendavski ulici. Če se enkrat zgradi ta dovozna pot, se nikoli ne bo delala cesta, ki bi dejansko speljala promet na obvoznico. Temu mnenju so se pridružili tudi drugi stanovalci iz Lendavske ulice. Veliko pripomb se je vsulo tudi glede števila parkirnih mest, ki tukaj kronično primanjkujejo, s samim parkiranjem pa se celo onemogoča dostop interventnih vozil. Govorili so tudi o zgraditvi parkirišč in parkirne hiše, vendar še niso našli investitorja za hišo. Seveda na javni razpravi ni bilo tistih, ki so ta del mesta projektirali sredi 80. let, in tudi ne arhitektov, ki bi predstavili tedanjo vizijo razvoja mesta. Zato pa je Iztok Zrinski dodal, da ta predlog ne ponuja neke generalne rešitve, ampak le dodaja k temu, česar do sedaj ni bilo. Arhitektka Jana Kovač je izrazila željo, da se naj ta prostor valorizira, tudi kar se obstoječih kapacitet tiče, kajti to je prostor, ki ga je potrebno racionalno izkoristiti. Občani Murske Sobote pa so opozarjali, da so že vrsto let, odkar so te bloke zgradili, dajali svoje pripombe, kako bi lahko kakovost bivanja na tem območju izboljšali, vendar teh pripomb nikoli ni so upoštevali. Mnogim niso odgovorili tudi na vprašanja. »Zadnji zazidalni načrt pa zgleda kot bi nekdo zanalašč povzel vse tisto, čemur so v dvajsetih letih nasprotovali,« je dejal eden od prebivalcev Lendavske ulice. A. Nana Rituper Rodež, foto: Nataša Juhnovi Zapleti na občinskem svetu v Radencih Veliko hude krvi zaradi249. sklepa Varstveni ukrepi naj bi uničili kmetijstvo Ponedeljkova seja občinskega sveta v Radencih je postregla z nepričakovanim zapletom. Podžupan Zlatko Mir, ki je namesto obolelega župana Herberta Šeferja vodil sestanek, se je namreč znašel v dokaj neprijetni situaciji. Zaupanje v dobrodelne organizacije? Ce kaj dam, dam človeku skupnimi močmi je vedno lažje, pa naj gre za pomoč pri delu, pomoč pri kakšni težavi ali pa kakšnem drugem projektu, kjer pride prav vsak tolar. Ljudje v dobrodelne namene radi dajejo, pa naj si imajo veliko denarja ali pa se prebijajo iz meseca v mesec. Kakšnemu tolarčku se vedno lahko odrečemo in radi pravimo, da se ti vse, kar daš s srcem, nekoč povrne. Vsakemu je bolj toplo pri srcu, ko ve, da je nekomu pomagal. No- vice, da je Rdeči križ obračal denar in da je podobno počenjal tudi Unicef, pa so marsikoga navdale s slabim občutkom. Mar denar res ni prišel k tistim, katerim je bil namenjen. Ljudi smo povprašali, ali se je kaj zamajalo zaupanje v dobrodelne organizacije ali pa bodo kljub j vsemu dajali denar in upali, da pride v prave roke? Kristina Vohar, Bakovci: Slišala sem, da je Rdeči križ obračal denar in ni mi všeč, da se to dela z denarjem, ki je bil namenjen ljudem, potrebnim pomoči. Če se kaj zbira, rada dam in sem vedno dala v dobrodelne namene, za Rdeči križ na primer ali pa komu v vasi. Ko daš neposredno tistemu, ki kaj potrebuje, gotovo pride v prave roke. Upam pa, da v dobrodelnih organizacijah pošteno delajo. Ne glede na to, vsaj nekaj vedno prispevala. Rudi Pucko, Murska Sobota: Upam, da bodo preiskavo pripeljali do konca in odkrili, kaj se je v resnici dogajalo. Kljub vsemu nisem zgubil zaupanja v tovrstne organizacije, kajti Rdeči križ ima dolgo tradicijo in škoda bi bila, da bi takšna stvar uničila njihovo dolgoletno delo in ugled, ljudje pa ne bi več zbirali sredstev. Sam rad sodelujem v dobrodelnih akcijah, kupujem čestitke, ki gredo v dobrodelne namene, in podob- no, saj sem prepričan, da je ljudem treba pomagati tako doma kot po svetu. Vključujem se v akcije različnih organizacij pa tudi takrat, ko položnice dobivam domov. Sporni odlok o os s pitno vodo Iv 2§od'i $asu se na dobrovniškem občinskem svetu bila * ° nebai stvari, ki jih nismo pričakovali. Tako je va*a go prej kot to. In tega nik^ I bomo naredili. Zato pa vztrajam, da upravne službe Radenske sk° z direktorjem preselijo v , vo. Tam se bo uredila UP (Hi) zgradba, prostorov je do^ prav gotovo bodo lepše kot imamo mi tukaj. Prost°JI| dovolj prav gotovo za vse. M viliške službe pa so že sedal ne v Radinu. In seveda se pojavlja ' P nje, kaj pa s to novo uP*^B zgradbo? To je res. V tem ku ne vem, kaj! Imamo neke binacije, kaj bi lahko bil0, zaenkrat nimamo noben0 i j rešitve. To je res. Pred slabe pol leta ste li, da bi bil morebiti n bi centerpijačarjev Sl°l Ste si sedaj premislili J Ne, nisem si premislil iščemo neke programe- k Ji v to stavbo. Nevzdržno P bi bila stavba v nedogled V | Toda mi smo to poded°v 9 .op' Rekli ste, da ste žep01 deli, da Behek odhaja ... prav gotovo kake sece nazaj, ko nam je ।'goU bi rad šel iz osebnih tat njih ne želim govoriti-očitno so. Polno je an° ,,j/ jih je dobival, tudi jaz>tU Nekdo je to počel in je verjetno še v gov odhod si lahko f mo tudi tako, dap^^p tožbe in raje odide$ den ga bo kdo vrgel Behka ne kaže so pač bili, kakršni s° L devamosi, dabibili dvsem pa, da ne bi b* » nezaupanja do nas. pd i Bernard^' foto: Jure Z**’0 me 7, marec 2002 KULTURA Iz kulturne preteklosti: Ljubljanski zvon P »krajinska in študijska knjižnica v Murski So- bot! opozarja že vsa le-ta s priložnostnimi razstava-tudi na aktualne dogodke in različne obletnice. Tokratna, ki je potekala v kulturnem mesecu februarju in se že končuje, je bila posvečena ljubljanskemu zvonu, osrednji slovenski literarni reviji med letoma 1881-1941. Lansko leto je namreč pre-teklo 120 let od začetkov izha-ianja revije: leta 1881 so jo usta-novilij,Jurčič, J. Kersnik, F. Le-. vec in I. Tavčar - kot vodilna po-vest so tedaj v nadaljevanjih za-^ii izhajati Jurčičevi Rokovnjači ki jih je po pisateljevi smrti dokončal J. Kersnik, obenem pa ie minilo 60 let, odkar je nehala izhajati, V tem sorazmerno dol-kem obdobju so se pojavile na sttaneh LZ vse takratne slove n-ske Pisateljske, literarnozgodo-vinske in kritiške generacije, od-^no od tega, kako so bile kul-tUrno pa tudi svetovnonazorsko "Merjene, saj je bil LZ med vo-ddnimi svobodomiselnimi lite-'amimi revijami, pretežno kato-lski pisci pa so se zbirali okoli ■^5 $om in svet, ki je začela Rajati leta 1888, Prvi urednik iebil F Levec, zadnji J. Kozak. v.. PRt strani letnikov, razsta-v vitrinah, opozarjajo pre-^einua sodelavce z desnega in Mure. Desni breg (J. se “'"Ser, B. Kreft, D. Cvetko ...) (J^Hučil sorazmerno zgodaj, Kranjec, F. Godina) pa ^desetih letih. B. B. L. ■ ^krat stesana krsta 5*w.p-inf.sl 2 *■ •" «■». Ml 13, Murska SeMla Dejavnost in težave Marec - mesec madžarske kulture rulada zlatolaska ^zdu Žilavcu %ji Ljul plesišče, film, radio in televizijo oz. krajše p 1,1 ^Ude ',ane le podelila ob koncu februarja nagrade doL^iitev ntoni’ tak° imenovane zlatolaske. Pa je bila 25. februarja v slovenski Kinoteki v Ljubljani, med gV°iega t S°b°čan Gorazd Žilavec, ki je tako dobil novo po-J0 Zlat ^aria v 3 enta' Milavec je dobil zlatolasko za stransko moško y tud^Stavl KraliLear. Zanimivo je, da je šla v to predsta- ['biatN ^lju l?. Za glavno moško* vlogo, in sicer jo je dobil Gašper 1 u pa je nastopil še en Sobočan, in sicer Gorazdov ^alič v vlogi Edmunda. Režiser predstave je Jaka Pa bo spet 11. marca na ljubljanskem gradu. T. K.! Odsevi davnin v soboškem gradu obimo se v muzeju, je naslov mesečnih predavanj o humanističnih in družboslovnih temah, ki jih bo prirejal Pokrajinski muzej Murska Sobota. Tako je minuli ponedeljek v razstavišču muzeja že potekalo predavanje Odsevi davnin rednega profesorja na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani dr. Mitje Guština. Preteklost skozi tisočletja in stoletja odseva v zgodbi vsakega človeka. S pomočjo ustnega in literarnega izročila, arheologije in zgodovine jo razgrinjamo v želji, da bi bili prepoznavni kot skupnost in posameznik. Prazgodovinske ilirske, venetske in keltske tradicije, prežete z rimsko omiko in sledovi mimoidočih ljudstev zgodnjega srednjega veka, tlijo dandanes v slehernem prebivalcu Slovenije. S prihodom Slovanov v 6. stoletju na ravnice ob Roman Ferija Lainščka Trik z vrvjo v nemščini ri založbi Hermagoras iz Celovca je izšel prevod najnovejšega Lainščkovega romana Trik z vrvjo, ki ga je sicer pri nas v svoji redni zbirki za leto 2000 natisnila Prešernova družba. V odličnem prevodu Andreje Haberl nosi delo naslov Der Trick mit dem Strick. Založba ga je na tržišču predstavila kot veliko metaforo o iskanju individualne in kolektivne identitete v času razpada komunističnih sistemov in tranzicijskih dogajanj v novih državah. Osrednji protagonist romana Ljot Jastajev, lastnik potujočega varieteja in žrtev totalitarnega družbenega sistema, se odpravi po sledi znamenitega »trika z vrvjo«, ki ga že stoletja ni uspel nihče ponoviti. Pot ga privede v deželo na vzhodu, v kateri je že čutiti vseobsegajočo družbeno depresijo. Na prizorišču silovitega vojaškega spopada in novodobnega genocida, ki spominja Muri in Dravi so bili sledovi pregrajeni z ljudstvom, ki je ustvarilo obogateno s skupnim življenjem v srednje- in jugovzhodnem evropskem prostoru na geografskih danostih in zgodovinskih prežitkih slovenski narodnostni prostor, ki ga odlikujejo nekdanje in sedanje regionalne specifike, je bilo navedeno v obrazložitvi. Predavanje prof. Guština je trajalo le kake slabe tri četrt ure, poslušalo pa ga je okrog trideset zainteresiranih. Prof. Guštin se je v svojem predavanju sicer bolj ozrl na vseslovenski prostor in ne ozko na Prekmurje, je pa obljubil, da je to lahko tema kakega naslednjega predavanja. na dogajanje v Čečeniji ali v Bosni, pa se nato začenja njegova pretresljiva ljubezenska zgodba s pripadnico ljudstva Hjuzi. Der Trick mit dem Strick je drugi Lainščkov roman v nemškem prevodu. Leta 1994 je izšel namreč pri založbi Hermagoras njegov roman Namesto koga roža cveti. ( Naslov v prevodu: Halgato, Lacki roma - statt zu leben ) Naš posnetek je iz Salona Murske republike, kjer je potekala minuli četrtek predstavitev skupne pesniške zbirke petih prekmurskih avtorjev. Na prireditev so prišli Tine Mlinarič, Ernest Ružič, Karel Turner in Robert Titan - Felix, medtem ko se peti avtor, Milan Vincetič, ni pojavil. Večer je vodil urednik edicij revije Separatio Robert Titan - Felix, medtem ko je za glasbeno nadgradnjo poskrbel Aleš Klajžar. - T. K., foto: J. Z. VESTNIK Mitja Guštin se je rodil leta 1947 v Mariboru. Gimnazijo je končal v Piranu, diplomo in doktorat pa, kot že rečeno, pridobil na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1974 do 1985 je delal kot kustos v Posavskem muzeju v Brežicah, nato kot samostojni kulturni delavec, v obdobju 1986 do 1989 pa na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Od leta 1989 je profesor za metodologijo in arheologijo mlajših obdobij. Je avtor niza raziskav in člankov doma in v tujini, kot npr. KELTOI - Kelti in njihovi sodobniki na tleh Jugoslavije. T. K. I Priprave MePZ Štefana Kovača na tekmovanje v Italiji ešani pevski zbor Štefana Kovača, ki že 34 let razveseljuje ljubitelje zborovske glasbe, vneto izpopolnjuje program letošnje sezone. Pripravlja se namreč na tekmovanje v Italiji, v Riva del Garda, ki bo od 24. do 28. marca. Pevci so opravili tri celodnevne sobotne vaje poleg že ustaljenih vaj dvakrat na teden. S svojim petjem bodo pevci zbora popestrili kulturno dogajanje tudi s tradicionalnim spomladanskim koncertom, ki ga je razdelila zborovodkinja Alenka Brulc -Šiplič zaradi obsežnosti v dva dela. Prvi del koncerta, ki bo sestavljen pretežno iz sakralnih pesmi, bo 15. marca v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, drugi del pa bo predstavljen tako kot vsako leto v soboški kinodvorani 19. aprila 2002. Natalija Zrim ■ predstavili ministrici petek se je začel na lendavskem gradu s podelitvijo priznanj in nagrad za delo v kulturi tudi letos sklop prireditev, ki jih organizira madžarska narodna manjšina v Prekmurju in so jih poimenovali Mesec madžarske kulture. Otvoritvene slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki so jo predstavniki madžarske manjšine seznanili s svojo kulturno dejavnostjo in težavami. Ministrica se je po pogovoru s predstavniki Madžarov v prostorih Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, ki tudi skrbi za organizacijo aktivnosti ob Mesecu madžarske kulture, seznanila še z dejavnostjo knjižnice in Galerije - muzeja. Predstavniki madžarske manjšine so ji povedali, da so sicer zadovoljni s skrbjo in finančno podporo slovenske in madžarske države manjšini, vendar nadaljevanje asimilacije dokazuje, da bi za ohranjanje madžarske manjšine in njene kultu- Natečaj za srečanje literatov drugih narodov Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti razpisuje literarni natečaj za 24. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, z naslovom »Sosed tvojega brega«. Sodelujejo lahko avtorji, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojem maternem jeziku (ne slovenščini!). Na razpis lahko pošljejo prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko, in to do 15. marca 2002 v treh izvodih na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »za 24. srečanje«. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa mora avtor poslati naslednje podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, poklic in telefonsko številko ali e-mail. Vsa poslana besedila bo pregledela žirija, ki bo najboljša izbrala za objavo v reviji Paralelele. Avtorji odstopijo svoja besedila za objavo brezplačno. Vsi sodelujoči avtorji bodo povabljeni na srečanje, ki ga bo pripravil Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti od 19- do 21. aprila 2002 v Dravogradu skupaj s svojo območno izpostavo. Gost srečanja bo hrvaški književnik Robert Mlinarec. re lahko naredili še več. V pogovorih niso mogli tudi mimo negotove prihodnosti lendavskega kulturnega doma, ki je začel propadati, še preden so ga zgradili. Ministrica se je strinjala, da bo investicijo treba končati in ga tako obvarovati pred nadaljhjim propadanjem, o nekaterih težavah manjšine, ki so jih ji omenili, pa je povedala, da jih ne bo moglo reševati Ministrstvo za kulturo, ampak manjšina sama ali so v pristojnosti drugih ministrstev. Osrednje prireditve bodo si cer okrog 15. marca, ko je tudi madžarski kulturni praznik, poskrbeli pa bodo, da se bodo kulturna društva posameznih krajev, kjer živi manjšina, predstavljale ves mesec. Priznanja za aktivnost na področju kulture so dobili Laszlo Nemes za delo na področju likovne umetnosti, Ella Pivar za ohranjanje ljudskega izročila in Karoly Horvath ml. za prispevek pri ohranjanju madžarske prekmurske ljudske glasbe. Nagrade pa so na slovesnosti podelili ljudski pevki Boni Gyurica iz Doline in vodji knjižnice Rozaliji Totič s Hodoša, vzgojiteljicam lendavskega vrtca, med mladimi pa so nagrado podelili učenki dvojezične osnovne šole iz Dobrovnika Timei Varga. Jože Gabor! 12 Mr%wfc / /. inmuu duu^ Wgnin Najljubše sanje... VESTNI KO V O POTOVANJE USTVARJAMO AVTOMOBILE. RENAULT Vsak četrtek do 12. aprila 2002 izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči! Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon pošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži. TEDENSKI KUPON MREŽNI KUPON I-----------------------------1 ' a) Ogled smučarskih skokov v Planici ' b) izlet v Gardaland । A . „ । । c) izlet v Prago l___________________________I Ta teden so bili izmed vseh prispelih tedenskih kuponov izžrebani tisti, ki so jih poslali: 1. nagrada: Gabrijela PETEK, Panonska 36,9233 ODRANCI, izbrala si je izlet v Prago 2. nagrada: Sonja ŠKALIČ, Selo 31 a, 9207 PROSENJAKOVCI, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja, 3. nagrada: Diana KOVAČIČ, Petrovičeva 5, 1000 LJUBLJANA, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja. Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti! Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v 51- št., ki je izšla 20. decembra 2001. Polna mreža mora prispeti na naš naslov do 12. aprila 2002, ko bo finalno žrebanje. Nagrada bo vabljiva! Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvomajske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas. Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51, 530 16 52, faks: (02) 530 16 55, e-mail: t.a.-klas@siol.net ZLATA PRAGA zelo ugodno (marec, april) VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: Naslov pošiljatelja: ‘hi popustu velja tena zo liter dizelskega goriva 146,1 SIT/I {cena na dan 27. 2. 2002) in poraba goriva za vsak model posebej za mešon cikel po normativu ECE/116, po podatkih proizvajako. Ponudba velja za vozila, naročena do 31. marto 2002. ANTONIJA MESARIČ, s. p. Lipovci 206a, 9231 Beltinci tel.: 02/54 21 466 V vasi Lipovci je slaščičarna PIKAPOLONICA, kjer za vas pečemo razna peciva po starih dobrih receptih. Po vaši želji vam pripravimo slaščice za razne priložnosti, kot so: krst, razne obletnice, poroke itd. V našem katalogu si boste lahko izbrali torte, kajti tudi te ne smejo manjkati na slovesnosti. Vse naročeno vam dostavimo na želeno mesto. Z vašo pomočjo, cenjeni kupci, slaščice pečemo želO let. Ob tej obletnici bi se vam radi zahvalili, zato vam to leto ponujamo 10 % popusta s kuponom, ki ga boste našli vsak mesec v 1. številki VESTNIKA. : S TEM KUPONOM : IMATE 10 % POPUSTA! Lepe želje, čestitke in pozdravi Dragi botri Jožici Drvarič, ki praznuje rojstni dan, želimo vse najboljše - nečaki: Andrej, Tamara in Aleš. Dragi mami in babici Ireni Zver iz Beltince želimo ob srečanju z Abrahamom še mnogo lepih in srečnih dni, obilo zdravja in da bi bila še naprej tako dobra - mož Gusti, hčerka Mojca in sin Mario z družinama. Rojstni dan bo praznovala draga sestra Jožica Dervarič iz Motovilec. Mnogo sreče, zdravja in družinskega zadovoljstva ji prav iz srca želi - sestra Melita z možem Zdenkom. Dragi Pavli Marič in Cvetki Ci-gut z Vaneče želimo ob dnevu žena vse najboljše - brat oziroma vnuk Uroš z mamico Marto in očetom Karlom iz Borejec. Jožici Drvarič iz Motovilec! Ob tvojem rojstnem dnevu iskrene čestitke, trdno zdravje in obilo sreče v nadaljnjem življenju - sestra Suzana z možem Stankom. Prvi rojstni dan praznuje naš dragi Adrijan iz Dolenec. Ostani še naprej tako priden, razigran in nasmejan. To ti iskreno želita - stric Boštjan in Anastazija. Dragi vnukinji Blanki Vereš iz Bakovec vse najlepše in mnogo uspeha v šoli željo - dedi in babica ter bratec Blaž. Štiriinštirideseti rojstni dan bo praznovala draga mama, tašča in snaha Jožica Dervarič iz Motovilec. Želimo ji mnogo sreče, zdravja ter izpolnitev vseh skritih želja - sin Matej z ženo Andrejo ter tast in tašča. DO 40.000 PREVOŽENIH KM DIZELSKEGA GORIVA BREZPLAČNO. V marcu vam bomo ob nakupu novega Megana, Sečnica, Lagune ali Espaca z dizelskim motorjem od cene odšteli popust v vrednosti dizelskega goriva za 40.000 prevoženih kilometrov, ob nakupu Clia 1.5 dCi in Kangooja 1.5 dCi pa popust v vrednosti 30.000 prevoženih kilometrov dizelskega goriva*. Renaultovi dCi common rail turbodizelski motorji temeljijo na napredni tehnologiji vbrizga goriva po sistemu skupnega voda. So izjemno tihi, visoko odzivni, z nizko porabo goriva in prijaznejši do okolja. www.renault.si wap.renault.si Revoz d.d„ Dunajska 22.15H U« Kakovost pitne vode v Prekmurju jpkLg e nekaj časa lahko v javnosti (zbiranje podpisov) različnih medijih (časopisi, radio) spremljamo cM L—3 pobudo za ohranitev čiste pitne vode v Pomurju, ki s‘ sprožila Društvo radiestezistov in bioenergetikov Pomoti1 Pomurski ekološki center iz M. Sobote z namenom, opo?0 ljudi na slabo kakovost pitne vode v Prekmurju. Kot upravljalci največjega javnega vodovodnega sistema v Pomurju smo veseli vsake pobude ali akcije, katere namen je, čim boljša kakovost pitne vode. Zelo nas pa moti medijsko pompozno okarakteriziranje pitne vode v Prekmurju za najslabšo v Sloveniji, ji pripisovati vzrok za večjo umrljivost Prekmurcev in podobno - in vse to na osnovi enega (ENEGA!) v M. Soboti odvzetega vzorca, za katerega ne vemo, kdo ga je vzel, kako ga je vzel, kako in v kakšni embalaži je potoval do preiskovalca itd. Metoda ugotavljanja kakovosti pitne vode, ki je navedena v priloženem pisnem gradivu, je za strokovno javnost, ki se ukvarja s kakovostjo pitne vode, ali nepoznana ali pa zelo sporna. Voda, ki jo naše podjetje dobavlja porabnikom, priključenim na javni vodovodni sistem, se letno kontrolira 250-krat glede na vsebnost mikrobioloških onesnaženj in 85-krat glede na vsebnost kemijskih onesnaženj. Vzorce vode jemljejo in kontrolirajo visoko strokovno usposobljeni strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo iz M. Sobote, vse pa še večkrat letno nadzira pristojni zdravstveni inšpektor. Kakovost pitne vode je popolnoma v skladu z veljavnim Pravilnikom o kvaliteti pitne vode, v katerem so zajeta vsa priporočila svetovne zdravstvene organizacije in evropske skupnosti, zato se nam zdi vsako zanikanje kakovosti pitne vode na podlagi analize ENEGA vzorca vode z metodo, ki je za strokovno javnost sporna ali nepoznana, nekorektno in neodgovorno, ne moremo pa se tudi znebiti vtisa, da so v ozadju drugi, i, nam A poznani cilji ali nameni. I Veliko več koristnega redili akterji omenjene če bi svojo energijo osred°t0 H na resnične probleme, K' posredno ogrožajo podtalnice. Eden takih Pr0 mov je opuščanje zaseči I dnjakov in njihovo pretvali3,^ v smetišča, fekalne P0^1"^ ali celo greznice. Drugi, pogostejši problem so dW lagališča, ki so pogosto .....v.... ;. neposredni bližini vodo^ zajetij, čeprav je že več le ganiziran brezplačen od^ f sovnih odpadkov. Pritei^Z je tudi zanimivo, da aktad' omenjajo problema pitne na Goričkem, kjer nihče 33 kakšno pitno vodo pijete, sploh imajo. Verjetno bi še lahko na^ H in polemizirali, vendar Ps . tega najbrž ne bi bilo j učinka. Nesporno je, da s svojimi posegi in dejanj, posredno ali neposredn0 / škodljivo deluje na uporabno raznih kemik31 vedno bolj ogroža tudi P° co. a P Marsikateri problem, posredno vpliva na podtalnice, bi se s pra^1^ stopom in ozaveščanjett1 zt nov s skupnimi močmi d3 rešiti. Naše podjetje klju akcijo Društva radieste^5 pr bioenergetikov Pomori3 murskega ekološkega ce f M. Sobote in njuno P0^^/)0' zdravlja in jo je pripravil3 P! dpreti v vseh tistih a^11^ bodo namenjene občanov o pomenu Pitne vode in prePreC.ce, onesnaževanja podtair11 KOMUNALA, javno podjetje, d.0,0' Murska Sobota Petrolovo ekstra lahko kurilno olje lahko kupite po ekstra nizbi c ■ • naročila na Petrolovem brezplačnem telefonu 080 22 66; UOOCl RO • v prazničnih dneh od S. do 18. marca vas obdarimo z drobnim darilcem. kurilno olje! Možnost plačila do 6 obrokov in še ugodnejša cena za imetnike kartice MAGNA. .1CT* ™e 7. marec 2002 KMETIJSTVO 13 Strokovnjaki svetujejo Kaj se dogaja v slovenski prašičereji? Osnovno gnojenje travnikov Rejci krivi za višje maloprodajne cene? Kakovostna voluminozna krma je osnova visoke in rentabilne količine mleka in mesa. Za optimalno priraščanje travne ruše in vzdrževanje primernega botaničnega sestava je treba zadovoljiti vse potrebe z gnojenjem, optimalnim koriščenjem in pravilnim kon-zeniranjem krme, pa najsi gre za sušenje ali siliranje. Različne vrste rastlin potrebujejo hranilne snovi v določenem razmerju, zato moramo gnojiti travno rušo tako, da ne oviramo Opevanje neke koristne vrste. Trave so .velike porabnice dušika in kalija. V prehrani fosforja ne potrebujejo veliko oziroma le toliko, da so makro hranila v določenem razmerju. Dokazano je, da s pri-driki sušine odnašamo s travniških in njivskih površin velike ko-lcine hranilnih snovi, in sicer odnesemo s 100 kg mrve 1,4 kg dušika, 0,6 kg fosforja ter 2,7 kg kalija. Torej visokih pridelkov ze-“nja na enoto pOvršine ter hranilnih snovi s travinja ni mogoče Pričakovati brez intenzivnega gnojenja. S kemično analizo zemlje anko dokaj natančno ugotovimo založenost tal s fosforjem, ka-'jem, kalcijem, pH-vrednost ter druge mikroelemente, ki so v Prehrani krmnih rastlin nujno potrebni, potrebe po dušiku pa Prilagajamo agroekološkim razmeram in proizvodnemu cilju. Torej na kmetijah z intenzivno prirejo mesa in rejo krav molz-nic mora biti kemična analiza zemlje osnova pri načrtovanju $n°jenja travne ruše na travinju in krmnih rastlinah na njivskih Površinah. Šele iz kemične analize zemlje je razvidno, kaj tla potresejo. Namreč v praksi se nam marsikdaj dogaja, da kmetje bojijo travnike na pamet. Seveda je gnojenje na pamet lahko tudi Precej drago, saj na eni strani lahko dodajamo tlom hranila, ki jih s ede na založenost ne bi bilo potrebno, na drugi strani pa tal ne Oskrbimo s tistimi hranili, ki jim jih primanjkuje. To pomeni, da z Oespametnim gospodarjenjem z gnojili slabšamo kemične lastno-stlvtleh ter tako povzročamo razne antagonizme in sinergizme ®ed kalijem in kalcijem ter kalijem in magnezijem. Porušene ke-ri^ne lastnosti v tleh pa tudi negativno vplivajo na vsebnosti po jeznih hranilnih snovi v pridelani krmi. Da do tega ne bi 0 'riajalo, je smiselno, da opravimo na površinah, ki jih namenja- Pridelavi kakovostne voluminozne krme, na štiri leta kemično «izo zemlje. Seveda le na osnovi te lahko naredi Kmetijska svetna služba za Pomurje natančen gnojilni načrt za obdobje šti-et- Če pa le-te niste uspeli opraviti, vam svetujem, da gnojite z ^iednjimi gnojili in količinami: 7-20-30 600 kg/ha sol 60 % 50 kg/ha Z gnojili NPK in kalijevo soljo lahko gnojimo do sredi-#iarca, konec marca ali v začetku aprila pa je še smiselno potro-' 1 °koli 100 kg/ha KAN 27 %, da zadovoljimo potrebe po dušiku, dognojujemo travnike z 200 kg/ha KAN 27 %. «26-26 500 kg/ha o£“' . 150kB/l" . en . lHA: I udi za ta primer osnovnega gnojenja travne ruše velja tro ka Zakonitost kot pri prvem, da gnojilo NPK in kalijevo sol po-Pot lrn° d° sredine marca, konec marca ali v začetku aprila pa še šiku05'1110 100 kg/ha KAN 27 %, da zadovoljimo potrebe po du- NPk i - 400 kg/ha 0£sol6°% 100 kg/ha "*®A: V praksi kmetje kar precej uporabljajo za gnojenje tra-#10 °VRn°j'U NPK 3 x 15. Je sicer dobro gnojilo, vendar če želi-#io ^Omalno zadovoljiti vse potrebe po fosforju in kaliju, mora-NpZrav'ri prvo dognojevanje po prvi košnji z enakim gnojilom §#oi X v enaki količini. Smiselno je, da opravimo osnovno Z 3x15 konec marca, da se izpere čim manj kg/j. aJ>0 2- in naslednjih košnjah dognojujemo travnike z 200 G^AN-a 27 %. 8#ojila e nat0, ker imajo nekatere kmetije tudi domača organska Pikov*1/ h' hilo tudi ta smiselno vključiti v osnovno gnojenje trav-toliko ^rinost uporabe pravilne uporabe organskih gnojil je še gnoju pZa’ saismo priča nenehnemu večanju cen mineralnih Po h gnojenju travnikov sta uporabni gnojnica in gnojevka. Ž5 np/jJ1?1 smemo trositi gnojevko v enkratnem odmerku le do t>o nynain gnojnice do 200 m5/ha, s tem lahko zmanjšamo upora- 8nojH do 30 %. Z dobro preperelim hlevskim ^Tgled '•m° 'e na biološko manj aktivnih tleh. Hej jn niCa 1: Vsebnosti hranilnih snovi v hlevskem gnoju, gnoj-Snojevki. Suha snov kg/m3 N (NH„-N) PA K,0 CaO '-^ji —--- ---- --- WaC/N D ^iči ——— --- 25 5(0,5) 2,5 6,5 5 23 6 (0,5) 4 5 4 70 35(15) 35 25 50 8 2_____________2 (2) 2 4 (4) 1 3 7,5__________4 (2) 2 6 2 7,5 4(2) 2 3 2 7,5 6 (4) 5 3 3 15 10(7) 9' 5 12 oj Z Snoju je večji del N organsko vezan, le 10 do 15 od-ni^gaN^P^Njevoh V goveji gnojevki je od S|n hranilnih snovi v organskih gnojilih odvisna od ka-^rej laht.6 d0Inačih živali in od vrste krme, ki jo dajemo živa-e‘U u 0 Pričakujemo, da se vsebnost hranil razlikuje od Jetije. dr. Stanko Kapun ■ eja prašičev je specifična tudi zaradi nihanja odkupnih cen prašičev. Do tega prihaja zaradi različnih vplivov, pa tudi zaradi same značilnosti intenzivne reje prašičev. le dobro leto in pol je namreč potrebno, da se stalež prašičev popolnoma obnovi. Možnosti, da bi uspeli napovedovati čas in nihanje (prihaja tako do visokih kot tudi izred- no nizkih tržnih cen prašičev), skorajda ni. Rejci prašičev zelo dobro poznajo letna sezonska nihanja: prve mesece v letu so tržne cene prašičev pitancev običajno nižje. Povpraševanje po svinjskem mesu oz. izdelkih iz svinjskega mesa pa se običajno povečuje v spomladanskih mesecih in nekako ponovno pada proti koncu letu. V Sloveniji je prav tako zanimiv trg z živimi prašiči, tako s pitanci kot pujski za nadaljnjo rejo, ki dodatno pripomore k intenzivnosti omenjenih nihanj. Za prašičerejce pa so veliko bolj neprijetna t. i. ciklična nihanja tržnih cen. Kdaj bo tržna cena v dolgoročnejšem obdobju visoka oz. kdaj bo bistveno nižja od stroškov prireje, trenutno še nikomur ni uspelo napovedati. Obe vrsti nihanj (letna in ciklična) sta značilni za vso prašičerejo po svetu in tako se morajo s tem sprijazniti tudi slovenski prašičerejci. Žal pa so za Slove nijo značilna bistveno izrazitejša nihanja, ki so verjetno posledica kar nekaj dejstev. Značilnost slovenske prašičereje je ta, da se kar 30 % prašičev proda mimo registriranih tržnih poti. Ta del prireje tako posredno onemogoča dolgoročnejše napovedovanje količine spitanih prašičev. Velik del tržno neorganizirane prireje in dejstvo, da pridobimo v Sloveniji približno 75 % potrebnih količin svinjskega mesa, je pomemben argument, da mora živilsko-predelovalna industrija določene količine svinjskega mesa tudi uvoziti. Kolikšna je ta količina (približno 22.000 ton), določa država vsako leto s podeljevanjem kvot uvoznikom. Težava je tudi ta, da hkraten uvoz večjih količin svinjine lahko zelo hitro »zamaje« relativno majhen trg s prašiči v Sloveniji. Ker je relativno majhen delež prireje neposredno povezan z živilsko-predelo-valno. industrijo, kapitalnih vezi s trgovino pa domala ni, so rejci prašičev v Sloveniji verjetno preveč prepuščeni ekonomskim interesom živilsko-predelovalne industrije, predvsem pa trgovine. Le-ti že danes lahko kupujejo prašiče zelo različne kvalitete in tako tudi po zelo različnih cenah na evropskem trgu. Živilsko-predelovalna industrija kupuje na evropskem trgu samo določene kose klavnih polovic (npr. stegna) in se tako izogne stroškom, ki so povezani s klanjem in vete Izobraževanje za kmete Društvo vinogradnikov Beltinci ima v Melincih ocenjevanje vin 8. marca ob 14.00 uri. V Lendavskih goricah bo 9. marca ob 10.00 uri prikaz rezi vinske trte. Istega dne bo na Vaneči, zbirališče lovski dom Dolina ob 16.00 uri praktičen prikaz rezi vinske trte. 9. marca bo Društvo kmetic Turnišče imelo občni zbor ob 19.00 uri na turistični kmetiji Seči. 12. marca bo v Gornji Radgoni v dvorani gasilskega doma ob 9.00 uri predavanje: Gospodarnost pridelave oljne ogrščice, Tehnološke novosti v pridelavi koruze, Rezultati uradnih sortnih poskusov koruze v letu 2001. Istega dne bo v Murski Soboti v dvorani KGZ ob 9.00 uri predavanje: Postopki integrirane pridelave vrtnin - nadaljevalni tečaj. V Lipovcih v vaško gasilskem domu bo 13. marca ob 9.00 uri Slovenski kmetijsko okoljski program. Istega dne bo imelo ocenjevanje vin v Ivanovcih ob 9.00 uri Društvo vinogradnikov Goričko. 14. marca bo v Murski Soboti v dvorani KGZ ob 9 00 uri predavanje: Ekološko kmetovanje - osnovni tečaj. V Srednji Bistrici bo v dvorani Tropicano 15. marca ob 9.00 uri predavanje: Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči na vodovarstvenih območjih. rinarskimi predpisi. Le-ti so po zatrjevanju predstavnika GIZ-a bistveno višji kot v Evropi. To lahko delno pojasnjuje dejstvo, da so v novembru 2001 meso uvažali po 290,00 SIT za kg, odkupne cene prašičev doma pa so bile v tem obdobju 260,00 SIT za kilogram žive teže. Kaj se torej dogaja s cenami prašičev v Sloveniji ? Prašičerejci priznavajo, da je bilo večina preteklega leta dohodkovno zanimiva, vendar le do oktobra, ko je cena prašičev pričela strmo padati. V oktobru so tako rejci iztržili 330,00 SIT za kilogram žive teže, konec novembra le 260,00 SIT, konec februarja letošnjega leta pa le še borih 210,00 SIT za kilogram žive teže prašiča. Agrarni ekonomisti so izračunali kalkulacijsko ceno za to obdobje, in sicer med 280,00 ter 290,00 SIT za kilogram žive teže. Iz navedenega lahko zaključimo, Na sejmu INPAK v Gornji Radgoni 0 regijskih tržnih znamkah avod za razvoj podeželja iz Lukovice pri Brezovici pripravlja za vse, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, delavnico z naslovom Ustvarjanje in upravljanje tržne znamke regije, ki bo 8. marca 2002 na sejmu embalaže INPAK v Gornji Radgoni. Delavnico bo vodil dr. Miro Kline. z Nova Evropa, torej z novimi članicami razširjena Evropska unija, bo zagotovo zaživela kot Evropa regij. Prepoznavnost izdelkov in storitev, ki bodo prihajali iz njenih članic in bodo nosili enotno oznako »Made in EU«, bo tako upadla. V tem pogledu bo povsem novo vlogo pridobila regionalna znamka različnih izdelkov in storitev. Ta se uvršča med sodobnejše koncepte upravljanja blagovnih znamk, ki zagovarjajo uporabo takšne politike blagovnih znamk, ki se pri doseganju boljših trženjskih učinkov ne navezujejo zgolj na podobo osnovnega izdelka ali storitve, temveč tudi na podobne imidže drugih izdelkov. Tako se veliko podjetij in njihovih izdelkov ter storitev navezuje na podobo države, pokrajine ali dejavnosti, iz katere izhajajo. Na eni strani da so pet mesecev rejci prodajali prašiče, ne da bi pokrili stroške prireje. Vsakdo od potrošnikov po vsej verjetnosti lahko oceni, ali se je v tem obdobju maloprodajna cena svinjine gibala s podobnim trendom, kot so se gibale odkupne cene prašičev. V petem tednu letošnjega leta, ko je odkupna cena znašala med 240 in 250,00 SIT za kilogram, so bile tržne cene prašičev v Sloveniji na ravni cen prašičev v Evropi. Rejcem se pogosto kot »vzpr« postavlja evropski kmet. Prašičerejci so v preteklosti že nekajkrat »dosegli« evropske cene, podobno kot to velja za prve mesece letošnjega leta. Vsi, ki le malce poznamo kmetijstvo, se verjetno zavedamo dejstva, da večina slovenskih kmetij ni primerljiva evropskim kmetijam (posestna struktura, struktura in kategorizacija kmetijskih zemljišč, ....). Slovenski kmetje pa »zaostajajo« tudi pri višini finančnih plačil, ki naj bi pokrivala razliko med tržno in proizvodno ceno in so prav tako nujen instrument skupne evropske kmetijske politike. mag. Z. Kramar, F. Kuri ■ skupna tržna znamka regije omogoča prepoznavnost in ugled regije ter s tem posameznih izdelkov in storitev, po drugi strani pa posredno omogoča tudi prepoznavnost Slovenije v Evropi in svetu. Š. S. ■ Kaj je z genterovsko kravo? red dvema tednoma smo poročali, da so v hlevu v Genterovcih našli mrtvo kravo. Ležala je v kotu, bila je brez prednjih nog in zadnjega stegna, ki je bilo izrezano. Sosedje so šli pogledat v hlev, potem ko so videli, da psi vlačijo naokoli ostanke teleta. Veterinarska inšpekcija je poslala vzorec kravjih možgan na analizo zaradi suma bolezni norih krav (BSE). Te ni so prišli izvidi, ki so negativni. Krava torej ni bila »nora«. Na nacionalnem veterinarskem inštitutu, enota Murska Sobota, pa so na zahtevo veterinarske inšpekcije opravili še raz-telesenje mrtve krave oziroma njenih ostankov. V sekcijskem izvidu so zapisali, da je bila krava mršava in izčrpana, kar je posledica enolične prehrane in dolgotrajnega stradanja. Ali je poginula, ali pa je bila zaklana, to pa ve le lastnik. Š. S.l Cene v kmetijskih trgovinah SKZ Klas Križevci pri Ljutomeru, prod. Kmečki dvor semenski krompir: sorta, debelina v mm pakiranje MFC v SIT/kg desjree,25/1 152,00 briat!!_______________25/1 154,85 ______________________25/1 161,50 kresnik 5/1 304,00 Pariš bard 25/1 199,50 romano 25/1 13775 mineralna gnojila: NPK 12-10-15 50/1 44 66~ _NPK 15-15-15 50/1 52.47 NPK 15-15-15 Slovaška5O/1 55,89 NPK 6-12-24___________50/1 50,31 NPK 7-20-30 50/1 65,74 NPK 8-26-26 50/1 71 49 KAN Slovaška 50/1 44,87 KAN Kutina 50/1 45,27 KAN Madžarska 50/1, 45 75 UREA 50/1 51,77 NPK 0-10-30+0,2 8 50/1 46.85 sredstva za varstvo rastlin: dual gold 1/1_4,479,25 g/odyl plus____________1/1 3.990,00 mentor 1/1 1766,05 cuprablau 1/1 703,00 Pf0he|an 1/1 1700.50 dec's 0,1 1.159,00 sekatOf 1/1 3.423,80 rit 250 ec ___________0,5 4.169,00 lolido10|le____________0,2 389,50 volaton ec 500 1/1 3.638,50 frontier 1/1 3.990,00 rije______________ 0,5 446,50 pyramin turbo 1/1 4.268,35 goltix 1/1 5.628,75 ri°mP__________________1/1 1.657,75 dicuran torte 1/1 5.906,15 mesurol fs 500 1/1 9.253.00 __________________________5/1_________________7,954,35 ra®L_________________________1/1 4706,77 volaton g-5 1/1 617,50 ___________________________0,1__________________1,455,40 “#1__________________________1/1 7.561,05 pyramin turbo 5/1 17,617,75 meri# PaK_____________ 60 g 4.340,55 semenska koruza: PR38F70, PR37M81 25 MK 9.136.50 PR37H24, PR37M34 9,136,50 PR38F26, PR39K38 8.062,50 stira, PR38P05 8 062 50 clarica, monalisa, danella 7.444,50 helga, raissa 7152 2n »Z------------------------------- DK 312, DK 493, lotus 7 97070 JORDAN, LG 2306 7.625 80 DK 475, kuxxar 7.625,80 domingo 6.306,50 galice 6,852,50 gregor, laureat 7 407 50 gueen 8.283,50 furio sumo, paetol 7,649,50 canada, occitan__________________848750 BC^rimož 7,462,00 BC 3786, BO 272 6.761,30 Robert Hozjan, Žižki mineralna gnojila: pakiranje MPC v SIT/kg KAN 27% N 50/1 42 79 UREA 46% N 50/1 53,60 NPK 15-15-15+3 S 50/1 57,40 NPK 6-12-24 50/1 53,00 NPK 7-20-30 50/1 65,20 sredstva za varstvo rasllin: ____ dicuran torte 1/1________________5.910,00 sekator 0,3 3.240,00 plus __________________1/1 4.580,00 primextra gold 1/1 2.890,00 “ g°ld_________________1/1 4,650,00 pyramin turbo 1/1 4.480,00 gojri/L-_______________1/1 5.910,00 archer top 400 ec 1/1 7797,00 slomp 1/1 1,860,00 £f0he|an 1/1 1,730,00 Iriidri olje 0,2 460,00 Mdol olje______________1/1 1,245,00 oleo ullracid 0,2 874,00 delan cc 750 0,1 1,527,00 semenska koruza: clarica, danella 25 MK___7,030,00 evelina, helga 25 MK 6760.00 monalisa 25 MK 7.630,00 PR37H24, PR38F70 25 MK 8.480.00 stira__________ 25 MK 7,650,00 Mus ________________ 25 MK 6,800,00 -LG 23,06___________ 25 MK 7,380,00 DK 300_______________25 MK 6.800,00 Šl TOP_______________25 MK 7.600,00 14 b-*****^ w i. maieu čuud Ifi Ribiče radenske temeljne enote tarejo neobičajne težave Smeti zaudarjajo, denar mami... Cesarica Marija Terezija bi se jezila, če bi vedela za dogajanja v Hrastju - Moti “ “I eta 1986 je oblikovala Ribiška družina Gornja Radgona temeljne ribiške enote. Ustanovljena je bila tudi Te-_J meljna enota Radenci. Njen predsednik je postal leta 1988 Franc Rantaša. Prej je bil gospodar celotne ribiške družine. Enota Radenci je štela v začetku 176 članov, danes jih 108. Pridno so delali, a ni šlo brez težav. ki so jo vaščani prej podarili Ribiški enoti Radenci. Sicer pa so dobili ribiči zemljišče uradno v najem od občine in Krajevne skupnosti Radenci za dobo petdeset let. In ker je bilo dejansko Radencih in še kje so se lotile problema strokovno. Ugotovljeno je bilo, da je dejanski lastnik zemlje občina. Parcela je vredna največ milijon 800 tisoč tolarjev, a glej ga, zlomka. Agrarna skup- V idiličnem obmurskem območju so predali ribiči leta 1996 namenu svoj društveni dom. V ta namen so jim odstopili vaščani 12 arov zemljišča. To je pisno potrdilo 11 posestnikov. Zdaj se zapleta in sama pravična cesarica Marija Terezija bi se jezila, če bi vedela za dogajanje v Hrastju -Moti. Problem se namreč vleče še iz njenih časov. Gre za obmursko zemljišče, ki ima svojevrstno preteklost. Struga Mure je skozi čas spreminjala tok, zdaj na škodo Prekmurcev in spet Štajercev. Pogosto se ni vedelo, komu kakšno zemljišče sploh pripada. In ko je bila reka z regulacijo ukročena, se je začelo bolj ceniti tudi poplavna zemljišča. V starih časih je lahko hasnovalo zemljišča v Hrastju - Moti 21 takratnih tukajšnjih kmetov. In potem je nastalo blizu doma še nezakonito prleško oziroma slovenskogoriško odlagališče smeti. A je v življenju že tako, da smeti zaudarjajo, denar pa mami. Enajst kmetov je ustanovilo agrarno skupnost, ki prejema kot odškodnino kraju od komu- Ribiški dom v Hrastju - Moti stoji na zemljišču, za katerega se dolgo m w Ribiška družina Gornja Radgona, Temeljna enota Radenci ima dobro utečeno tekmovalno ekipo. Sodeluje na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih v ribolovu in dosega lepe uspehe. nalnega podjetja, ki sem dovaža smeti, mesečno po 500 tisoč tolarjev. Verjetno bi morali biti odškodnine deležni tudi drugi krajani, saj vsi dihajo enak zrak! In zdaj zahteva ta agrarna skupnost še od ribičev tri milijone tolarjev odškodnine za parcelo, lastništvo spornega zemljišča nerazjasnjeno, so ribiči kljub temu kmete prosili za soglasje. Občina se je ob predaji zemlje zavezala, da bo, če se ugotovijo dejanski lastniki zemljišča, zemljo odkupila. In ustrezne službe v Radgoni, nost sploh nima pravice terjati, kar ji ne pripada. Tistih enajst članov skupnosti torej sploh nima v lasti sporne zemlje. Zadeva je zapletena. Agrarna skupnost se je oblikovala oziroma uradno registrirala leta 1995 z namenom, da bi dobila nazaj kdo je lastnik, nekdanjo skupno vaško zemljo. Nekoč naj bi bilo menda sporno območje last vaške skupnosti. In tam je v globini kakovosten gramoz. Izkupiček zanj bi lahko bil obilen... In ob smeteh, ki jih zaenkrat še vozijo sem brez uradnega dovoljenja iz radgonskega, videmskega, radenskega in še katerega območja, stoji lep ribiški dom. Smeti bodo začeli predvidoma kmalu voziti v komunalno primerno urejeno odlagališče v Prekmurje. Smradu torej v Hrastju - Moti ne bo več. In naliti si bo treba čistega vina. Kdo sploh pa je tukaj točaj in kdo je upravičen do iztržka? Predsednik tukajšnje ri^l enote Franc Rantaša pravi, d3 j ribiči radi dali svoj dom v V njem naj bi bilo gostišče, kar je pomembno, ribiči W težavam pridno ribijo in sk# za ribji zarod. Preglavice delala tokratna zima, saj je bd na ribnikih debel po 20 cd^ metrov in so ga morali sekati so lahko ribe dihale. Ribiči tudi sodelujejo n3 . žavnih, evropskih in sveto'11' društvenih tekmovanjih in d0.1 gajo lepe uspehe. Dom P3 zgradili za lastne potrebe in 1 voljo naj bi bil tudi okoliši l J t Jin 8 Sejlt stan ne p Prot Prot ne n razv K tona ^da] Potni ^ilbt nfOl s«,k sPad; kraji »Uit ^je sktn skup hstj 'Jjo Pot Polt Pred 470 leti Turki oplenili cerkev sv. Jurija VJurovskem Dolu Lani so vJurovskem Dolu počastili 500-letnico cerkve, ki je posvečena sv. Juriju. V ta namen so kupili v zadnjih letih nove orgle in polepšali notranjost ter zunanjost svetišča. Sicer pa se omenja župna cerkev v kraju prvič že leta 1388, a je v sedanji stavbi iz leta 1501, medtem ko nosi zvonik letnico 1532. Tega leta so Turki oplenili cerkev. Ta stolp je sprva rabil v obrambne namene. Letos mineva od turške oplembe cerkve 470 let. F. Š. ■ VESTNIK NA INTERNETU: www.p-inf.si Podjetje za informiranje, d. d.. Ul. a. Novaka 13. Murska Sobnla prebivalstvu. torf, tori Ne V Po8r Na obenem zboru Društva upokojencev Tišina, ki šteje 638 članov, smo ugotavljali, da smo bili lani zelo aktivni. Tako smo izvedli pet izletov in tri srečanja, doma in v domu starejših smo obiskovali ostarele in bolne, imamo pa tudi obliko vzajemne pomoči, v katero je včlanjeni 453 upokojencev. Na občnem zboru smo podelili zahvalne listine Zveze društev upokojencev Slovenije, ki so jih dobili: Jože Bagoroš (plaketo ZDUS), Ema Holcman, Marija Černjavič, Ana Videtič in Viktor Ozvatič (pisne zahvale). V društvu smo imeli tudi jubilante: tri pare, vali zlate poroke. To pa so: Marija in Jože tanjec, Verona in Jože Šinko iz Borejec tero Jože Štefanec iz Tropovec. Vse smo skrohirl naši pevci pa so jim zapeli poročno pesem. Za letošnje leto smo sprejeli kar obsežen Pr™ vali bomo v Lenti, Gradec, Slovenj Gradec, na srečanja in piknik pri Andrejevem domu Druženje in prijateljevanje nam daje moči z medsebojno spoštovanje. - Jože Bagoroš Jurovski Dol v Slovenskih goricah s 500 let staro cerkvijo sv. Jurija. Foto: F. Š. Na kratko Precej denarja za nogometno igrišče, avtobusna postajališča, pločnike... "H na od štirih krajevnih skupnosti v občini Lenart je Krajevna skupnost Sv. Jurij. Sedež ima vJurovskem —J Dolu. Lani je namenila občina Lenart za ureditev cest in komunalnih naprav na tem območju 113 milijonov tolarjev. Iz sredstev programa celostnega razvoja podeželja pa je bilo precej denarja namenjenega tudi za izdelavo turističnih tabel in kažipotov. Lani je bilo obnovljene prek dva kilometra ceste Jurovski Dol-Malna. Nekoliko krajši cestni odsek je bil obnovljen v smeri Le-nart-Jurovski Dol. Naselje Jurovski Dol je dobilo pločnike. Namenu so bila predana tri avtobusna postajališča. Obnovljene pa so bile še ceste Zgornje Partinje-Dugo (1850 m), Partinje-Arcet (980 m) in kakih sto metrov ceste proti krajevnemu vrtcu. Za ureditev nogometnega igrišča vJurovskem Dolu je bilo lani porabljenih iz občinske blagajne več kot enajst milijonov tolarjev. MmUJl ■ ■ ■ ■ ■ a. **• __J m Vodi jo Cilka Dimeč Žerdin. Zbirajo se vsako sredo v klubskih prostorih v Gornji Radgoni -----“ prebiranju svojih del izmenjujejo izkušnje pri ustvarjanju. V sekcijo, ki pripravlja tudi literarne v ]monicev®m bregu. Ob Kaučič, Milena Šaruga, Lojzka Kolarič, Jožica Borovič, Frančiška Vreča in Marija Šedivv - FnTT v° veianieni: J°že j’ ‘ UIU. L. |\|, Dobrovnik Na pobudo in o” ’ pomoči kmetijske s । službe je bilo v Dobro^pZ davanje o pridelavi । domačega jabolčneg j ga kisa ter o njegove za zdravo prehrano.^0 . precejšen. Prišli so ^j’ jenci, ki so med naja v tem kraju. (F. Bo ) Beltinci X' Stene Zdravstvene^ Beltinci krasijo ki jih je posnel Ivan I J čec, sicer zelo društvu Slavček-ogledujejo te / ob tem za hip P* pfjše zen, zaradi katere) e bulanto. ■■ 7, marec 2002 IZ NAŠIH KRAJEV 15 KS Gornja Radgona Makadamske ceste tudi v središču mesta to bo letos uspelo asfaltirati Pokopališko in Gasilsko cesto ter Maistrov trg Ornja Radgona, ki je bila še sredi prejšnjega stoletja 111 eno vodilnih in najhitreje razvijajočih se mest ob meji 7* Z Avstrijo, je zadnje desetletje povsem zaspala. Razen Seintov se v mestu ne dogaja in ne gradi skorajda nič (razen stanovanjskih blokov). Včasih so se izgovarjali zaradi napač-ne Prometne ureditve ter prevelikega tovornega in osebnega Pr°nieta čez mednarodni mejni prehod, danes pa je lahko to "roihet 5, mednarodnega prometnega koridorja. Vsekakor to "e®ore biti glavni razlog, kajti v preteklosti so se najhitreje azvijala mesta prav ob največjih prometnicah. Mevna skupnost G. Radgona °Pazi’ saiima tudi sama manj možnosti, vplivati na dogajanja. Kot je dejal pred-$ Rik Marjan Žula, »je krajevna Most v okviru občine vse ^i^edna, odločati pa tako bji0 °re o ničemer več«. Pa bi J’ Mogoče marsikaj drugače, če e'a ta najmanjša enota lokal-sd^Hiziranosti več pristojno-10 kraievno skupnost ktai'ne 'e mesto> ampak tudi inj^ e’ Podgrad, Norički Vrh djj ^ovščak. Zanimivo pa je, S|2 Večina poslancev v občin-sU s^tu prav iz te krajevne d> vendar verjetno zaradi t^^.miru (ali obveze) podpi-pJ*tik° °bčinske uprave in pole na krajevno skupnost; Pana Mihe Vodenika so iz gorc ^Uan Nekrep, Dušan Za-ko Irgolič, Janko Slavič, ^^Orvat, Violeta Mesarič Anton Tropenauer, Pe-inTone Raušnik. Neka-na sestanke (štirje) predloge iz KS v ob-drugi so pa kar pozabili doma. ^.^ni skuPnosti najbolj u a>° Prav povratne infor- macije. Vseeno pa so veseli, da so uspeli narediti vsaj nekaj, npr. vodovod v Podgradu, ta čas pa zbirajo soglasja za izvedbene projekte Norički Vrh in Police. Letos bi radi asfaltirali nekaj kratkih odsekov makadamskih cest, in to kar v središču mesta; asfalta še vedno ni na Pokopališki in Gasilski cesti ter na Maistrovem trgu (za policijsko postajo). Ker Radgončani nimajo mestnega parka, se prav radi podajo na urejeno sprehajalno pot ob reki Muri. Soboški ptičarji ugodno ocenili delo Izjemni rezultati Jih spodbujajo Vodijo po številu medalj K« MM Cesta za policijsko postajo je dobesedno v središču mesta, vendar je še vedno brez asfaltne prevleke. V mestu skrbi za javno snago in zimsko službo že nekaj časa zasebnik Vrbnjak (najprej je prevzel vzdrževanje pokopališča), za vsa druga dela pa skrbi krajevna skupnost z neposrednimi naročili, za kar ima na voljo borih 900 tisočakov in 100 kubičnih metrov gramoza. Kljub temu so veseli, da so s pomočjo delavcev programa javnih del uspeli vzorno urediti sprehajalno in kolesarsko pot ob reki Muri, ki je postala priljubljeno sprehajališče Radgončanov, saj ti nimajo na voljo mestnega parka. Tako je danes urejena pot ob Muri vse do k. o. Šratovci (menda naj bi jo letos uredili do obnovljenih pe-tanjskih mostov), mimo mejnega prehoda in do Lutverec. Bernarda B. Peček ■ ruštvo za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota opravlja dvojno poslanstvo. Po eni strani varujejo ptice v naravi, predvsem z njihovim prehranjevanjem okrog svojih domov in društvenega doma, kjer obesijo tudi valilnice. Nič manjšega pomena ni to, da mlade opozarjajo, da naj čuvajo to naše bogastvo, ki jih nagradi z ubranim petjem in lepoto neverjetnih barv. Veliko časa in skrbi pa seveda namenjajo tudi strokovni in kakovostni vzgoji sobnih ptic - od eksotov do kanarčkov in raznih vrst papig. Ta ciklus razdelijo na tri dele. Prvi je skrb za vzgojo, drugi je zdravstvena preventiva in tretji predstavitev lastno vzgojenih ptic na raznih tekmovanjih in razstavah. Kot je navedel predsednik društva Karel Gjergek, »smo naročili v minulem letu okrog 1.150 obročkov, s katerimi registriramo doma vzgojene ptice, zanje pa nabavljamo tudi hrano. Najširša dejavnost pa je seveda predstavitev teh ptic širši javnosti. Na tekmovanju mladih papig v Grižah smo osvojili pokal za najlepšo samičko ter po dve prvi in tretji mesti in eno drugo mesto. Na kme-tijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni smo se pojavili z namenom, da nas ljudje bolje spoznajo in skušamo prodati odvečne, doma vzgojene ptice. Na tekmovanju papig v Zagorju smo zasedli eno prvo in tri druga mesta. Konec oktobra pa se je udeležilo osem naših članov s 63 pticami regijskega tekmovanja v Mariboru, kjer smo dosegli zelo lepe rezultate. Zasedli smo namreč kar 17 prvih mest, osem drugih in šest tretjih. Poleg tega sta nam pripadla pokala za šampiona razstave med papigami in kanarčki.« Sledilo je še državno tekmovanje v Zagorju, kjer se je 11 soboških ptičarjev znova izkazalo. Z 92 pticami so osvojili 24 medalj, od tega Bojan Štuhec tri zlate, srebrno in bronasto medaljo, Karel Gjergek tri zlate in tri bronaste medalje, Milan Vavpetič dve zlati, dve srebrni in eno bronasto medaljo, Koloman Kerčmar srebrno in Jurij Bertalanič bronasto medaljo. Poseben uspeh pa je dosegel Jože Lipaj z dvema zlatima in bronastima medaljama, povrh pa še pokal za šampiona v skupini papig in pokal za najboljšo ptico celotne razstave. Vrhunec tekmovanja je bilo svetovno prvenstvo v Ipprti v Belgiji, kjer so sodelovali štirje člani društva. Med 22 državami z 18.611 pticami je zastopalo Slovenijo 20 gojiteljev z 80 pticami. V tako močni konkurenci je četrto mesto Jurija Bertalaniča s papigo izjemen uspeh. Na občnem zboru so tudi pohvalili društveno razstavo ptic pod okriljem vodstva Osnovne šole Cankova, ki ima velik posluh za tovrstne prireditve, poudarili pa so tudi vzgojni pomen te razstave. Tudi sodelovanje s sorodnim društvom Slavček iz Beltince in soboškim društvom pasemskih malih živali je že dalo otipljive rezultate. Vsemu temu bodo namenili posebno pozornost tudi v letošnjem letu, ko naj bi opravili tudi že nekaj časa načrtovano vzdrževanje in čiščenje društvenega prostora in inventarja. Milan Jeršei ^Poročenca Hozjan Martin je zaživel V Domu v Lukavcih živi več kot 150 stanovalcev in vsak ima svojo življenjsko zgodbo. Tudi Martin Strehar, ki je skoz dal marsikaj lepega in tudi žalostnega. Kot mladenič si je v družbi rad privoščil kak kozarec preveč. Še pravočasno je upošteval nasvet doktorja, ki ga je poslal na zdravljenje na Pohorje, kjer je spet prišel k sebi in se začel veseliti življenja. Zaenkrat je v Domu, a srčna želja mu je, da bi bil kje na svojem. Veseli ga delo v domski delavnici, kjer izdeluje slike iz pečenih glinastih ploščic. Sicer pa tudi pesnikuje. »To me krepi in mi zdravi živce,« je povedal. Martin rad pomaga človeku v stiski, saj je tudi sam doživel svoj fiasko. -L. N. •*2r a> "5 080 1234 m TOM prS ZPMS o %'* tf^°zian iz Male Polane, \zlat0 P°-^ot^ta hii dejansko že od malih skurlSoseda in sta se že Umellko '9rala- Mar'ia % &obra 35, Ivan Pa ie,tn leta Ji.K^ko^iatelja sta bi'a tudi’ «a Osnovno šolo in po Ieta 1951 v ce-3ni' kjer sta sedaj tudi Oba sta S6W presemZ'n’in ko se lvan A^sa^ v sosedovo hišo, A Veliki kmetovanja na ■ da l mirnih in zadovolj-Pr$eej hV' pa i® bilo kljub dea'J-Ga. S k“cev iz KPD D?0 la' ihcia r Udiral° predsta-b\toPili bn°u, s kate-Sn e”13 in v okolici S^^otivBTC-ju. “ Popravila go- Turistično društvo Bistrica, ki mu predseduje Anton Kolenko (mlinar), si je zadalo tudi v letošnjem programu dela organiziranje vsaj ene izobraževalne oblike za svoje člane in druge, ki bi se radi naučili kaj novega. Tokrat so povabili k sodelovanju cvetličarko oz. aranžerko Andrejo Križman iz Murske Sobote, ki je prevzela strokovno vodenje aranžerskega tečaja. Obiskovalo ga je petintrideset žensk različnih starosti (od osnovnošolke do upokojenk) in izobrazbene stopnje (od osnovnošolske do univerzitetne). Učile so se izdelovati aranžmaje iz svežega in suhega cvetja, zelenja BREZPLAČEN KUC • V5AK DAN OD 12* DO 20* V tem šolskem letu se je tudi OŠ Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici vključila v mednarodni projekt Ekošola kot način življenja. Nekatere naloge (korake), ki jih je potrebno opraviti na poti do podpisa ekolistine in pridobitve naslova ekošola, so že opravili, do aprila pa nameravajo realizirati še preostale. Nazadnje so pripravili ekodelavnice, na katerih so sodelovali vsi učenci, v posameznih razredih pa so se vključili tudi starši. Izdelovali so uporabne in okrasne izdelke iz naravnega odpadnega materiala. Nastalo je precej zanimivih in koristnih izdelkov, ki so jih ob koncu tudi razstavili. - M. S., J. G. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. E 16 REPORTAŽA 7. marec 2002 VESI HI Reševanje Velike Kočije (Bobri) na Dolnji B Pustiti naravno umiranje ali ukr Svojčas tekoč murski rokav se je spremenil v mrtvico, ki se zarašča, na dnu se nabira mulj, izginjajo redke vrste rastlin in ribe poginjajo J e že res, da ima narava svoje zakonitosti, in če človek posega vanjo, lahko naredi veliko škode, zato ni malo takih, ki pravijo, da je treba pustiti naravi svojo pot. Toda ali je res prav nemo opazovati, če v naravi kaj propada, umira? Ali potemtakem tudi človeka, ki je prav tako del narave, pustiti, da umre, četudi ga je mogoče z določenimi zdravstveni posegi ohraniti pri življenju? Grozovite posledice Ta in podobna vprašanja so se nam kar sama po sebi vsiljevala ob poslušanju razprave na temo Sanacija murskega rokava Velika Kočija (Bobri) na Dolnji Bistrici, ki jo je sklical minuli četrtek župan Občine Črenšovci Anton Tdrnar, v občinsko sejno sobo pa je povabil predstavnike Zavoda za varstvo narave, Zavoda za ribištvo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije za okolje in prostor, Nacionalnega inštituta za biologijo. Ribiške zveze Slovenije, Vo d negospodarskega inštituta, Vodnogospodarskega biroja Maribor, Upravne enote Lendava, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Javnega vodno-gospodarskega podjetja Mura, Ribiške družine Lendava, KS Bistrica in Turističnega društva Bistrica. Župan je poudaril, da je pustila letošnja zima v toku Bobri grozovite posledice, in to velike količine poginjenih rib, med njimi tudi edinstvene vrste pri nas velike senčice. Občina Črenšovci je lastnik vodnega zemljišča z robovi (v skupni površini okrog 17 hektarjev), zato ji ne more biti vseeno, kaj se dogaja. Ali res pustiti, da se ta mrtvica zarašča, da se na dnu še naprej nabira mulj, kakovost vode pa se vedno bolj slabša? Človek je svojčas že posegel v ta prostor, in sicer ga je z zgraditvijo visokovodnih murskih nasipov ločil od reke Mure ter tako onemogočil dotok sveže vode v ta rokav. Če sedaj pustimo vse tako, kot je, bo naša generacija Bobre pokopala. To pa ne bi bilo prav. Poleg zaščite naravovarstvenega okolja bi morali omogočiti tudi razvoj turistično-rekreacijske dejavnosti in ribištva, tako kot je bilo to v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je delovalo tamkaj gostišče Bobri, ki je zagotavljalo več delovnih mest in posredno spodbujalo tudi kmetijsko proizvodnjo. Izjave, mnenja, predlogi gostov Predsednik Ribiške družine Lendava Štefan Maygar je dejal, da je v letošnji zimi poginilo v rokavu Bobri okrog 1.500 kilogramov rib. Pogini so bili sicer že tudi prej, ne glede na zimo, ven VESTNIK dar so poginili v glavnem samo krapi, sedaj pa so našli tudi some, ščuke, linje, veliko senčico in druge redke vrste. Lani so vložili mulj. Prav tako bi morali vse- Janko Urbanek (v sredini posnetka, ob njem sta Meta Repovž in Stanko Bukovnik) je dolgo nasprotoval, da bi posegali v ta rokav, potem pa je le nekoliko popustil. v ta rokav okrog 150 kilogramov ribjih mladic. Očitali so jim, da je to premalo. Prirastek pa je precej visok. Posameznih poginulih kosov, ki so tehtali od 10 do 15 kilogramov, že niso vlagali. Nekdanji predsednik komisije za zaščito okolja pri Zvezi ribiških družin Pomurja mag. Andrej Janc je menil, da je treba projekt za revitalizacijo (obnovitev) Bobrov, ki so ga naredili leta 1995, uresničiti, čeprav zeleni pravijo, češ »nič ne ,dirati’. To je tako, kot če bi bolnika pustili, naj umre, četudi bi ga z baypa-som lahko rešili. Zadeva je zelo enostavna in se da hitro rešiti. Če ne, naj crkne?!« Če bi dosledno upoštevali Zakon O ohranjanju narave, bi bil rokav Velika Kočija (Bobri) naravni rezervat, v katerem sploh ne bi smeli razvijati ribištva. Verjetno bi bil celo pristop do tja omejen, je med drugim povedal Janko Urbanek z Zavoda za varstvo narave, Območna enota Maribor, ki je pristojen za ta prostor. Vsaka sukcesija ni nujno, da je negativna, kajti nekaterim vrstam prinaša pozitivne učinke. Naravnih procesov ni mogoče ustaviti. V Avstriji so z umetnimi posegi povzročili več škode kot koristi. Doslej ni prihajalo do konfliktnih situacij, čeprav bi morali na primer črne gradnje na rokavu Bobri odstraniti. Cilj naj bo dogovorna oblika rabe, ki bo zadovoljila tudi občinske interese. »Vse to poznam iz otroštva. Leta 1956 je bil iztočni kanal globok 1,5 metra. Voda je iztekala iz rokava v curku in nikoli ni upadla, ker ima tisoč lastnih izvirov. Ta mrtvica se torej lahko napaja s svojo vodo. Ker pa je iztok zasi-pan, zamuljen, voda ne more krožiti. To je tako, kot če v domačem studencu ne zajemate vode. Sčasoma se zamulji in vir presahne,« je menil vodja Temeljne enote Črenšovci - Ribiška družina Lendava Anton Balažič (rojen Dolnjebistričan). Meta Repovž z Zavoda za ribištvo R Slovenije se je ob tem vpra šala, ali bi bili res dovolj poglobitev iztočnega jarka in opozorila, da bi bilo ob tem treba paziti na Tri generacije iz treh držav pri skupnem raziskovalnem Kaj najraje jedo sove? Terensko delo v Pristavi, Zasadih in na Srednji Bistrici, »obdelovanje« na OŠ III Murska Sobota naših krajih sove niso ravno priljubljene ptice, saj nekateri verjamejo, da tam, kjer se oglašajo, skovikajo, _____napovedujejo nekaj slabega, da bo nekdo umrl. No, nekateri pa jim pripisujejo nekaj čisto drugega, in sicer, da prinašajo k hiši modrost. Človeška domišljija ima pač svoje razsežnosti. Ne eno ne drugo namreč ni mogoče potrditi z znanstvenimi metodami. Vsekakor pa je mogoče z raziskovalnim delom dokaj natančno ugotoviti, s čim se prehranjujejo sove, zlasti mala uharica, in to je zanimalo udeležence 4. mednarodnega ornitološkega tabora, ki je potekal od 25. do 28. februarja na OŠ III Murska Sobota. Dane Katalinič, po izobrazbi predmetni učitelj biologije in Sklepno delo udeležencev tabora: priprava razstave fotografij, skic in drugega gradiva za javno predstavitev (Foto- J G ) Kolišče Bobri še stoji v rokavu Velika Kočija, čeprav ima precej klavrno podobo. (Foto: J. G.) kemije, sicer pa ravnatelj Vrtca Murska Sobota, ki je bil pobudnik tega tabora pred štirimi leti, ima še vedno glavno vlogo pri izvajanju; z njim pa tesno sodelujejo tudi ravnateljica omenjene šole Angela Novak in učitelj Anton Marič, strokovno vodenje pa prav tako ves čas izvajata doc. dr. Lovrenc Lipej z Inštituta za stransko premisliti, ali bi bilo dobro, če bi spustili v Bobre vodo iz Mure, saj ne vemo, kaj vse je notri. Direktor Javnega VGP Mura Janez Sraka je dodal, da je s tehnološkega vidika takšne posege vsekakor mogoče izvesti, odločiti pa si se morali, ali bo ta rokav res ostal zunaj poplavnega območja ali pa ga bodo s povišanjem nasipov z materialom s trase avtoceste še bolj ločili od toka oz. rokavov reke Mure. Mrtvice na posameznih območjih »živijo večinoma do sto let, redke se ohranijo do tristo let«. Nadaljnji koraki Kaže, da bo ta pogovor vseeno rodil določene sadove. Tako je med drugim prevladalo stališče, da je treba ukrepati vsaj poskusno, in sicer da bodo po biologijo v Piranu in doc. dr. Mitja Kaligarič s Pedagoške fakultete Maribor. Neposredni udeleženci, torej mladi raziskovalci, so bili učenci OŠ III, II in I Murska Sobota, OŠ Puconci, OŠ Turnišče, OŠ Mursko Središče (Hrvaška) in OŠ Gornji Senik (Porabje na Madžarskem), Gimnazije Ljutomer ter Pedagoške fakultete Maribor. Skupaj jih je bilo petindvajset. Zanimanje pa je bilo dosti večje. Kako to? Dane Katalinič: »Mislim, da je to rezultat dosedanje dobre organizacije in kakovostnega dela, sodelovanja s priznanimi strokovnjaki, kot sta dr. Mitja Kaligarič in dr. Lovrenc Lipej, velikega razumevanja OŠ III ter finančne podpore Mestne občine Murska Sobota in Regionalnega centra Zveze organizacij za tehnično kulturo s sedežem v Murski So- globili iztok (pred žabjo z# ko oz. nekaj deset metrov Pft nasipom) ter izsesali dvai^ (»vretini«) v rokavu. Če se^ vode zaradi tega posega^ znižal, kljub temu da bov0 iztekala, bo to pomenilo, mogoče stanje vode na pod°, način še izboljšati. Sicer Pal treba narediti tudi analizo m in vode ter zagotoviti zavs£ denar. Morda bodo uspeli pišu Ministrstva za gospod^ (mali projekti za sodelova1’! sosednjo Hrvaško). Če bo ben večji poseg, npr. izkopP vezovalnega jarka, po kater^ spustili vodo v rokav Bo^ reke Mure, pa se bodo na11 dogovarjali. Predvsem pa bo nujno toviti velika sredstva v države ali celo Evropske iz lil R; 31 bi b m St D; P' it ol li 4 nt jii bi bi it vi 2 J j j ut sk Pr tv če dt li1 boti. Redki so tabori, ne d’j hvalil, ki združujejo tri nikb generacije, tj. osnovnošolk ‘ dnješolske in študente.« J In kako je potekalo Or j delo? Po prisrčnem krajšim kulturnim proB^ na OŠ III, kjer je bil sede^ ra, so se najprej seznanili2 j tacijsko podobo Pomufj^ šnimi podatki o sovah f j niji in počivališčih ter gnezditvenimi mesti? sove v Pomurju. Še isti dan so imeli kJ prave na terensko delo-jevali so s temo o pt^^f uharice in pegaste sove t -j hovih sledovih v naravi-se podali na teren - v Zasade in na Srednjo Bi« / kjer so nabirali izblju''*,^ uharice in jih tudi opaZ SI drevesih. JI Tretji dan je bil mo raziskovalnem d£ -j/if kem laboratoriju, so oblikovali ugotovi^ ’ jjjv vili razstavo, izdali bi« skupaj predstavili po^jef gostom. Med drugi«1 tokrat potrdilo, daje s« veka zelo koristna čuje poljske in travm«* rice, velikega voluhar) ./D nogo, pritlikavo in Vse to so namreč odkr vkihsove. Pa naprej? Vseka ; (iV den namen, organih tabor tudi prihodu^ zimskimi počitnica«1’^ bodo po vsej verjet*1^ j udeležence tabora n ^jt ni - osnovno- in sre študente. Poudarek P ^71 valnem delu pa hrani čuka, lesne in P^-e G il 5 St hi
  • • - M \ J -P />< A / * ; A X . £ % At J? 7®^. L .“^S 1 1 \ \ 4 \ A \ * . Z Okrožnega sodišča Murska Sobota •F! Al Capone, Dule, Mavrica... Ksenija še ne na prostost |H ot smo že poročali, se je začel predzadnjo sredo na LlS krožnem sodišču v Murski Soboti sodni proces zoper obtožene: 38-letnega Dušana Tršavca, z vzdevkom Dule, a Radenec, 39-letnega Zlatka Rebernika, z vzdevkom Al Capo-8e’ z Melanjskega Vrha pri Radencih, 22-letno Ksenijo Karlo z *attka2aprta' pre(ton to veliko dvigalo postavilo cisterno nazaj na cesto, ^iti'le tj Sn,° srečali predsednika KS Stara Nova vas Mirka Rožmana, ki je |N Šiitov) p6 druBa nesreča, odkar so promet preusmerili (zaradi gradnje pe-I h 0^ 8sfal(a a ,0 "obvoznico«, ki pa še ni povsem urejena, saj ni položen tini ct|a I« phali, g^^toR' Pločniki še niso asfaltirani. Omenil je tudi, da so investi-^^'kila bo|a bi bel ceste, ki pelje skozi Staro Novo vas, speljali po drugem Vtujj p|) ampak predlogov niso sprejeli, češ da bi bilo predrago. A j nesrS 8ri Irasi. na kateri sta tudi ostra ovinka, zato ne čudi, da sta se ^Hd8^ bo J68’’ katerih posledici sta predvsem gmotni, nihče pa ne more "ačipi narejena obvoznica terjala tudi človeških žrtev. V nevarnosti so t-oto: š. S. larjev in 1.000 mark nagrade. Pred odhodom v Sarajevo je dobila 3.000 mark za potne stroške. Tatjana Kralj se je z že omenjenim accentom pred 9. decembrom 1999 odpeljala tudi v Anglijo. Za popotnico je dobila od Wolfa 3 000 mark. Nastanila se je v hotelu pred Londonom in neznancu izročila ključe. Ob vrnitvi ji je ta v recepciji s kretnjo pokazal, da je denar pod voznikovim sedežem, ki sta ga doma pobrala Lukač in Wolf. Team: Dušan in Ksenija Moj mir Wolf je po dogovoru z Zlatkom Rebrnakom, Sasom Rebrico in Danijelom Lukačem februarja 2000 obljubil Dušanu Tršavcu in Kseniji Karlo 20.000 mark za prevoz mamila z osebnim avtom Craysler. Na Češkem v Pragi sta ju pri hotelu počakala Danijel Lukač in Sašo Rebrica, katerima sta izročila ključe, dobila pa sta 1.000 mark predujma. V njuni odsotnosti so neznane osebe skrile v avto 95 zavojev heroina, težkih po 0,5 kilogra-ma.Tega sta Tršavec in Karlova odpeljala v London, kjer so neznanci vzeli pakete. Skoraj teden dni sta čakala na denar, a ga ni bilo, nakar sta se vrnila, a sta obljubljenih 20.000 mark od Rebrice, Wolfa in Lukača vendarle dobila. Dušan Tršavec in Ksenija Karlo sta šla v nov posel marca 2000. Mojmir Wolf in Zlatko Rebrnak sta po dogovoru s Sašom Rebrico in Mirsadom Čauševičen (sodelavec v Sarajevu) nagovorila Tršavca in Karlovo, da sta se z osebnim avtom Hyundai, last Tatjane Kralj, odpeljala v Salajevo po 30 kilogramov mamila. Neznane osebe so naložile heroin. Mirsad Čauševič pa jima je izročil 6.000 mark za stroške prevoza. Po vrnitvi v Slovenijo je avto v avstrijsko Radgono prepeljala lastnica Tatjana Kralj in ga parkirala pred trgovino Ho-fer, kjer ga je prevzel Danijel Novak. Tršavec mu je naročil, naj odpelje mamilo v Rotterdam in ga odda Turkom, ki so ga prevzeli za 30.000 mark in 10.000 guldnov. Po vrnitvi je ključe in denar izročil Tršavcu, sam pa je prejel 2.000 mark in 3-000 guldnov ter 3.000 mark od Turkov. Na pot je krenil tudi Iztok Z omenjenim chrayslerjem se je vozil tudi Iztok Kurbus. Prisluhnil naj bi mamljivi ponudbi Dušana Tršavca in Zlatka Rebernaka in se pred 15. marcem 2000 odpeljal v BiH po 60 kilogramov heroina. Prej omenjena sta ga Tiskovna konferenca na PP Murska Sobota Ni se težko znebiti vandalov... ... toda potem bo park brez sprehajalcev vandalizmom (imenovanem po nekdanjem nemškem narodu Vandali) označujemo poškodovanje ali uničenje česa koristnega, lepega... brez pravega razloga, namena, na primer spomenika NOB na Trgu zmage v Murski Soboti... Ni običaj, da bi direktor PD M. Sobota Aleksander Jevšek sodeloval na tiskovnih konferencah posamičnih policijskih postaj, toda prav pojav vandalizma na območju PP Murska Sobota, zlasti pa v mestu, ga je spodbudil, da se je v torek pridružil komandirju Stanku Ilješu. V pogovoru je sodeloval tudi Zoran Kosi, pooblaščenec za odnose z javnostmi. Najhujše je menda v soboškem parku, kjer novodobni vandali uničujejo vse, kar jim je v nat>oto: kloni, koše, telefonske spremljala z opel vectro. V neki garaži v Sarajavu je Mirsad Čauševič naložil 120 paketov mamil. Avto in robo je pustil Kurbus na avtocestnem počivališču pri Lipovcu na Hrvaškem, nato pa prisedel v vectro in se s Tršavcem in Rebrnakom odpeljal v Slovenijo. Nadaljeval je Danijel Novak, ki je voyagerja in mamilo prepeljal s Hrvaškega na Madžarsko, od tam pa v Avstrijo na dunajsko letališče Schwehat. Tam se je srečal s Tršavcem in Karlovo, ki sta pripeljala Iztoka Kurbusa, ki je robo odpeljal v angleški Bri-stol, kjer je dobil 40.000 angleških funtov. Vrnil se je v Gradec v,Avstriji in vozilo pustil na železniški postaji. Od tam je avto odpeljal Danijel Novak in ga parkiral pred hotelom Park v Čakovcu, Kurbusa pa je pripeljala v Slovenijo Karlova. Kupnino, ki je bila v vovage-rju, pa sta v BiH odpeljala Tršavec in Ksenija Karlo ter jo izročila Mirsadu Čauševiču in Seadu Hadžiavdiču, ki sta izročila za Rebrn akove, Kurbusove in Novakove prevoze 14,495 funtov, 3.000 mark in 5.000 šilingov, a denarja niso dobili, kajti 21. marca 2000 so jima ga zasegli slovenski varnostni organi, ko sta šla čez slovensko-hrvaško mejo. Dušan Tršavec je angažiral po dogovoru s sarajevskima sodelavcema pred 23. septembrom 2000 Danijela Novaka za prevoz 15 kilogramov mamila iz Sarajeva v Italijo. Na pot je krenil s crayslerjevim voyagerjem v lasti Milana Lorenčiča. Vozilo je imelo prirejen skrivni prostor, velik 150 krat 90 centimetrov, ki ga je izdelal (privaril) k dnu za 20.000 tolarjev Dejan Flisar. Novak je avto prevzel pri hotelu v Čakovcu, v Sarajevu so mu* v neki garaži naložili 30 polkilogramskih paketov heroina. Od Seada Hadžiavdiča je dobil 1.000 nlark za prevoz in se odpeljal proti Hrvaški, nato na Madžarsko, od koder je nameraval v Av govorilnice ... Ljudje se seveda zgražajo in sprašujejo, »kje je policija, da tega ne prepreči«. Direktor PU Jevšek je menil, da vandalov s policijskim delom ni težko pregnati iz parka, žal pa bo ostal potem park brez sprehajalcev. Mislil je seveda na večjo navzočnost policije, kar pa ne bi bilo dobro. Pa vendarle: policija bo dogajanje spremljala, vendar tako, da ne bo vedno vsem na očeh. Ko pa bo primerno vreme, se bodo pojavili tudi uniformirani policisti - na kolesih. Novost Da bodo oolicisti - vodniki služ strijo, a so ga na mejnem prehodu Heiligenkreutz (Sveti križ) prijeli avstrijski varnostni organi in je v priporu v Avstriji. Trije priznavajo in se kesajo Prvi dan sojenja, predzadnjo sredo, je sodišče, kot smo na kratko že poročali, opravilo tako imenovano identifikacijo obtožencev. Pristopili so vsi, razen Novaka. Potem je dal sodni senat obtožencem možnost zagovorov. Prvoobtoženi Dušan Tr-šovec je pripravil pisni zagovor in zavrnil vsa očitana mu dejanja. Ksenija Karlo je priznala svoja popotovanja in tudi povedala, da je bila vedno v ozadju, saj ji niso zaupali. Žal ji je, ker so jo v vse to vpletli. Karlova, Tatjana Kralj in Iztok Kurbus so sicer tudi v preiskovalnem postopku priznali očitana jim dejanja, medtem ko so drugi zanikali dejanja oziroma se niso zagovarjali. Sašo Rebrca pa je v svojem zagovoru na sodišču dejal, da je vse »konstrukt«, ker da se je zameril kriminalistom oziroma so ti postali nanj pozorni, ker se vozi z mercedesom, ki pa si ga je kupil z dohodki od trasportne dejavnosti. V četrtek pa so podali svoje zagovore še drugi obtoženci. Danijel Lukač je v svojem pisnem zagovoru povedal, da ni sodeloval, res pa je, da sta z Mojmirjem Wolfom prijatelja. Menil je, da obtožnica temelji zgolj ha izjavah Tatjane Kralj, ki pa jo pozna le na videz. Se je pa zapeljal v Nemčijo, ko sta imela ona in Wolf prometno nesrečo. Priznal je, da je bil tudi na Češkem, vendar ne zaradi mamil, ampak zaradi nakupa dela za traktorski plug. V Pragi ni srečal ne Tršovca ne Karlove. Iztok Kurbus je v zagovoru priznal, da je bil v Sarajevu in da je v garaži videl škatle v velikosti videokaset, ki so bile zavite v folijo in ki so jih zložili v »bunker«, benih psov, ki se bodo tu in tam tudi sprehodili po parku. »Končna« rešitev pa ni v kaznovanju, ampak v prevzgoji vandalov. Tu pa lahko pomagajo starši, šola in tudi varnostni sosvet, ustanovljen pri Mestni občini Murska Sobota. Komandir PP Stanko Uješ je menil, da le ni tako hudo, da bi se bilo nevarno sprehajati po parku. Postregel je tudi s podatki o kršitvah v posameznih mestnih območjih v predlanskem in lanskem letu. Mestne četrti: Park 108/107, Partizan 33/19, Turopolje 51/68, Alija Kardoša 143/134, Borisa Kidriča 58/53, Lendavska 98/ 101. V letu 2000 skupaj 491, lani pa 482 zaznanih kršitev, zato je indeks 98. Eno so seveda številke, v katerih so »skrite težavnostne stop, nie«. drueo na novsem konkret ki jih je prepeljal na Hrvaško. Pozneje se je spet vključil v vožnjo in robo je odpeljal v Anglijo, od koder je pripeljal 40.000 funtov. Mojmir Wolf se je pred priprtjem ukvarjal z avtoprevozni-štvom, zato je dejal, da so njegovi telefonski klici z BiH povezani zgolj z njegovo poklicno dejavnostjo. Predsednika senata Milana Forštnariča je zaprosil, naj prebere njegov zagovor, dan v preiskavi. Res je prijateljeval s Kraljevo, tudi v Nemčiji sta bila, kjer sta imela prometno nesrečo, zato sta poklicala Lukača, da se je pripeljal ponju. Vedel je za skrit prostor v voyagerju, kar naj bi ugotovili na tehničnem pregledu vozila v Avstriji, z mamili pa se ni ukvarjal. Tatjana Kralj je očitana dejanja priznala v preiskavi, zato se na sodišču za zdaj ni zagovarjala. Prebrali pa so njen zagovor iz preiskave, na katerem je delno zgrajena tudi obtožnica, a ne samo zanjo, ampak tudi druge obtožence, zato očitek preostalih obtoženih državnemu tožilcu iz skupine za posebne zadeve Dejanu Markoviču, da nima dokazov, ampak je zgradil obtožnico na podlagi izjav Kraljeve. Pa Dejan Flisar, avtoklepar? Priznal je, da je zavaril že pripravljeno (upognjeno) pločevino, niti slutil pa ni, da gre za »bunker«, v katerem bi kaj prevažali. Naročnik - Rebernak - mu je rekel, da je ta reč potrebna iz varnostnih razlogov, da se ne bi poškodovalo podvozje, ker veliko vozi po slabih cestah. Na željo predsednika senata je tudi naredil skico podvozja z mestom, kjer je privaril pločevino, v katero pa se je dalo, kot izhaja iz obtožnice, tudi veliko skriti. Sodišče ni ugodilo prošnji Ksenije Karlo, da bi jo izpustili iz pripora in bi se branila s prostosti. Sojenje z dokaznim postopkom se bo nadaljevalo v četrtek, 21. marca. Š. S.i na stranpot, ki jo je treba seveda obsoditi, preprečiti, pri čemer pa lahko pomaga tudi navadni občan, ko pokliče operativni center na številko 113 ali na anonimni telefon 080 1200. Sicer pa smo na tiskovni konferenci zvedeli, da so podali policisti PP Murska Sobota kazensko ovadbo zoper osumljena A. L. in G. T. iz Murske Sobote, ki sta dobila 26. januarja letos po popivanju idejo in sta prevrnila top s spomenika zmage v Murski Soboti; potem sta med hojo obrcala električno omarico, nazadnje pa še zažgala koš za smeti pri gradu. Uspešni so bili tudi pri odkrivanju vloma in kraje živil v Beltincih, s čimer je nastalo za 350.000 tolarjev škode. Osumljenca sta Beltinčana, oba pa imata enaki inicialki, torej dva T. P. Š. s. ■ ŠPORT 7. marec 2002 18 Nogomet Ugoden spored tekem za Muro Marjan Dominko (Mura) - najboljši igralec v Domžalah I/ zadnjem kolu drugega kroga prvenstva v prvi državni nogometni (Si.mobil) ligi je gostovala Mura v Domžalah pri zadnjeuvrščenem moštvu in zmagala. Sobočani so tako dosegli pomembno zmago in se prebili na šesto mesto. Z uvrstitvijo v prvo polovico lestvice so si zagotovili ugoden razpored tekem v tretjem krogu, saj igrajo doma tekmo več. I/ prvih dveh kolih pa se bodo doma srečali z Domžalami in Rudarjem iz Velenja. Nogometaši Mure so nastopili v Domžalah v nekoliko spremenjeni postavi. Zopet je zaigral Erniša, v moštvu sta bila tudi oba Žilavca, medtem ko v igri ni bilo Prednika, Gaborja in Džeriča. Za Domžale je bila to morda odlična tekma za obstanek v ligi, zato so tudi računali na zmago. Ta se jim je ponudila v začetku drugega polčasa, ko so prišli v vodstvo. Varga je izvaja! prosti strel, vratar Botonjič pa je žogo odbil do Vidojeviča, ki jo je porinil v mrežo. Toda veselje gostiteljev je trajalo le dve minuti, ko je poslal Kožul z glavo žogo za hrbet vratarju Grešaku in rezultat izenačil. Končni rezultat tekme pa je postavil Dominko. Sicer pa je zmaga Sobočanov zaslužena, saj so bili boljši nasprotnik in imeli tudi lepe priložnosti za zadetek, ki pa jih Dominko, Romero, Vogrinčič in Cifer niso izkoristili. Najbolje se je tokrat izkazal Marjan Dominko v vlogi srednjega napadalca, ki je bil tudi razglašen za najboljšega igralca tekme. Dominko je bil podajalec in strelec zadetka. Po tekmi je bil zadovoljen tudi trener Milan Koblencer, ki je povedal: »Mislim, da je naša zmaga zaslužena, saj smo imeli več pravih priložnosti, dobili pa smo poceni zadetek, kar se redko dogaja vratarju, kot je Botonjič. Tekma je bila precej živčna in zelo borbena.« Začel se je spomladanski del prvenstva v drugi državni nogometni ligi. Prekmurska Ugaša sta imela polovičen uspeh. Bakovci Triglav so gostili Tabor iz Sežane in dosegli v zadnji minuti z zadetkom Zadravca pomembno zmago. Bakovci so bili sicer boljši nasprotnik večji del tekme in si tudi ustvariti nekaj priložnosti za zadetek, ki pa jih nespretni napadalci niso izkoristili. S to zmago so se prebili Bakovčani na deseto mesto in imajo enako število točk kot Dravinja in Zagorje. Za Bakovčane je pomembna tudi nedeljska tekma s predzadnjimi Renčami Goriškimi brdi. Lendavska Nafta je gostila jesenskega prvaka Dravograd in tekmo izgubila. Gostje so dosegli zmagoviti zadetek v začetku drugega polčasa, strelec pa je bil Živadinovič iz prostega strela iz kakih dvajsetih metrov. S tem porazom, kije bil bolj ali manj pričakovan, saj je Dravograd še edino neporaženo moštvo, je Nafta zdrknila na dvanajsto mesto. Sicer pa imajo Lendavčani priložnost za zmago že v naslednjem kolu, ko gostujejo pri zadnjem Elanu. Feri Maučec Pred startom nogometnih tretjeligašev Več kandidatov za naslov prvaka V soboto se začenja spomladanski del prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod, kjer tekmujejo pomurska moštva. Stanje na lestvici po jesenskem delu prvenstva kaže, da bo tekmovanje zelo zanimivo, saj je več kandidatov tako za naslov prvaka kot za izpad iz lige. Po rezultatih iz prvega dela tekmovanja so med najresnejšimi kandidati za naslov prvaka Lesoplast, Čarda, Odranci in Turnišče. Več moštev je tudi med kandidati za izpad, v najtežjem položaju so Apače, ki so še edine brez zmage in za predzadnjim moštvom zaostajajo za 6 točk. Sicer pa smo se o pripravah, spremembah in željah pogovarjali s predstavniki klubov. Lesoplast Križevci - jesenski prvak z najboljšo obrambo, saj je dobil doslej le 8 zadetkov. Predsednik je Franc Šlihtuber, trener Zlatko Gabor, tehnični vodja pa Robert Hari. Kluba ni zapustil nihče, prišli pa so Jože Kokaš (Avstrija), Mario Zver (Nafta), Jože Benko (Mura) in Far-šang (Bakovci). V nadaljevanju prvenstva želijo obdržati vrh lestvice. Čarda Martrjanci - drugouvrščeno moštvo ali jesenski podprvak z enakim številom točk kot Lesoplast. Predsednik je Ivo Cifer, trener Dušan Vogrinčič, tehnični vodja pa Koloman Pintarič. Med igralci ni prišlo do sprememb. Želijo ostati na vrhu lestvice. Odranci - tretjeuvrščeno moštvo. Predsednik je Marjan Marič, trener Lestvice Štefan Kozic, tehnični vodja pa Martin Jerebic. Klub so zapustili Ganec Moro, Drago Virag in Milan Kerčmar, prišel ni nihče, v člansko moštvo pa so uvrstili nekaj mladincev. Na koncu želijo biti med prvimi petimi moštvi. Turnišče - četrtouvrščeno moštvo. Predsednik je Ciril Pucko, trener Goran Koveš, tehnični vodja pa Mirko Škalič. Klub je zapustil Jože Tompa, prišel pa Duško Vučkovič (Bistrica). V nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva računajo na visoko uvrstitev. Veržej - petouvrščeno moštvo. Predsednik je Beno Vinkovič, trener Stanko Preradovič, tehnični vodja Viktor Hanžekovič. Klub je zapustil Sašo Novak, prišel pa Jože Brunec (Odranci). Cilj je biti med prvimi tremi moštvi. Črenšovci - šestouvrščeno moštvo. Predsednik je Robert Horvat, trener Jože Sečkar, tehnični vodja pa Martin Horvat. Kluba ni zapustil nihče, prišel je Leon Lebar (Avstrija). Računajo še na vratarja. Želje so, pristati na sredini lestvice. Kerna Puconci - sedmouvrščeno moštvo. Predsednik je Jože Urbančič, trener Bojan Kuhar, koordinator pa Jože Fartek. Kluba ni zapustil nihče, prišla pa sta Aleš Lu-lek (Goričanka) in Darko Škerlak (mali nogomet). Želijo obdržati mesto na sredini lestvice. Bistrica - osmouvrščeno moštvo. Predsednik je Alojz Ozbetič, trener Branko Poredoš, tehnični vodja pa Janez Vegič. Klub je zapustil Duško Vickovič, prišli pa so Jože Tompa (Turnišče), Drago Kuzma in Matjaž Pehar. Želijo si obstanek v ligi. Hotiza - devetouvrščeno moštvo. Predsednik je Mirko Žižek, trener Jože Tratnjek, tehnični vodja Dušan Hozjan. Kluba ni zapustil nihče, prišel pa je Tomi Tratnjek (Nafta). Želijo si mesto na sredini lestvice. Beltinci - desetouvrščeno moštvo. Predsednik je Štefan Horvat, trener Franc Tratnjek, tehnični vodja pa Martin Horvat. Klub sta zapustila Leon Tratnjek in Ivan Reše-tar, prišla pa sta Sebastjan Antolin (Ižakovci) in Damjan Sraka (Rakičan). Računajo na sredino lestvice. Rakičan - enajstouvrščeno moštvo. Predsednik je Ernest Gumilar, trener Bojan Jančar, tehnični vodja pa Jože Vouri. Klub sta zapustila Damjan Sraka in Jože Gy6rek, prišla pa sta Tadej Ropoša (Avstrija) in Tadej Gerič (Slatina). Želijo si obstanek v ligi. Dobrovnik - dvanajstouvrščeno moštvo. Predsednik je Jožef Hack, trener Štefan Laslo, tehnični vodja Štefan Bukovec. Klub je zapustil Ludvik Gone, prišel pa Peter Pečelin (Nafta). Cilj je obstanek v ligi. Tromejnik Kuzma - predzadnje moštvo na lestvici. Predsednik je Drago Šafer, trener Jože Balažič, tehnični vodja pa Marjan Škodnik. Kluba ni zapustil nihče, prišla pa sta Andrej Tot (Hodoš) in Tomas Gider (Goričanka). Želijo si obstati v ligi. Apače - zadnjeuvrščeno moštvo. Predsednik je Zlatko Grilanc, trener Drago Vršič. Iz kluba ni odšel nihče, prišla pa sta Boštjan Zupančič (Paloma) in Tomislav Milkovič (Maribor). Želijo si obstati v ligi. Feri Maučec Domžale: Mura 1: 2 Domžale - Igrišče v športnem parku, gledalcev 400. Sodnik: Huselja (Velenje). Strelci: 1 : 0 Vidovič (48), 1 : 1 Kožul (50), 1 : 2 Dominko (69). Mura: Botonjič, Lukič, Kožul, Cifer, D. Žilavec, Mesarič (S. Žilavec), Erniša, Romero, Dvoršak, Vogrinčič (Reljič), Dominko. Nogometna liga Si.mobil 35:2041 35:1740 33.163! 27:2435 35:2433 1 21:24 3! 33:3131 32:2929 20:24 28; 18:3122 22:401! 19:5013 Maribor 2212 5 5 Primorje 2212 4 6 Koper 2211 6 5 Olimpija 22 10 5 7 Šmartno 22 8 9 5 Mura 22 9 5 8 Rudar 22 8 7 7 Publikum 22 8 5 9 Gorica 22 7 7 8 Korotan 22 6 412 Triglav 22 5 413 Domžale 22 2 713 Druga državna nogometna liga Bakovci Triglav: Tabor 1:0 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Brence (Maribor)- Strelec: 1 : 0 Zadravec (90). Bakovci Triglav: Talaber, Slana, Novak, Vrečič, Moreč, Bagola, Osterc, Mertuk (Horvat), Fajdiga, Meolic (Šnurer), Fras (Zadravec). Nafta : Dravograd 0:1 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Babnik (Ljubljana). Strelec: 0 : 1 Živadinovič ((57). Nafta: Starovasnik, Baranja, Ba-žika, Novak, Papič, Drvarič, Gone (Novak ml.), B. Gerenčer, Varga, Utroša, Preininger (P. Gerenčer). Z. SNL Dravograd 1613 3 0 Aluminij 1612 2 2 Ljubljana 1610 5 1 Livar 16 9 5 2 Železničar 16 8 3 5 Bela krajina 16 8 2 6 Jadran 16 7 4 5 Dravinja 16 5 7 4 Zagorje 16 6 4 6 Bakovci Tr. 16 7 1 8 Drava 16 5 4 7 Nafta 16 6 1 9 Tabor 16 3 211 Pohorje 16 3 1 12 Renče 16 3 013 Elan 16 1 015 44:13 42 43:133*: 37:63 32:93 26:212 34:202 23:232 25:172 ' 22'20 2* 18:39» 25:231 32:331 15:41 22:421 16:48 6:52! MNL MS - U-14 Tišina 8 8 0 0 41:6 24 Mura 7 7 0 0 84:1 21 Radgona 9 5 0 4 31:16 15 Goričanka 7 5 0 2 35:24 15 Rakičan 7 4 0 3 32:25 12 Ižakovci 6 4 0 2 18:23 12 Kerna 5 3 0 2 16:11 9 Apače 8 3 0 5 27:28 9 Bakovci 8 1 1 6 6:50 4 Slatina 8 1 0 7 4:74 3 Veržej 5 0 1 4 9:25 1 Beltinci 4 0 0 4 0:22 0 MNL Lendava - U-14 Nafta 5 5 0 0 51:4 15 Odranci 5 4 0 1 34:19 12 Turnišče 5 3 0 2 27:9 9 Polana 5 2 0 3 8:17 6 Nedelica 5 1 0 4 5:34 3 Olimpija 5 0 0 5 1:43 0 MNL MS Bakovci - U-14 A 5 5 0 0 47:12 15 Veržej 5 4 0 1 57:14 12 Serdica •• 5 2 1 2 26:27 7 Slatina - 5 2 1 2 28:30 7 Čarda 4 0 0 4 13:40 0 Beltinci 4 0 0 4 3:51 0 MNL MS Ljutomer - U-14 B 2017 1 2 68:15 52 Mura 2016 0 4 97:21 48 Križevci 20 8 1 11 33.44 25 Tišina 20 4 214 26:74 16 Tromejnik 20 5 011 13:68 15 Radgona 16 3 211 19:35 11 MNL Lendava - U-12 Nafta B 9 9 0 0 95:14 27 Odranci 9 6 2 1 47:16 20 Nafta A 9 6 0 3 74:27 18 Turnišče 9 5 1 3 37:24 16 Hotiza 9 5 0 4 59:25 15 Bistrica 9 4 2 3 47:24 14 Črenšovci 9 3 1 <5 32:28 10 Mostje 9 3 0 6 17:68 9 Dobrovnik 9 1 0 8 14:78 3 Lakoš 9 0 0 9 5:123 0 MNL MS-U-10 Mura I 5 turnrjev 38 Tišina 5 turnirjev 30 Ljutomer 5 turnirjev 29 Mura II 5 turnirjev 22 Radgona 5 turnirjev 20 Lesoplast 5 turnirjev 15 Beltinci 5 turnirjev 15 Apače 5 turnirjev ’ 11 MNL Lendava - U-10 Nafta 8 5 3 0 13:3 18 Dob.-Kob. 8 3 3 2 7:6 12 Turnišče 8 3 2 3 9:7 11 Črenšovci 8 2 4 2 9:10 10 Čentiba 8 0 2 6 4:16 2 MNL MS Mura I - U-8 9 6 3 0 25:3 21 Veržej 9 4 3 2 26:9 15 Radgona 9 3 2 2 9:14 11 Mura II 9 0 0 9 9:26 0 Igor Pivec - novi predsednik Športne zveze CR J* Jesenski prvak Dravograd ostaja i»'-gostovanju v Lendavi neporaženo Fotografija: N. J. Gremo vsi na stadion« nov izziv radgonskemu športu Na nedavni skupščini Športne zveze Gornja Radgona so se dosedanjim 18 članom pridružili štirje novi, tako da jih je trenutno 22. Na skupščini so izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Igor Pivec, za sekretarja Vlado Adam, člani predsedstva pa so: Zvonko • Benko, Srečko Cvetko, Zlatko Grilanc, Jože Matavž in Anton Rožman. O razmerah in načrtih radgonskega športa smo se pogovarjali z novim predsednikom Športne zveze Gornja Radgona Igorjem Pivcem, ki je tudi predsednik Košarkarskega kluba Plastron Gornja Radgona. Na nedavni skupščini Športne zveze C. Radgona ste razčiščevali nekatere probleme med športno zvezo in sekretarjem Jankom Irgoličem, ki so negativno vplivali na nadaljnji razvoj športne dejavnosti v občini. Do kakšnih ugotovitev ste prišli? »Glede spora, ki je nastal med Športno zvezo Gornja Radgona in njenim sekretarjem Jankom Irgoličem, bo treba počakati na odločitev sodišča. Zaradi pripomb nekaterih članov zveze, da je treba pripraviti nov statut, pravilnik o izbo- ru športnikov občine in pravilnik o sofinanciranju športnih programov, smo se dogovorili, da bo pripravilo nove predloge predsedstvo zveze, potrdila pa izredna skupščina v treh mesecih, tako smo razpravo o teh treh dokumentih umaknili z dnevnega reda.« Težave pri delovanju športne zveze so se poznale tudi pri izboru športnika občine, saj ga po 15 letih ni bilo? »Res je. Letos ni bilo izbora najboljšega športnika občine, kar je velika škoda, saj je to za nekatere edina nagrada za delo in trud. V Košarkarskem klubu Plastron pripravljamo v mesecu juniju v Gornji Radgoni množično športno-rekrea-tivno prireditev »Gremo vsi na stadion«, kar naj bi bil izziv za ponovno oživitev športnih prireditev v občini, v okviru te pa bi lahko izvedli tudi izbor najboljšega športa. Boljše pozneje kot nikoli!« Kakšne pa so sicer usmeritve dejavnosti športne zveze za vnaprej, katere so prioritetne naloge, ki se jim boste posvetili? »Naša prva naloga, ki jo moramo opraviti, je izdelava in sprejem novega statuta ter pravilnikov o izboru športnika občine in sofinanciranju športnih programov. Menimo, da dosedanji način sofinanciranja športnih programov ni bil najboljši in da ga je treba v sodelovanju z občino spremeniti. Sicer pa bomo morali nameniti v športni zvezi posebno skrb vzgoji mladih športnikov, ponovno oživiti delo z najmlajšimi in uvesti nekatere športne prireditve, ki so bile zelo odmevne. Sicer pa bomo morali nameniti več skrbi tudi strokovnemu izpopolnjevanju kadrov, saj nam ga primanjkuje.« Feri Maučec Rokomet Dobra igra in zmaga Arconta V štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Arcont iz Radgone v Radencih prepričljivo premagal Krim iz Ljub- Dadminton Na tretjem pozivnem turnirju skupine C v Lendavi je zasedel domačin Rok Činč četrto, Iztok Utroša pa peto mesto. (F. B.) Ijene z rezultatom 36 : 24. Po začetni enakovredni igri so Radgončani pri rezultatu 8 : 8 prevzeli pobudo in vodstvo ter si že do odmo-. ra priigrali lepo prednost 8 zadetkov. V nadaljevanju pa so vodstvo le povečevali. Arčoni Radgona: Bogdanovič, Fartek 7, L. Klun, Petraš, Pintarič, D. Kolmanko 3, Zorko 3, Merica 4, N. Klun, Kepe 5, A. Kolmanko 9, Žinkovič 5, Pučko. (F. M.) Grosuplje Črnomelj Švis Ajdovščina Krim Drava Kočevje Arčoni Radgona Sava Kranj Radovljica Atom Krško 13 11 1210 13 13 13 13 13 13 11 12 12 9 8 7 6 5 5 3 2 0 0 0 0 1 0 1 2 1 2 2 4 4 6 6 6 7 7 010 012 379:289 22 362:316 20 353:321 18 350:326 17 368:353 14 336:350 13 349:336 12 339:327 266:314 292:354 296:389 11 7 4 0 Nogomet in j maii nogomet Za nogometni pokal ln!e'^ so se prijavili štirje slovenski k 1 Koper, Publikum, Mura in Nastop za pokal si bo zag0*0^ najbolje uvrščeno moštvo, ki P j ne bo neposredno uvrstilo na . movanje za enega od drugi*111 I pokalov. (F. M.) V prijateljski tekmi so Prv . li nogometaši Mure v Bako^|(f mačega drugoligaša z 1 ■' leeje bil Reljič. Sobočani, rih niso igrali Botonjič, Cifer1^ minko, v prvem polčasu Pa^ izključen Dvoršak, so pmiz j Dinka Mikuličiča iz Splita' K1 zadovoljil okusa strokovni stva. (F. M.) , pt? Odigranih je bilo ne teljskih tekem. Rezultati ^ Rakičan 2:1, Dobrovnik (f : 1, Dokležovje : Koncov5^! vaška) 6:1, Segrap Veržej 1 : 4, Tischen ( Črenšovci O : 6, Olimpija' p 0 : 8, Makoter Cven : tomer 3 : 0, Turnišče ■ tr|c> 1, Polana : Hotiza 0 : 3’ n|/ Kapca 3 : O, Čarda : G°r' S|/f O, Lipa : Odranci 1 : 3' Rakičan 7 : 3, Selnica • : 1, Lesoplast: Stokat , j Cankova : Beltinci 0 • ’ Žitkovci 2 : 0, Gančan' • 2: 7. (F. B. N. Š.,F- M > / V Radencih je bil ■ (nad 40 let) turnir v^(4 metu. Med šestimi ek'P šA gala ekipa Santre iz.^r # v finalu premagala zastava Maribor s 3 • mesto je Pomaga10 ,. stvo Stojanovič iz r N ens z 8 : 1,za P«10 ^5^ Radenska premaga 'J Najboljši igralec je P1 .ec “ j rzeiez.j, ridjuo.j- p Špur (Tabor bar) s t (5y I boljši vratar Rank K in najstarejši igraleC |VI. (Ever.), star 56 let. ia Oti r»inm 7. marec 2002 ŠPORT 19 Razpored tekem Si.mobil lige jJietji krog ■3. kolo - m. 3 O(J 15 fl0 ,ra- Domžale «w: RUdar Publikum °Per - Gorica Sija: Korotan : Triglav J S ’ ’7- 3. ob 15.00 Uld • nudar : Šmartno S.-Oiimpija *L Koper S: Prirnorje Maribor 3- «b 15 ■»“ J: p“blikum ^Gorica ?eT:Korotan r./Pnglav Domžale Ječ*3' "b l5°» S Maribor Publikum i*-7-4- »bie-3o 'S ■ '»• 4. oh 16.30 °Se:M°Per W&bor orotan r“b kum , 'Gorica ife,' 14. 4. ob 16.30 'udar lfMura io^.San 'oteLSav PSotj?'6Domžale 'Smrtno 3g 'P'1'3 jA.' 21. 4. ob 16.30 WhklJrn M? S'- "Se pribor gorica । ' Sotan ^t34' 4. ob 16. so %T'Sv Hor • nr artno Kk^Pija I? 'Koper S*!.'.38' 4' »h 16- 30 W^or SrJ^ikum %ie:Sa “ • rl hrtL Odbojka Za konec zmagi Ljutomerčank in Sobočanov Odigrano je bilo zadnje, osemnajsto kolo rednega dela prvenstva v prvi državni moški in ženski odbojkarski ligi. Oba pomurska II-gaša sta gostovala in zmagala. Odbojkarji Pomurja Galexa so v Ljubljani premagali zadnjo Olimpijo, ki mora po dolgem času zapustiti prvo ligo, z rezultatom 3 : 1 (25 : 23, 22 : 25, 27 . 25, 25 : 15). Ker je pričakovati, da bo zaostali tekmi med Salonitom in Šoštanjem Topolšico zmagal Salonit, ki bi tako zasedel drugo mesto, in ker si je Pomurje Galex že zagotovilo sedmo mesto, bi tako igrali Sobočani v končnici prvenstva s Namizni tenis_____________________________ Solidne uvrstitve pomurskih klubov Enajsto državno člansko prvenstvo v namiznem tenisu v Cerknici za posameznike in dvojice je zbralo 88 igralcev iz 25 klubov. Med njimi je bilo tudi 14 igralcev iz pomurskih klubov - Moravskih To- Rokoborba Na mednarodnem tekmovanju v Papi na Madžarskem so sodelovali tudi mladi rokoborci iz Ljutomera in Dobrovnika. Najbolje sta se uvrstila Mihaela Čirič (53 kg) iz Ljutomera in Tomaž Kocon (34 kg) iz Dobrovnika, ki sta zasedla drugi mesti. Peti v svojih kategorijah so bili: Uroš Hlebec, Vlado Plečko in Samo Smolkovič, vsi Ljutomer. (F. B.) Na mednarodnem rokoborskem tekmovanju za Veliko nagrado Madžarske v Nyiregyhazi sta sodelovala med 148 rokoborci iz 22 držav tudi Mitja Sedmak (84 kg) iz Ljutomera in Jure Kuhar (74 kg) iz Murske Sobote. Sedmaka sta v Kegljanje Radenska na tretjem mestu JW5.5. ob 16.30 "'ica-nStno !S?ia S-Aer v ' Pr"’iorje V petnajstem kolu prvenstva v državni moški kegljaški 1. B-ligi je Radenska v Radencih prepričljivo premagala s 7 : 1 (5413 : 5068) Hidro iz Medvod. Radenska: Hidro - Kučan : Peternel 1; 0 (861 : 805), Borovič : Kos 1 : 0(916: 862), Kuzma : Eržen 1 : 0 (942 : 853), Šebjanič : Kernič 1 : 0 (865 : 854), Harc - Steržaj: Ko- Kategorizirani pomurski športniki e, Pia v is bil° P^o kolo tek-Ski h * °vensko-hrvaški ka-Ch^^aii n 69 92 rokoborci so tek^ie9 hrvaških in slo-eSl je v alcev tudi Poljaki-<7ar‘eks, Slovenija si ■ % ^^to. 0 HorVa?Mniki ie bii naib0|j’ ? k9) iz Ljutome’ 'b^^Rn bru9° mesto. Tret-kg) ' VaSaš7L(76 k9h oba MS, 1%°n ^va?hnarič (42) iz MS (69 k9) iz Ljuto-\Jn°Wreslli % o ^tom * 9 team Mlek0' ^arca 6r Or9anizira v so-11 ivpna p °b 930 v telovadbi^ raakaria v Liutome-’ kaGete kob°rski turnir za pti ’ m|adince in dekle- %Sin S^tr^00 200 rokabor-Češke, 'h S 6' ^^žarske, ki bodo S°9b- et v v sofeoto §|>et v Kot kaže, je bilo zbiranje ženskih alternativnih bendov za koncertni nastop v soboto, 9. marca, nekoliko težavno, saj so tudi v MIKK-u sami napovedali, da bo izbor znan tik pred koncertom. No, sedaj je prišlo do rahle zamenjave, saj bo tako v soboto zvečer na sporedu že sedmi nastop iz ciklusa MIKK-ova alternativna godba. Tokrat se bodo predstavile skupine Aktivist (M. Sobota), Anaeroba (Ljutomer, Ormož, Sl. Bistrica), Raspad sistema (Zagreb) in Starvation (Požega). Prvi so domačini, anarho-grind mladci, drugi so crusterji, Zagrebčani pa igrajo hard core punk trash. Za konec bodo nastopili še glasbeniki iz hrvaške Požege, ki igrajo scream core. V MIKK-u pa že zdaj opozarjajo na zanimivi koncert, ki se bo zgodil naslednjo soboto, in sicer 16. marca. Takrat bo nastopila znana švicarska skupina Lombego Surfers, katere člani sami sebe imenujejo rock’n’roll kanibali. Lombego Surfers obstajajo od leta 1990 in igrajo garage, surf and punk. Bili so že predskupina mnogim znanim bendom, kot so npr. Dead Moon, Fuzztones, New Christs, Cosmic Psychos, DeeDee Ramone in The Miracle Workers. Leta 2000 se jim je znova pridružil bobnar Rolle, lani pa so izdali nov album z naslovom Full Tank of Tiki pri nemški založbi Flight 13 Records. Tu je še nekaj naslovov njihovih izdaj iz prejšnjega obdobja: Third Stage 7", Let It Rip LP/CD, El Cheapo 7", Friendly Fire CD, Lombego Surfers/Feebles: Wig Out 7", Lombego Surfers/No Not Now: split-7", Way Gone LP, Mindquake MLP, Blow Your Lunch dobre rezultate, drugi pa ga samo spremljamo in navijamo. Dekleta se rada pogovarjamo o oblekah, ličilih in frizurah, fantje pa si radi nagajajo. Nekateri so se od začetka šolanja zelo spremenili, drugi pa ne, vsak pa je oblikoval svojo osebnost. Vsakdo ima kakšno skrivnost, ki jo zaupa samo prijatelju, drugi pa o tej skrivnosti samo tuhtamo. Pravijo, da smo včasih neresni, ampak mi to raje imenujemo razigranost. Ob koncu tedna pa se srečujemo v diskoklubih in izključimo misli o vsakdanjih skrbeh. Sedaj nas še čaka slavnostni večer: maturantski ples, katerega se veselimo in radi delamo načrte zanj. Potem pa bomo morali napeti vse moči, da bomo uspešno končali šolanje. Čeprav morda takrat ne bomo več toliko skupaj, bomo ohranili prijateljske vezi in dobre spomine na šolo. CD in At The Gates of Graceland DOLI’, pojavili pa so se tudi na samplerjih Flying Revolverblatt 10", OX # 23 CD, Harakiri # 5 CD, Wahrschauer # 30 CD, Sondermiill # 5 CD in Tant qu’il Aura du Rock (Stop it Baby Records). Koncert v MIKK-u je že objavljen na njihovi spletni strani, spada v okvir njihove srednjeevropske turneje, kjer bodo pred Mursko Soboto obiskali Gradec in Zagreb. Po MIKK-u sledi še en koncert v Sloveniji, nato pa se selijo v Švico, kjer bodo nastopili v Bielu in dvakrat v Baslu. Do junija bo na sporedu nato še Nemčija, in sicer nastopi v Heidelbergu, Niirnbergu, Hannovru in Rosenhe-imu. Za kakršenkoli stik z bendom lahko pišete na naslov: Anthony Thomas, Breisa-cherstr. 124, CH-4057 Basel. Pa še to: predskupina Surfarjem v MIKK-u bo domači bend Neuvrščeni. Tomo Koles To smo mi: 4. a Srednje zdravstvene šole M. Sobote Vaša čustva m©J REŠITELJ Bile so poletne počitnice, bi^' nesrečno zaljubljena in nisem11 prijateljice, ki bi ji lahko zaupaj čela sem zahajati k jezeru, ^Jef zbirale razne družbe čudnih Ij^1' , žiti sem se začela z narkomani id se mi je, da me razumejo. ObčasU0 začela jemati drogo v prepričati a mi koristi. V družbi pa se je ki gaje zares skrbelo zame. rad in ni želel, da bi zabredla^ in si uničila življenje, kot si gaJp sam. Takrat ga nisem razumi’! je vseeno prepričal, da sem se^ družbe izogibati. Z njim pa svds° j vala skoraj vsak dan. Oktobru drj zvečer pa mi je dal pismo in s° ) nil. V pismu mi je napisal, da va več srečevala. Zaželel ndje’ U i vim srečno in brez droge. Ko J prebrala do konca, ga ni bilo m s in od tistega dne ga nisem | Ob večerih velikokrat razi"1^ njem in njegovih besedah. Sed JU mem njegove besede, ne raž^JU zakaj se je umaknil in se me y P. S. Če boš to pismo prebral, sim, oglasi. ®»!M1 <■ marec 2002 IVIULAKIJA 21 Nekoč so imeli pri vsaki hiši mlako, to je jamo, v kateri se je nabirala voda. Vodovodov takrat še ni bilo, ampak so zajemali pitno vodo iz studencev. Nekateri so imeli svoje vodnjake, drugi pa so hodili k skupnim. Za živino so imeli vodo v mlakah. Poleti, ko se je živina pasla, se je napojila kar sama v mlaki. Pozimi pa so nosili vodo z vedri. Prišel je dan, ko sem morala iti k zo-^zdravniku. Mama mi je povedala, da sem nekoč že bila na pregledu in da je bilo vse v e(lu. Tega se nisem spomnila, zato me je * zelo strah. Po številnih prigovarjanjih seni se le opogumila in odločila, da grem. “Dober dan, prišla sem na pregled.« ■ “Kako pa ti je in kako se pišeš?« me je 'PraŠala zobozdravnica. •Maša Orgolič.« “Wfli na stol in odpri usta.« . “Kkkkaj pa mi boste delali?« sem vprašala. “Ne vem še. Najprej moram tvoje zobke gledati. Lepi so, a tukaj je eden, ki ti ga ^ morali izpuliti, ker ti pod njim že raste >alni zob,« mi je odgovorila zobozdravnica. '^Puliti? Pa to boli?« “Ne, morda boš malo čutila, a ne bo bole- ^e.graj@p-inf.si PzMUca^a Desef centimetrov snega, s3j se skoraj nič ne pozna! ^i drugo leto snega bo dosti, dreves v zaraščeni je hosti. Se rajši pa te bomo imeli, b°mo vsi skupaj nekaj lepega zapeli. Peli pa ti bomo to prelepo pesmico: Hvala ti za sneg, ki pobelil je breg. Radi te imamo, o tebi klepetamo in na snegu se igramo. ' bomo tudi k našemu dedu, 0 Pripovedovali o tebi in snegu. a Hozjan, 5. a, OŠ Franceta Prešerna - Črenšovci vestnik na ■NTERNETU: vww>inf.si d. d.. U|. a, Novaka 13. Murska Sobota Kr; ?°Pilj ®^’n° ime|i zimsko šolo v naravi. Tako smo se za en teden preselili na Pohorje. Ko 6 smoartmaie' v katerih smo prebivali, smo mislili, da sanjamo. V notranjosti je bilo res zelo *n Doživljali aktivno, fmeli smo natančen urnik, ki smo se ga morali držati. Največ časa šoli smučanja. Učili smo se, kako se pluži, zavija in ustavlja; imeli smo tudi StT|o se03791' Smo rastlinstvo na Pohorju, imeli smo družabne igre, se zabavali... Z zado-tudi fotografirali na snegu. Miha Domjan, 5. b, OŠ II M. Sobota Navadno so rasle ob mlaki vrbe, v vodi pa so živele žabe. Ko si se približal tistemu mestu, so žabe hitro poskakale v vodo. Najlepše je bilo ob večerih, ko so se žabe oglašale s svojim regljanjem. To je bila najlepša večerna glasba. Sedaj, ko ni več mlak, so tudi žabe izginile z našega podeželja. Urška Žnidarič, 7. raz., OŠ Mala Nedelja lo. Boš videla, takoj bo zunaj. Odpri usta, da ga bom lahko izpulila. A ga vidiš? Je že zunaj! Te kaj boli?« »Ne, samo malo me je strah.« »Za zdaj je s tvojimi zobki vse v redu.Če pa te bo kdaj kaj bolelo ali motilo, pa pridi, da bomo pogledali, kaj je, in ti pomagali. Na svidenje!« »Hvala in na svidenje!« Maša Orgolič, 5. c, OŠ Gornja Radgona Jaz sem račka Danijela. Rada žrem knjige. Stara sem osem let. Požrla sem že petindvajset knjig. Bile so zelo okusne in slastne, ena boljša od druge. Zdaj ravno prežvekujem Piko Nogavičko. Med vsemi knjigami so mi najokusnejše pravljice, pesmice in zanimive zgodbe. Ali si mislite: požiram slone, žirafe, leve in celo krokodile! In kaj pravite na zlobne čarovnike? Verjetno si mislite, da imam zaradi tega pogoste želodčne težave. To ni res! Žrtje knjig priporočam vsem, ker so zelo okusne in ne povzročajo nobenih težav.Če ne verjamete, poskusite. Dober tek! Danijela Šebjanič, 2. b, OŠ I M. Sobota & MM« aj IM TOM pri ZPMS e. o 00 20" H BREZPLAČEN KUC - VSAK DAN OD 12" rta SUdo od lote. Vsak ima svojo preteklost. Če je zanimiva, smešna ..., se je radi spominjamo. Bližal se je dan slovesa od pertoške šole. Učitelj Nemec nam je rekel, da moramo sestaviti program. In pripravili smo nekaj podobnega, kot je TV Dober dan. Katjo smo izbrali za voditeljico, jaz sem bila Ingrid, Denis M. je bil Mr. Smith, Klavdija je bila Zofka, Denis L. je igral vlogo Izidorja, Matjaž R. je bil Merkatori, Monika pa Fata. Vsem gledalcem je bila naša igrica zelo všeč. Prišel nas je pogledat tudi ravnatelj. Seveda nas je videla tudi učiteljica Marta Gaber, ki je bila navdušena nad našim igranjem. Tako smo se na zabaven način poslovili od pertoške šole. Tam nam je bilo zelo lepo, še lepše pa je zdaj na OŠ Sv. Jurij. Tanja Geder, 6. b, OŠ Sv. Jurij Lepega sobotnega dne sem šel s starši v galerijo, kjer je razstavljal znani slikar. V začetku sem brezbrižno opazoval bolj ljudi kot slike. Nenadoma so se mi oči prilepile na sliko, ki je prikazovala orača z dvema lepima konjema. Ker sem velik ljubitelj konj, nisem mogel odtrgati oči od nje. Zelo rad bi jo imel, vendar nisem upal prositi očeta, da bi mi jo kupil. Oče ve za mojo veliko ljubezen do konj, zato je videl, kako z očmi požiram sliko. Milo sem ga pogledal in vprašal, ali bi mi kupil sliko. Namrščil je čelo in dejal, da bo to velik izdatek za našo družino. Kasneje se je omehčal in mi jo kupil. Ko sem prišel domov, sem jo odnesel v sobo in jo obesil na steno. Vedno, ko se ozrem na njo, se spomnim obiska galerije. Dominik Felkar, 5. b, OŠ Sveti Jurij Pokoja Pohorje lepo, prekrasno si ti, pozimi snežna belina iz tebe iskri. Za smučanje res pravi si raj, zato se radi vračamo k tebi nazaj. Smreke mogočne se pnejo v nebo, visoko tja k njim mi seže oko. Pozimi vse bele se v snegu blešče, pod njimi pa smučarji veseli hite. Pod snežno odejo teloh cveti, z belimi cvetovi se v snegu blešči. S svojo belino oznanja pomlad, ki s hitrimi koraki prihaja do vrat. Tina Zver, 5. b, OŠ I M. Sobota Zvezda: »Zakaj ne svetim?« Luna: »Zato, ker si še premlada.« Zvezda: »Saj sem stara že 900 let.« Luna: »Ko boš imela 1000 let, boš svetila.« Zvezda: »Ampak jaz hočem svetiti sedaj.« Luna: »Pomisli na kaj lepega, pa boš zasvetila.« Zvezda: Že svetim?« Luna: »Ne še.« Zvezda: »Pa sedaj?« Luna: »Najlepša zvezda si!« Zvezda; »Hvala, Luna!« Aleš Skuhala, 4. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru 0 'THatč Reka Mura teče, teče in nič ne reče. Mi hitimo, hitimo, da čolne naložimo. V njih že sedimo, malo klepetamo in se čudovito imamo. Tok odnese nas na levi breg, tam že skopnel je sneg. Čolne spet naložimo in domov odhitimo. Nina Vereš, 4. a, OŠ Bakovci fcoUtč Ko zima je poleti, ji treba nekaj ji zapeti! Ampak kaj? Bo že mačka rekla tedaj, ko stopljen bo ta raj! Vzeti si je treba čas, namesto da stopate v ženski klas! In petje - to bo zdaj vaš klas, . lahko zanesete se na nas! Špela Frančič, 5. a, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci zz OVEN ONA: Nikar se preveč ne jezite na svetlolasko, saj ni ona kriva, da vam gre zadnje čase res vse narobe, ne pa tako, kot si želite. S partnerjem se boste uspeli sporazumeti o neki precej kočljivi stvari, ki vam ni dala miru. ON: Namesto da tarnate in vijete roke v obupu, raje dobro premislite, kje ste storili napako, nato pa začnite reševati, kar se rešiti da. Je že tako, da nastopi tudi takšen teden, ko ni vse tako, kot načrtujete. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Osteoporoza BIK ONA: Nečemu se bo treba odreči, zato pa boste veliko pridobili nekje drugje. Prijatelj vam bo sicer naklonjen, toda vprašanje je, kako dolgo še. Vsekakor bi bilo dobro, če bi poskrbeli za izhod v sili, ki je vedno dobrodošel. ON: Po prepiru s partnerko boste sicer popustili, toda ni rečeno, da bo s tem tudi obveljala njena volja. Vse skupaj boste izpeljali tako, da bo volk sit in koza cela. In tako je tudi najbolje. DVOJČKA ONA: Z lepo besedo se da dostikrat doseči veliko več kot z grobostjo ali celo nasiljem. To velja tudi za vaše odnose s partnerjem, ki niso ravno blesteči. Nekdo vas bo poklical in vam sporočil težko pričakovano novico ... ON: Prijateljev nasvet vam bo sicer olajšal osvajalske namene, vendar se boste morali tudi sami zelo potruditi. Je že tako, da ni v življenju nič podarjenega, ampak se je treba za vse presneto boriti. steoporoza je sistemska bolezen kosti, pri kateri se redči kostnina in kosti postajajo šibkejše. Posledica so pogosti zlomi, predvsem kolka, vretenc in podlahti, ki se pojavijo ob vsakodnevnih normalnih obremenitvah. Osteoporoza zato predstavlja velik zdravstveni problem modernega sveta. Pojav bolezni je odvisen od prehrane, telesne dejavnosti, uživanja alkohola in nekaterih zdravil. Velik vpliv pa imajo tudi genski dejavniki. Na- RAK ONA: Prijeten pomenek se bo prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se vam zgodi, da se boste znašli konec tedna v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvalite, kajti vse skupaj lahko pride na napačna ušesa. ON: Ali ste že kdaj pomislili, da ima prijateljstvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne morete uživati. Konec sam bo sicer dober, toda do njega vas bo vodila precej vijugava pot. Poskusite raje z zvijačo... Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Stanku osteoporoze so izpostavljene starejše osebe (nad 50 let), predvsem ženske. Kostna gostota se z leti spreminja. Od otroštva naprej se veča, največjo vrednost doseže okrog 30. leta starosti, potem se postopoma zmanjšuje. Kostno tkivo vsebuje minerale (kalcij, fosfor), ki mu dajejo trdnost in gostoto. Potrebna je tudi zadostna količina vitamina D, ki omogoča zadostno absorpcijo kalcija iz hrane in njegovo vgrajevanje v kosti. Če telo ni sposobno uravnavati vsebnosti mineralov v kosteh, postanejo lete redkejše in lomljivejše - nastane osteoporoza. Človeški organizem neprestano izgublja kostnino, vendar istočasno nastaja nova. V mladosti, ko je metabolizem živahnejši, je nastaja več kot v starosti, ko se presnova upočasni in gostota kosti zmanjša. Osteoporozo razdelimo na primarno in sekundarno. Pogostejša je primarna, sekundar- na pa nastane kot posledica drugih bolezni, denimo revmatoidnega artritisa, ali po daljšem jemanju nekaterih zdravil, denimo kortikosteroidov. Primarno osteoporozo delimo še naprej. Pomenopavzna nastane zaradi pomanjkanja ženskih spolnih hormonov, ki sodelujejo pri uravnavanju vgrajevanja kalcija v kosti. Pojavi se pri ženskah v starosti med 51-75 letom. Senilna prizadene starostnike. Vzrok je pomanjkanje kalcija, to povzroči neravnovesje med razgradnjo kostnine in nastajanjem nove. Pojavi se lahko tudi pri moških. Diagnoza bolezni se lahko postavi, preden pride do resnih zapletov - zlomov. Izmed številnih preiskav je najbolj natančna rentgenska denzitometrija. Preiskava meri kostno mineralno gostoto (BMD), je varna in neboleča ter se opravi že v 5-10 minutah. Na podlagi dobljenih vrednosti se zdravnik odloči za ustrezno zdravljenje. Marija Balažič, mag. farm. ■ /. IlldlUU f|gg||gVBIl Galex-, iz pravih rw rawnr B čitalnika ustvaril sliko, kako med uporabo mobilnega telefopMSH rajo možgani nekega 11-letnega dečka in 13-letne deklice. Raziskave so pokazale, da se neposredno po pogovoru ganske aktivnosti zelo zmanjšajo, še posebno na tisti strani,na j je bil telefon naslonjen. V nekaterih delih možganov pa so akjl^^B še 50 minut po pogovoru slabše kot običajno, je pokazala raz,s 3 j Z našega štedilnika Pasternakovajuha s curryjem *** Telečji zrezki v škampovi omaki Narastek s koruzo *** Kavne rezine Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana O Pasternakova juha s curryjem Sestavine: 40 g masla, 600 g pasternaka, 160 g čebule, 15 g česna, 5 g curryja, 150 cl perutninske osnove, sol, poper, 20 cl kisle smetane Priprava: Pasternak očistimo in narežemo na kocke, enako tudi čebulo. Maslo v kozici segrejemo ter na njem posteklenimo pasternak in čebulo. Dodamo curry, malo prepražimo in zalijemo s perutninsko osnovo. Začinimo in kuhamo do mehkega. Juho pretlačimo, ponovno pristavimo, prevremo, dodamo kislo smetano in postrežemo. Telečji zrezki v škampovi omaki Sestavine: 5 cl olja, 600 g telečjega stegna (4 zrezki), sol, poper, 20 g moke, 20 cl perutninske osnove, 15 cl sladke smetane, 5 cl jabolčnega soka, 200 g škampovih repkov Priprava: Telečje zrezke na deski potolčemo, solimo in popramo. Olje v ponvi segrejemo in na njem spečemo zrezke. Preložimo jih v drugo posodo in shranimo na toplem. Na preostanku 2'1' maščobe svetlo prepražimo moko, ki 1° lijemo s perutninsko osnovo in jabolčnim kom. Dodamo smetano in škampe, po p0*1^, začinimo in malo prevremo. Vroče zrezke mo na krožnik, prelijemo s pripravljeno on* in okrasimo z vejico peteršilja. Narastek s koruzo Sestavine: 30 g masla, 50 g moke, 25 c^a ka, 1/2 čebule, lovorjev list, sol, bel* P per, 5 rumenjakov, 5 beljakov, 5 g gofCt 300 g koruze Priprava: Mleko s čebulo in lovorjevim zavremo, ohladimo in nato precedimo, ponvi razpustimo, na njem svetlo prePr3 moko, zalijemo z mlekom in z metlico g razmešamo. Ohladimo, začinimo, P1'*111^^ rumenjake, gorčico, drobno sesekljano ku koruzo in trd sneg beljakov. Model za ^LpO tanko namažemo in napolnimo s pripr^ pfj maso. Narastek pečemo v pečici 30 o**111 170 °C. Še vročega postrežemo. Kavne rezine Sestavine: 6 jajc, 240 g sladkorja, f| orehov, 80 g naribane čokolade, 10 g 100 g ostre moke, 50 g rozin, 2 cl r°* Priprava: Rumenjake in polovico sla ja penasto umešamo. Ko masa dobro damo mlete in malo prepražene orehe, p; no čokolado, mleto kavo, moko in zr^k^ prepojene rozine. Dobro premešamo. pj-preostankom sladkorja stepemo v trdsP rahlo primešamo k masi ter damo v P° ^1 in pomokan rebrast model. Pečemo v P ptr minut pri 175 °C. Pečene in ohlajene r& tresemo s sladkorjem v prahu. za zdravje in dobro počutje miM 7. marec 2002 DOBRO JE VEDETI 23 fenov zakon o Bradici & Nadaljevanje iz 8. številke. Če v tem roku soglasja ali ute-aieljene zavrnitve ne bodo dali, se bo soglasje avtomatično štelo za izdano. Tistim, ki bodo zaradi slabih sosedskih odnosov skušali namerno zavlačevati gradnjo objek-ta> grozi celo denarna kazen - od 500.000 do 5 milijonov tolarjev. Prav tako zakon določa, da so vsi dosedanji posegi v prostor sa-objekti, ki se razvrščajo na stavbe in inženirske zgradbe Ceste, mostovi, železnice, rud-parki itd.). Za enostavne ob-|ekte, to so pomožni objekti, ki So namenjeni izboljšavi bivalnih taz®eL kmetijski in ljubiteljski javnosti posameznikov, kot so žarnice, shrambe, manjši ob-za rejo živali, čebelnjaki in Pa sploh ne bo potrebno n°beno dovoljenje, ampak le pri-začetka del. Za nezahtevne kamor štejejo stanovanjs-e b'še, pa bodo potrebni načrt ^radbenih konstrukcij in druga postavljena dokumentacija, ''‘sna od vrste stavbe. Le za pvne objekte, to so državne P’ železnice, letališča, prista-p tovarne itd., bo potrebnega .^Projektantskega napora, pri Pr ^predvidena tudi obvez- Moje rože """. vetje pozitivno vpliva na naše počutje. Obdobij je, ki smo ga preživeli v zaprtih prostorih, se počasi končuje. Samo da posije sonce in že smo na zelenjavnem ali okrasnem vrtu. Cvetje ne prikliče le hipnega presenečenja in veselja na obraze tistih, ki ga dobijo, ampak ima dolgoročni učinek. Občutki veselja in sreče, ki jih doživimo ob obdaritvi s cvetjem, ostanejo dolgo v nas, kot če bi dobili zelo dragoceno stvar. Ko kupujemo cvetje, vzbuja pozornost predvsem tako s kričečo barvo in obliko ali vonjem, drobnega cvetja, mini alstrome- Šopek za praznik Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor rij, mini kengoruj, mini krizantem in drugega, pa večkrat niti ne opazimo, čeprav lahko učinkuje zelo privlačno in veličastno. Ko dobimo v dar šopek cvetja, moramo z njim skrbno ravnati. Že pri nakupu floristka ponudi hrano za rezano cvetje in kupca pouči, kako je treba ravnati s cvetjem v vazi, da bo obdarovan-ca čim dalj časa razveseljevalo. Ali ste vedeli, da se lilije zelo lepo odprejo, če imajo v vodi hranilo za rezano cvetje, in da se pri temperaturi pod 2 °C popki lahko obarvajo rjavo? V vodi so zelo trpežni flamingovci, saj vzdržijo v vazi tri do štiri tedne pri sobni temperaturi nad 15 °C. Pri nižji temperaturi se cvetovi obarvajo modrikasto. Preden damo cvet v vazo, odrežemo spodnjih 5 cm stebla. Zanimivo je tudi, da potem, ko tulipane odrežemo, zrastejo še za nekaj centimetrov. Olga Varga ■ ne prekmurske in prleške jedi, 52 Jankov, jedilniki in solate za posebne 2^>nsti, recepti za drobno pecivo’ v najdete v kuharski Branka Časarja ^oug Žegnjaj 'hhhko naročite: ^pktronski pošti °^asi-vestnik@ p-inf .si, h*t„„u-sl.02 531 x ^očilnico: BIUVKOCasaR j Q kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ poštnina (plačilo po povzetju) osvetite svojemu štirinožnemu ljubljenčku veliko nežnosti, prevzemite pobudo za skupno igro in peljite psa redno na sprehod. Ukvarjajte se s svojo mačko ali psom z vso dušo in telesom ter prilagodite program nege in gibanja spremenjenim potrebam vašega ljubljenčka. Izberite hrano, ki je posebej prilagojena potrebam starejših psov in mačk. Najbolje bo, da vprašate svojega veterinarja, katera hrana je najprimernejša za vašo žival (pri starostni šibkosti in obolenjih je potrebna ustrezna dietna prehrana). Peljite svojo žival enkrat ali dvakrat letno na preventivni pregled in se posvetujte s svojim veterinarjem, katere medicinske ukrepe priporoča za preventivo ali zdravljenje vašega štirinožca seniorja. Poleg tega ne kaže prezreti še nekaj posebnih nasvetov za starejše domače ljubljenčke. Tako mačke v visoki starosti večinoma izgubijo tek. Temu so v glavnem vzrok vnete dlesni ali boleči zobje, pogosto pa je vzrok tudi slabši čut za vonj in okus, zato ponudite mački majhne porcije večkrat dnevno in hrano pogrejte na telesno temperaturo, tako da se aroma bolje razvije. Zdravim mačkam pa dajte v hrano nekaj kapljic jedilnega olja, kajti maščoba izboljša okus. Podobno kot pri ljudeh, se tudi pri psu v starosti spremeni razmerje mišičnega in maščobnega tkiva. Ta starostno povezani upad-mišičevja lahko ohranjamo z veliko gibanja. Ne predolgi sprehodi večkrat dnevno omogočajo, da ohranijo zelo veliko mišičnega tkiva. S tem in tudi z uravnoteženo prehrano preprečimo, da bi se pes preveč zredil. Najboljši dokaz: Bluey, avstralski pastirski pes, ki je skoraj 20 let pazil ovce in bil z 29 leti in 5 meseci najstarejši pes na svetu (Guinnessova knjiga rekordov 1997). Društvo za odgovoren odnos do malih živali ■ Seneni nahod In alergija judje s senenim nahodom so morda alergični tudi na nekatera živi- la, opozarjajo znanstveniki. Dokazano je namreč, da ima okoli 60 odstotkov ljudi s senenim nahodom tako imenovano navzkrižno alergijo. Vzrok zanjo najdemo v alergenih iz trav, zelišč ali drevesnega peloda, v katerem so beljakovine, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi. Kdor je alergičen na drevesni pelod, je tudi na jabolka, jagode, kivi in slive. Kogar pa motijo trave in žita, ima lahko težave z arašidi, korenjem in žitaricami. Komur škodijo zelišča, se mora izogibati peteršilja, korenja in močnih začimb. Jabolka.......... 140-220.............235........... 150..........240 Hruške..............350-550 ..,......600.............400.........590 Pomaranče...........100-250...........135............200.........255 Limone................ 280 ..„.....250............ 250..........285 Banane..............150-250...........250.......... 260 260 Kivi...................450 ...'....480............ 400..........490 Solata kristalka...... 700 ...........650........... 500.........790 Endivija.............. 300...........350........... 290 390 Solata puterica........ 500...........590........... 500..........590 Krompir..................60 90............ 60.........100 Rdeče zelje........... 180 ..........250......,... 180 ..........290 Zeleno zelje........... 220 ......... 140........... 150..........190 Črna redkev........... 250 ...........280.......... 200 290 Kumare................. 600 600............ 480 690 Korenček............280-300...........350.......... 250...........390 Paradižnik..........490-600...........590............500 590 Paprika............600-650 ..........600........... 680..........690 Čebula.......,........ 150 .........140............ 150...........190 Kislo zelje.......... 250 ..........270.............200...........300 ‘Kisla repa........... 250 ........:... 270...J....200............295 Rdeče kislo zelje.........-.........330.............250...........300 Mandarine............. 300..........350............ 300...........350 Peteršilj............. 600..........950....'....... 600...........950 Cvetača......... 300-400..............320............390..........390 Česen.................. 400...........350............400 :...45O Suhe slive......v...1.200 ............850........ 800...........990 Zelena................. 250 ....330........... 400 .....400 Por................... 250 .....550........... 400...........490 Rdeči radič........... 800............600........'. 500...........650 Hren.....:............. 500 500............550..........590 Domači med............1.000 ....... 1.100...830-1.030 ......... 1.100 Ohrovt...................-........... 250........... 300..........330 Rdeča pesa...............-..........250............ 200..........250 Rdeče grozdje ... 900-1.200 ............-..............-............- Belo grozdje............ 900..........850........... 800..........990 Mlada čebula........... 600 ..........450............400........ 480 Klementine.............. 300..........350........... 300..........350 Motovilec..............1.500........1.400..... 1.200........ 1.500 Ananas................. 600...........450............400..........460 Grenivke............... 320...........255............300..........350 Suhe fige................-............850............800..........890 Suhe marelice........1.000 ...........900........... 850..........790 Šampinjoni...............-............900............600..........850 Bakterije z morskega dna vstralski znanstveniki ocenjujejo, da bi bakterije s koralnih grebenov lahko uporabili za zdravljenje degenerativnih bolezni, kot sta parkinsonova in alzheime-rjeva bolezen. Raziskovalci iz avstralskega inštituta za pomorske vede so namreč odkrili, da bakterije, ki živijo na površini koral in ki so izpostavljene ultravijoličnim žarkom, pospešujejo razvoj encima Q, močnega antioksidanta, ki ga proizvajajo vse žive celice. Znanstveni menijo, da utegne to odkritje ljudem pomagati v boju proti oksidaciji, ki pospešuje razvoj staranja. Poudarjajo, da ne gre za podaljševanje življenja, temveč za bolj zdravo življenje. Encim Q uničuje proste radikale in strupe, ki jih proizvajajo celice. Varčujmo z energijo Kondenzacijski kotil ondenzacijski kotli imajo v primerjavi s klasičnimi veliko boljše izkoristke goriva, manjše toplotne izgube v okolico in skozi dimnik ter manj onesnažujejo okolje. Goriva označujemo glede na količino toplote, ki jo vsebujejo. Z izrazom kurilnost (H.) označujemo tisto količino toplote, ki jo dobimo z zgorevanjem goriva, če dimne pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare, ki jo vsebujejo dimni plini. Z izrazom zgorevalna toplota (1Q označujemo vso toploto, ki se sprosti pri gorenju, vključno s toploto vodne pare v dimnih plinih (latentna - skrita toplota). Pri nižjih temperaturah dimnih plinov (55 °C pri zemeljskem plinu in 47 °C pri kurilnem olju) vodna para kondenzira v kondenzat in pri tem se sprosti latentni del toplote. V kondenzacijski tehniki je najprimernejše gorivo za uporabo zemeljski plin, ker ima največje razmerje med Hs in H. (1,11). Kondenzacijski kotli delujejo podobno kot nizkotemperaturni z drsečo regulacijo temperature ogrevalne vode glede na zunanjo temperaturo. Pri kondenzacijskih kotlih pridobimo s kondenzacijo vodne pare v dimnih plinih tudi del toplote, ki je do sedaj neizkoriščena odhajala skozi dimnik v okolico. V osnovi je torej kondenzacijski kotel povsem podoben klasičnemu, ki ima na izhodu v dimnik prigrajen dodatni toplotni izmenjalnik, kjer se ob kondenzaciji vlage v dimnih plinih sprosti latentna (skrita) toplota. Ker dimne pline močno ohlajamo, moramo upoštevati določene zahteve glede materialov, iz katerih so narejene dimne tuljave, saj vsebuje tekoči kondenzat različne kisline. Materiali dimnih tuljav morajo biti odporni proti vlagi in agresivnim kislinam, zato se največ uporabljajo dimniki, sestavljeni iz posebnih tuljav iz nerjaveče pločevine, ki je odporna proti koroziji. Dobra lastnost teh dimnikov je tudi njihova majhna masa, zato potrebujejo za svoje segrevanje precej manj toplote kot klasični - zidani dimniki.' Pri zgorevanju 1 m3 zemeljskega plina še sprosti od 0,8 do 1 liter kondenzata in nastane pri ogrevanju enodružinske hiše s kotlom toplotne moči 20 kW okrog 3 m3 kondenzata. Pri kurilnih napravah manjših moči (enodružinske hiše) lahko nastali kondenzat odvajamo naravnost v kanalizacijo. Pri novejših kondenzacijskih kotlih lahko v primerjavi z nizkotemperaturnimi zmanjšamo porabo goriva do 15 odstotkov, v primerjavi s starimi kotli pa za več kot 40 odstotkov. (Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel: 031 511 414. Jožef Hozjan, u. d. i. s., energetski svetovalec ■ ... za zdravje in dobro počutje 24 OGLASI 7. marec 2002 ffflB Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja razpis za nakup stanovanja Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota kupi enosobno ali enoinpolsobno stanovanje v mestu Murska Sobota. Stanovanje je lahko starejše in brez centralnega ogrevanja. Pogoj za nakup stanovanja je, da je stanovanje takoj vseljivo. V ponudbi za prodajo stanovanja je treba navesti vse podatke o stanovanju in priložiti dokazilo o lastništvu. Ponudbe z ustreznimi dokazili naj interesenti prinesejo ali pošljejo do vključno 22. 3. 2002 na naslov: Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Kar-doševa 2, s pripisom PONUDBA - ne odpiraj - stanovanja. Na podlagi Poslovnega načrta Garancijske sheme za Pomurje in Pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Murska Sobota objavljata RRA Mura, d. o. o., Murska Sobota, Garancijska shema za Pomurje, in Mestna občina Murska Sobota v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko, d. d., Ljubljana, Divizija Pomurje popravek razpisa za dolgoročne kredite ter garancije, namenjene pospeševanju razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Murska Sobota, objavljenega v Uradnem listu št 8, dne 01.02. 2002 Popravek razpisa v točki 1: Predmet razpisa 1. Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni višini 60.000.000,00 SIT. Kreditojemalec lahko zaprosi tudi za poroštvo pri RRA Mura, d. o. o., Garancijska shema za Pomurje, v višini 50-70 %, vendar garancija ne sme presegati 5.000.000,00 SIT. Drugi pogoji razpisa ostanejo nespremenjeni. Mestna občina Regionalna razvojna agencija Mura, d. o. o. Murska Sobota Murska Sobota Garancijska shema za Pomurje Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota motorna vozila Svet Osnovne šole Tišina razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, ki jih določa 53. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. LRS št. 12/96,23/96 in 22/00) ter 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. št. 64/01) ter imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let. Predviden začetek dela bo 1.9. 2002 oziroma v skladu s soglasjem ministrice k imenovanju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 15. 3. 2002) na naslov: Osnovna šola Tišina, Tišina 4 b, 9251 Tišina, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. Svet zavoda VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA MURSKA SOBOTA, Trstenjakova ulica 69, 9000 Murska Sobota, na podlagi 15. in 33. člena Statuta Varstveno delovnega centra in sklepa sveta zavoda z dne 26. 2. 2002 razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje: - končana višja ali visoka stopnja, ki izobražuje za socialno delo, oziroma višja ali visoka šola psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne in sociološke smeri, - strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - predložen program vizije dela VDC. Kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom sprejema v kuverti z oznako »Ne odpiraj - javni razpis« tajništvo zavoda 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. PONI EKSPRES prodam. Tel.: 577 10 04. mll537 KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz. 040 256 963, 031 258 642, 041 509 556, Avtoservis, F. Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. mI1297 SKUTER PIAGGIO, star 4 leta, dobro ohranjen in servisiran, prodam, tel: 525 22 55. mll514 HYUNDAI PONY, registriran, zelo dobro ohranjen, prodajo za 200.000 sit. Tel.: 528 10 83.mll545 MZ 251 ETZ, lahko tudi v okvari, kupijo. Tel:: 02 703 14 96. ml 1563 RENAULT CLIO RN, letnik 1993, reg. do 9/2002, garažiran, prodam. Tel.: 031 515 319.mll569 RENAULT CLIO 1.2 RN, 1.1995, bele barve, 5 vrat, prodam. Tel. 041 615 981. ml 1574 MERCEDES BENZ C 180,elegance, letnik 1995, prodam. Tel.: 545 11 51. ml 1587 živali NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in * skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. SKUPAJ PROTI | KRI t Ml fNALUf REPUBLIKA^ SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA Slomškova ulica 1, 9000 Murska Sobota Telefon: 02/5303 100 OBVESTILO Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad M. Sobota obvešča, da bo sprejem napovedi za odmero dohodnine za leto 2001 potekal: 1. Na območju upravne enote M. Sobota - vsak delavnik do 22. marca 2002 na sedežu Davčnega urada M. Sobota, Slomškova ulica 1, od 7.30 do konca delovnega časa; - od 25. marca do 2. aprila 2002 pa v avli dvorane Mestne občine M. Sobota, Kardoševa ulica 2, vsak delavnik od 8.00 do 18.00. 2. Na območju upravne enote Lendava - vsak delavnik do 22. marca 2002 na Davčnem uradu M. Sobota - Izpostava Lendava, Glavna ulica 2, od 7.30 do konca delovnega časa; od 25. marca do 2. aprila 2002 pa vsak delavnik od 8.00 do 18.00. 3. Na območju upravne enote Ljutomer - vsak delavnik do 22. marca 2002 na Davčnem uradu M. Sobota - Izpostava Ljutomer, Glavni trg 6, od 7.30 do konca delovnega časa; od 25. marca do 2. aprila 2002 pa vsak delavnik od 8.00 do 18.00. 4. Na območju upravne enote Gornja Radgona - vsak delavnik do 22. marca 2002 na Davčnem uradu M. Sobota - Izpostava Gornja Radgona, Partizanska cesta 21, od 7.30 do konca delovnega časa; od 25, marca do 2. aprila 2002 pa vsak delavnik od 8.00 do 18.00. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, 800 SIT/kos, vsak dan v Babincih 49. VZREJA NESN1C TIBA-OT, tel.: 582 14 01. ml 1117 NESNICE, mlade, hisex rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilni Benčec Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilni Čeh, Nede-lica, tel.: 573 51 53. ml 1357 DVE KRAVI, ena stara 5 let, druga 7, visoko breji, prodam. Zenkovci 67, tel.: 549 11 76. ml 1511 KRAVO, BREJO 8 MESECEV, staro 3 leta, prodajo. Franc Mencigar, Veče-slavci 93, tel.: 557 14 93 ali 041 340 336.mll515 NESNICE, MLADE JARČICE, RJAVE IN SIVE, cepljene, hisex, stare 13 tednov, prodam po 550 SIT. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. ml 1546 ZLATE PRINAŠALCE, mladiče z rodovnikom, prodam. Tel.: 522 14 44 ali 041406 612.. ml 1584 BREJE TELICE, 9, 8 in 7 mesecev, kontrole A, 14 svinj za zakol po izbiri od 80 do 140 kg, 30 pujskov, težkih do 30 kg, prodam. Tel.: 041 714 330. ml 1589 posesti ©080-1200 POKLIČITE ! 'OSTALI BOSTE ANONIMNI! VESTNIK NA INTERNETU: Podjetje za informiranje, d. d.,M.tovakaJ3Jl.SoJMta_ _ ® JE S www.p-ini.si MEŠANI STARI GOZD, 2 ha, v Doliču na Goričkem prodamo. Tel.: 02 2 51 84 02, v večernih urah, m 11458 V SLOVENSKIH GORICAH - OBČINA JURŠINCI prodam hišo, 200 m2, na zemljišču 1100 m2, za 15 mio. Tel:: 031 378 150. ml 1488 TAKOJ VSELJIVO DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tel.: 041 269 565,02 545 12 37. ml 1504 NOVO HIŠO, takoj vseljivo, pri Svetem Juriju pri Rogošovcih prodamo. Tel.: 041 841 409. ml 1508 POSESTVO, 3,5 ha, s hišo in gospo-drskim poslopjem v Berkovcih prodam. Tel:. 041 985 760. ml 1512 GOZD, 90 arov, v Andrejcih prodam. Tel.: 031 666 947, 527 16 19. mll523 STANOVANJE, 60 m2, v centru Beltincev, nova zgradba, prodamo. Tel.: 541 23 07. APARTMA, 50 m2, damo v najem, 1 m2 je 900 SIT, v Beltincih. Tel.: 541 23 07. mll527 V LENDAVI ugodno prodamo stanovanjsko hišo, 3 faza, dograjeno hišo v centru mesta; kmetijo 4,5 ha; dnev-no-nočni bar v centru; 3-sobno stanovanje v bloku - možnost najema leasinga. V posredniško prodajo sprejemamo nepremičnine celotnega Pomurja - brezplačen ogled in tržna cenitev. ADS Petek & LAH, d. n. o., telefon 02 251 42 08 ali 041 777 930, faks 02 251 42 09- mll531 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.; 031 820 754. mll532 HIŠO Z MEHANIČNO DELAVNICO in dve zazidljivi parceli v Martjancih ter parcelo v Kušanovcih s kletjo ter priključkom vode in elektrike prodam. Tel.: 524 12 90, od 7. do 15. ure. ml 1538 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote prodam. Tel.. 523 10 20, po 15. uri. mll544 SOBO dam v najem. Tel.: 031 767 592. mll553 POSLOVNE PROSTORE, okrog 250 m2, v M. Soboti oddajo. Tel.: 041 673 551 ali 02 527 10 61. ml 1561 VINOGRAD, 24 arov, v Čentibi prodam. Tel.; 574 18 23, 531 12 85 . ml 1565 V BELTINCIH OB GLAVNI CESTI dajo v najem obstoječo pekarno s prodajalno, lahko tudi za drug namen. Tel.: 041 507 026. ml 1567 STANOVANJE, 90 m2, v Severjevi 1 v M. Soboti, prodam. Tel.: 041 772 447 ali 041 306 O61.mll571 ENOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, neopremljeno, oddajo. T el.: 041 631 843.mll573 VRSTNO HIŠO, zgrajeno v III. gradbeni fazi, z vsemi komunalnimi priključki v Ljutomeru, prodam. Tel:. 02 229 65 70 ali 041 646 570. ml 1575-1 NOVA STANOVANJA, enosobna, trisobna v Ljutomeru prodamo. Tel: 02 229 65 70 ali 041 646 570. mll575-2 PARCELO za gradnjo stanovanjske hiše, komunalno urejeno, z gradbenim dovoljenjem, plačanim prispevkom, v Ljutomeru, prodam. Tel:. 02 229 65 70 ali 041 646 570. Betonarna Petlin, Trate 23, G. Radgona. mll575 PARCELO, 5000 m2, v Čardi pri Puconcih, tik ob glavni cesti proti Hodošu, blizu vrtin za termalno vodo, z dovoljenjem za gostinski objekt, prodamo. Tel.: 02 229 65 70 ali 041/ 031 646 570. ml 1577 GARSONJERO, 31 m2, v M. Soboti, prodam. Tel.: 02 527 11 81,041 746 027.mll581 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 78 m2, v centru M. Sobote, prodam ali menjam za manjše. Tel.: 031 620 822. mll585 18-ARSKO PARCELO z zidano staro hišo v Gančanih prodam. Tel.: 02 542 15 58 ali 524 18 38, po 19- uri. ml 1597 kmetijska mehanizacija PREDSETVENIK, peresni, širine 180 cm, kupijo. Tel.: 546 12 20. mll510 RABLJENO TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, KŽ Kranj, 2001,6 m delovne širine, prodajo. Tel:. 570 15 83. mll513 TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG KVERILAND, nastavljiv, in dvoosno prikolico, kiper, brez stranic, pred-setvenik širine 2,20 m, prodam. Tel.: 556 11 92. mll516 KROŽNE BRANE, 24 DISKOV, TRANSPORTNI TRAK, dolžine 6 metrov, in plug za izrov krompirja prodam, kupim pa molzni stroj. Tel.: 540 12 57. ml 1525 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, visoka kolesa, s koso in frezo, kupim. Tel.: 041 795 210. ml 1526 TRAKTOR FIAT 68 km, s pogonom na vsa štiri kolesa, prodajo. Tel.: 041 711 787. mll535 KUPIJO cisterno za gnojevko Crei-na, pajek Sip, trosilnik hlevskega gnoja SIP ali Tehnostroj, rotacijsko kosilnico SIP ali 1MT in sejalnico za koruzo Olt. Tel.: 041 255 463. mll543 TRAKTOR FIAT 68 KM, s pogonom na vsa štiri kolesa, prodajo. Tel.: (W 711 787. ml 1548 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, tračni obračalnik in kombajn zasl-peso Barigelli, trivrstni, ugodno dam. Tel.: 041 647 079. ml 1560 I VRTAVKASTO BRANO S POLN® VALJEM, 2,5 m širine, in sejalnico® žito, vse odlično ohanjeno, prodam Tel:. 041 269 174.mll570 SILAŽNI KOMABAJN Pottingerm« II, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 5"® 18 77. ml 1593 ROTACIJSKA KOSILNICA SIP, br» disk 165, prodam. Tel: 041 57925’, ml 1596 DVA SILOKOMBAJNA, suho, ItM no koruzo in slamo v balah proda® Tel: .586 14 47. ml 1598 kmetijski pridelki KORUZO V ZRNJU prodam. 577 10 04. ml 1537 . VINO, večje količine, belo, šipon, rizling, chardonay, po 150'j za 1, prodam. Tel.: 572 H ml 1592 razno ČE STE OSAMLJENI in bi želeli®* na deželi - možnost dedovanja Pl šifro: Pomagajmo si. m 11536 i Preklicujem veljavnost HH 807000-7073940 od HKS PANO® M. Sobota na ime Franc Horvat nonska 103, Beltinci, ml 1542 OSOVINO z »balon« kolesi, kom?11 no in ventilator, premera 100 reduktorjem ugodno prodam1. 031 889 068. ml 1547 Preklicujem veljavnost Žaklju?^ spričevala OŠ Puconci, 1986/8"’> ime Roman Janža, Predanovci 9'■ conci. ml 1555 Jože Škafar iz Melinec 174 dujem prodajo vseh premij kompletna serija za sladkorno P , traktor, plug, brano, trosile^ umetno gnojilo, črpalko za kanje, na domačiji Marije Renkovec 122. Ob morebitni j kupu bom kupce sodno preč’ m!1556 SVINJE ZA ZAKOL, domače rejc’ domače vino ter domače žganN,, dam. Lipa 44, tel.: 02 542 1 4 mll559 KORUZO V ZRNJU in centrali Feroterm prodam. Tel:: 571 • JI ml 1586 BETONSKE TLAKOVANCE, 6^ sive, in robnike, cca 80 m2’ j? 100.000 SIT, prodam. Tet: ® j 076, 031 666 026. ml 1588 j VEČJO KOLIČINO DRV PR00] Tel.: 587 12 54. m 11594 $ delo ZAPOSLIMO TRGOVCA, P°S^ DJO Z IZKUŠNJAMI na gT^^ področju. Market Golob, 02 645 91 80 ali 02 644 3 J ml 1426 VSE INFORMACIJE O MU PONUJAM. Tel.; 041 7’'JI Infocommerce, Danica P-,Šercerjeva 20, Velenje.®1 II KLAVIATURISTA za igranje/^ . iščem. Tel.: 070 204 407-1”1 MLADI DRUŽINI Z VESEU^I DEU Z ŽIVINO ponudimo^ / tev. Stanovanje zagotov 1 kmetiji. Prednost pri izbiri izpit C-kategorije. Tel.: 041 0 j ml 1549 .$0 ZAPOSLI SE VODJA IG^L^ LONA. Pogoji VI. ali VIL । brazbe, znanje dveh tLI'‘ osnove računovodstva io 0 pJJ del s programskimi orodl LtoI poslati na naslov: GAME, ^11“ f dejavnosti, d. o. o., Slove® 52, 9000 M. Sobota, m11’ I ^<2 44- in 46-letna Pre^Ma, službo v tujini, simPa 5 J iščeta prijateljico, sta j let, lahko brezposeln srečanja ali resno sredovalnica v Zd .^ci,1 Gederovska 14, čer 18 28. ml 1583 f Televizijski sp tl 8 . do 14. marca 2002 zri/ ( V Petek, 8. 3. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Duhovni utrip 9.00 Risanka 9.10 Prgišče priljubljenih pravljic 9.25 Fračji dol. lutkovna nan. 9.50 Zaplešimo, francoska ser. 10.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.40 Dosežki 11.00 Zvok, glasbeno-dokumentarna ser. 11.30 0 ljudeh in živalih 12.00 Dr. Ouinnova, am. nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Prvi in drugi 15.20 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 Skrivnost templjev v Angkorju 18.00 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Medved se zbudi 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Odprto danjn noč, nan. 20.30 Praksa, am. nan. 21.20 Cikcak 21.50 Dobro je vedeti 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 Skrivnost templjev v Angkorju 1 .00 Kraljica Kat, Karmela in sv. Judita 1.50 Strela z jasnega, nem. nad. 2.40 Hudič in gospodična Jones, am. film 4.10 Baročni trio 4.50 Šport 5.40 Vsakdanjik in praznik 6.55 Orion TV SLOVENIJA 2 15.30 Hladna vojna, am. ser. 16.15 Rad imam Lucy, am. nan. 16.45 Strela z jasnega, nem. nad. 17.45 Na begu, angleški film (č.-b.) 19.15 Videospotnice 20.00 Sfinga, nem. ser. 20.55 Kazen za zločin, nem. film 22.30 South Park, risana ser. 22.55 Iz slovenskih jazz klubov 23.30 San Remo 2002, posn. festivala 2.30 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.65 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Dragon Bali, risanka - 14.35 Power Rangers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esme- O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES - inform. odd. ralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Indiana Jones in tempelj smrti, film - 22.00 Privid zločina, nan. - 22.50 JAG, nan. - 23.40 nan. - 0.10 24 ur KANAL A 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Rock’n’roll, nad. -13.00 Ricki Lake, pon. - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nan. - 16.00 Ricki Lake -16.50 Matlock, nan. - 17.40 Podivjani Stark, nan. -18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Nogometna arena - 20.30 Legende nogometa - 21.00 Jutrišnji človek, film -22.40 Ekstra magazin - 23.30 Šov Jerryja Springerja - 0.15 Rdeče petke, erot. ser.' IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: MartaTurk - 15.35 Anketa - 15.40 Veterinar svetuje - 15.50 Eros Ra-mazzotti, posn. koncerta - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Dogodek dneva - Tedenski komentar - 18.25 Nagradna igra v živo - 18.35 Videoidea, kontaktna glasbena oddaja - 18.55 Napoved športnih dogodkov - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 10.15 Četrtkov klepet, pon.. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 11.30 Videostrani. 16.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 17.15 Četrtkov klepet, pon.. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, pon.. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 21.15 Glasbeni spoti. 21.30 Kiparska genialnost v lesu, iz produkcije ZLTV. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Brazilski akvarel, nad. - 13.25 Heidina kronika, film - 14.55 Poročila - 16.05 Tečaj francoščine - 15.20 Carstvo divjine, ser. - 15.45 Iz jezikovne zakladnice - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Izbor Miss Universe Hrvaške - 22.45 Odmevi dneva - 23,05 Šport danes - 23.15 Gia, film - 1.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.25 Poslovni klub - 8.55 Sodnica Amy, nan. -9.40 Hit-depo - 11.40 Znanost - 12.40 Politični magazin - 13.30 Svet mode - 13.55 Željka Ogresta in gosti - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo -17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Begunec, nan. -20.55 Polni krog - 21.10 Mesečina - 21.55 Svet zabave - 22.25 Cafe Cinema - 23.05 Pravi čas TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 19.30 Glasbeni program - 20,10 Dok. ser. -21.00 Normal, Ohio (9/12) - 21.25 Veronikine skrivnosti III. (21/22) - 21.50 Na zdravje (73/100) - 22.15 Nenadoma Susan (13/22) - 22.35 Čas je za jazz: Duke Ellington Big Band - 23.45 Glasbeni program -0.25 Amerika - življenje narave - 1.00 Košarka: NBA akcija - 1.30 Košarka NBA: Miami - Toronto, prenos TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli ■ 5 45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.00 Za večne čase, port. nad. -10.05 Aktualno danes -12.00 Poročila -13.00 Oddaja regionalnih študijev -14.05 Povodenj, ang. dok. film -15.05 Odd. za upokojence -15.30 Nepričakovano potovanje, Iran. nad. -16 20 Sto slik iz 20. stoletja -17.00 Izvir, zdravstveni magazin -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.35 Okno -19.30 Dnevnik, šport, vreme ■ 20.05 Parada ljubezni, glasbena oddaja - 21.00 Volitve 2002 - 22.00 Aktualno, poročila - 22.30 Thema - 22.55 Pekleni stradež, am. film TV DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Štafeta - 9.10 Kje se skriva zdaj marksizem? - 9.50 Galaktična Odiseja -10 50 Kino do smrti -11.50 Poročila -12.10 Zakaj? -13.10 Dobrodelni koncert -14.00 Zaljubljeni zemljepis -14.30 Ženske s kamero -15.30 Jayne Mansfield ■ 16.25 Znanstvena zakladnica -17.00 Koledar -18.00 Poročila -18.30 Risanka -19.00 Hiša in dvorišče -19.30 Svet prihodnosti, znan. ser. - 20.00 Nataša, madž.-rus. film -21.30 Vsakdanja grozljivka, madž. kratki film-21.45 Poročila, šport - 22.00 V svetlobi fleša, am. film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.25 Ponovitve nadaljevank -10.15 Robin Hood - 10.55 Komisar Rex - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji -19.00 Will in Grace - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Am. predsednik, film - 23.00 Črno in belo, srhljivka - 0.30 Možganska nevihta, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Vstaja v Indiji, pustolovski film - 12.00 Poročila - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari 21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23,10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki Sobota, 9. 3. TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.35 Pod klobukom 9.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10 .00 Erazem in potepuh, otroška ser. 10.35 Prigode Huckleberryja Finna, nad. 11.30 Lingo 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Mostovi 14.20 Zamenjava, angleški film (č.-b.) 16.00 Grdi raček Tine, risana nan. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu 17.45 Zapuščina davnine, angleška ser. 18.10 Vale in Lajči, risana nan. 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Utrip 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Povabilo na ples 21.00 TV Poper 21.30 Parada plesa 21.50 Slavospev življenju, norveška ser. 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 Oz, am. nad. 23.55 Obračun z Mount Everestom, film 1. 30 Zapuščina davnine, angleška ser. 2.00 Slovenski magazin 2.30 Mrhe, francosko-nem. film 4.30 Šport 5.45 TV Poper 6.15 Mario, nedeljski večer TV SLOVENIJA 2 8.50 Šport 13.45 Raymonda imajo vsi radi, am. nan. 14.10 Frasier, am. nan. 14.35 Poljub v Glasgowu, angleška nad. 15.25 Horace in Tina, avstralska nad. 15.50 Jasno in glasno 17.00 Šport 19.10 Videospotnice 19.55 Klemperer, nem. nad. 20.45 San Remo 2002, prenos festivala 0.45 Videospotnice POP TV 8.20 Oliver Twist, risana ser. - 8.45 Princesa Sissi -9.10 Dragon Bali - 9.35 Power Rangers - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Glavca, nan. - 11.30 Fejst fantje, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13.00 Preverjeno - 13.45 TV Dober dan -14.45 Prstan, am. nad., 1. del - 15,40 Naša sodnica, nan. - 16.30 Ljubezen ali denar, nan. - 17.00 Dragi John, nan. - 17.30 Toženi starši, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Popolna oblast, film - 23.20 Drakula, film - 1.40 24 ur KANAL A 10.20 ■ 14.25 Obala ljubezni, pon. 245.-249. dela ameriške nadaljevanke - 14.30 Nogometna arena -15.30 Zgodovina nogometa - 16.30 Matlock, nan. -17.20 Goodyear liga v košarki - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Morilski sosed, film - 21.45 Helikopterska enota, nan. - 22.45 Sovražne vode, film - 0.10 Mokre in divje, erot. oddaja IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra - 10.35 Videoidea, glasbena oddaja - 10.55 Napoved športnih dogodkov - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Monitor - Avtošov TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.45 Miš maš, otroška oddaja. 10.45 Videostrani. 17.00 I feel good, zabavna oddaja, pon.. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Ročna dela, mladinska oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.00 I feel good malo inači, zabavna oddaja, pon.. 19.50 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 Dream Caf-fe, kontaktna oddaja v živo. 21.00 Maturantski ples, Ekonomska gimnazija, reportaža. 22.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Govorilnica - 11.10 Felicity, nan. -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.35 Oprah Show -15.25 Kuharski dvoboj - 16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National Geographic, ser. - 17.35 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Loch Ness, film - 21.50 Poročila - 22.00 TV-dvoboj - 22.25 Attila the Hun, mini ser. - 1.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.55 Je kdo videl moje dekle?, film - 13.20 Koncert Simfoničnega orkestra HRT - 15.00 Hišni ljubljenci -15.45 Felicity, nan. - 16.35 Beverly Hills, nad. -17.25 Briljantina - 18.20 Sodobna dekleta, ser. -19.05 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. -20.10 Boj za preživetje, ser. - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Glamour Cafe - 23.05 Moške svinje, nan. - 23.50 Boyzone, posn. koncerta TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -10.25 Smučarski skoki, prenos iz Harrachova -15.55 Košarka NBA, posn. - 17.50 Vaterpolo: Jug - Bečej, prenos - 19.05 Top DJ Mag - 20.05 Ekran 2000 - Vladimir Fulgosi in Damir Čučič: Freespace - 20.45 Sanremo: Festival italijanske kancone, prenos - 0.05 Šport danes TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce, izbor - 6.00 Danes zjutraj -7.25 Za otroke - 8.00 Zlati dim - 9.25 Kje - kaj? -10.15 Zanzibar, za mlade -11.10 Indaba, fran. nad. -12.00 Poročila-12.05 Bravo-tv -13.00 Trema, mladinski kviz ■ 13.50 Po potnica -14.10 Cesar Otokar in Evropa - 14.55 Naše stoletje ■ 15.20 Mreža, dok. -15.50 Šampion -16.25 Športni program -18 30 Luxor Loto Show-19.30 Dnevnik, šport,vreme - 20.05 Muhasti letni m a k 15.16 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake -16.50 Matlock, nan. - 17.40 Podivjani Stark, nan. -18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Ekstra magazin - 20.45 Rock’n'roll, am. nad., 4/4 - 21.40 Dharma in Greg, nan. - 22.10 Cybill, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. -23.10 Šov Jerryja Springerja - 0.00 Rdeče petke, erbt. ser. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Iz našega studia - 15.50 Inštitucije, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Za življenja vredno okolje, nagradna igrica - 18.40 Dalmatinski večer z Oliverjem Dragojevičem, pevci HNK Split in Celestinom Sardeličem - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.45 Turk stični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon.. 10.00 Viva Turistica, turistična oddaja, pon.. 10.30 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 11.00 Tržne sile, dokumentarna oddaja. 11.30 Videostrani. 16.00 Tržne sile, dokumentarna oddaja. 16.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, pon.. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon.. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 Moj dom, oddaja v živo. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja v živo. 22,30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.30 Harvey, film - 15.00 Poročila - 15.05 Spoznavanje, ser. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Dokumentarna oddaja - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Globalna vas - 20.40 Pol ure kulture - 21.10 Trenutek spoznanja - 21.45 Misli 21. stoletja - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 Evromagazin -23.50 Držite malega, film - 1.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.20 Prostor, čas, arhitektura - 10.00 Črno-belo v barvah: Največja dirka na svetu, film - 13.20 Forum - 14.20 Moderato cantabile - 15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Gilmorjeva dekleta, nan. - 21.00 Polni krog - 21.20 Dosjeji X, nan. - 22.05 S hujšanjem do smrti, dokumentarni film - 23.05 Seinfeld, nan. - 23.30 Zmešnjave, nan. - 0.20 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -19.30 Glasbeni program - 20.15 Nogomet, prenos tekme Lige prvakov - 22,35 Transfer - 23.20 Liga prvakov, posnetki - 23.50 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5 42 Jutranje misli-5.45 Agrar-6.00 Danes zjutraj ■ 8 30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.00 Za večne čase, poit nad -12 00 Poročila ■ 13.00 Hrva-tska kronika - 13.30 Ecranul nostru -14.05 Molo-ney, am. krim. nan. -15.00 Madžarska 2002 - 15.25 Nepričakovano potovanje, fr. nan. -16.15 Sto slik iz 20. stoletja ■ 16.30 Kažipot -17.30 Capitaly, nan. -18.00 Poročila -18.15 Risanka -18.40 Bolnišnica upanja, nan. -19 30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Capitaly, madž. nan,- 20.35 Liga prvakov, nogometna tekma - 22.45 Aktualno, poročila - 23.15 Thema - 23.40 LP - izbor TV DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5 30 Začenja se dan - 8.40 Za kmetovalce - 9.05 Katedrala v Gyula-fehervaru - 9 30 Galaktična Odiseja -10.30 Volitve 2002 - 11.50 Poročila -12.10 Živa cerkev, verska poročila - 12.40 Hettreka! -13.10 Klub Eguator -13.55 Svetniki hiše Arpadovičev in njihove legende -14.15 Starodavni Pompe! -14.55 Brez katedre -16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fr. nan. ■ 17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka- 19.00 Strani neba -19.30 Ledeni sever, am. burleska - 19.55 Gori, draga!, češki film - 21.05 Morelov fant, madž. kratki film - 21.45 Poročila, šport ■ 22 05 Otvoritev novega narodnega gledališča- 22.45 klub.dunatv.hu TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.25 Sabrina - 16.50 Smučarski skoki, prenos iz Faluna - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Manchester United -Bayern, prenos z Dunaja - 23.35 Deset ur časa za Virgila Tibbsa, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kghano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Dvojčka iz Zillertala, film - 12.00 Poročila -12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Belo-modre zgodbe - 21.00 Vsakdanje zgodbe - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Male sive celice, kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Slovenski magazin 11.05 Mario, nedeljski večer 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Svetovni izzivi 15.30 Ne/znanioder 15.55 Večjezična Velika Britanija 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Dosežki 17.20 Resnična resničnost 17.50 Na liniji, oddaja za mlade 18.25 Zaplešimo, francoska ser. 18,40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi ” / 21.20 Osmi dan / 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme / 22.50 Zgodbe o knjigah / 23.00 Aliča, evropski dokumentarni film I 23.25 Španska kraljica, gledališka predstava i 1.10 Resnična resničnost 1.40 Osmi dan 2.10 Tednik 3.05 Gledališče v hiši, jugoslovanska nan. 3.35 Strela z jasnega, nem. nad. 4.25 Silaka, jugoslovanski film 6.00 Šport TV SLOVENIJA 2 14.15 Polnočni klub 15.25 Zakaj se zgradbe rušijo, angleška ser. 16.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska nan. 16.45 Strela z jasnega, nem. nad. 17.45 Pot k zvezdam, angleški film (č.-b.) 19.25 Videospotnice 20.00 Herbert von Karajan, dokumentarni film 21.00 Izgubljena formula Janeza Puharja, dokumentarni film 21.40 Šoferja, jugoslovanska nad. 22.30 Hamlet, angleški film (č.-b.) 1.00 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Tretja izmena, nan. - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Power Rangers - 15.30 Mesto angelov, nad. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Seks v mestu, nan. - 20.30 Poročna obleka, film - 22.10 Bolnišnica upanja, nan. - 23.00 JAG, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur KANAL A 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Matlock, nan. - 17.40 Podivjani Stark, nan. - 18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. -19.10 Vreme - 19,15 Šov Jerryja Springerja -20.00 Columbo: Kriza identitete, film - 21.50 Dharma in Greg, nan. - 21.20 Cybill, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Šov Jerryja Springerja -0.10 Paradiž, erot. ser. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Za življenja vredno okolje, nagradna igrica -15.40 Dalmatinski večer - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Dogodek dneva - 18.20 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Intervju: Erika Zelko Peterka - 18.35 Anketa - 18.40 Pomladni koncert mešanega pevskega zbora Štefan Kovač, posn. - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.45 Moj dom, pon. oddaje. 10.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon.. 11.00 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 11.30 Videostrani. 17.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, pon.. 17.30 Moj dom, pon. oddaje. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrunja, glasbena oddaja., pon.. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.30 Naj viža, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes, informativna oddaja, pon.. 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.30 Obraz z naslovnice, film - 15.00 Poročila - 15.05 Spoznavanje, ser. -16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Alpe - Donava ■ Jadran - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Politični magazin - 21,00 Željka Ogresta in t gosti - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.05 Šport danes -23.15 Znanost - 0.20 Ljubezenske sanje, film - 2.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.15 Gilmorjeva dekleta, nan. - 11.00 Dosjeji X, nan. - 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Globalna vas - 13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin - 14.35 Pol ure kulture - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo -17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Nočni vlak, film - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.05 Zmešnjave, nan. - 23.55 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -18.00 Liga prvakov, posnetki - 18.30 Zgodovina nogometa, dok. ser. (2/13) - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Šofer gospodične Daisy, am. film -21.45 Svet mode - 22.10 Hit-depo - 0.10 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.00 Za večne čase, port. nad -12.00 Poročila -13.00 Slovenski utrinki -13.30 Skupaj -14.05 Moloney, am. nad. -15.00 Ekspanzija -15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nan. -16.20 Sto slik iz 20. stoletja -17.05 krojilci usode - 17.30 Upanje potomcev -18 00 Poročila -18.15 Risanka -18 40 Bolnišnica upanja, am. nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.00 Prenos proslave iz Operne hiše - 21.30 Epska pesnitev Sandorja Petofija - 22.00 Poročila, aktualno - 23.00 Thema - 23.25 + 1 TV DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Smeri neba - 9.10 Dobil sem pismo, dok. - 10.05 Rakoczijev poročnik, madž. film - 11.50 Poročila -12.10 V božjih rokah, verski mag. -12.40 Eva Szovathy, madž. film -14.00 Heureka! -14.30 Zaljubljeni zemljepis -15.05 Brez katedre -16.05 Prijatelji na plaži, nemš. nan. - 17.00 Koledar'-18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka-19 00 Štafeta -19.25 Moje priljubljene pesmi - 20.00 Volitve 2002 - 21.15 Najlepši vrtovi Evrope - 21.45 Poročila, šport - 22.35 Skupna slika - 23.00 Veliko gledališče na malem odru, dok. film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.35 McHaleova mornarica, filmska komedija - 10.15 Policist iz Tolza - 11.45 Konfeti - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina -17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 18.55 Novo v kinu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.15 MA 2412 - 21.10 Alarm za Kobro 11 - 22.00 Blues iz Kaisermiihlena - 22.45 Novo v kinu - 22.55 De Luca - 23.25 Oddaja o kulturi: Slabe pustolovščine dobrega reporterja Georga TV AVSTRIJA 2 9,00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.15 Vedno težave z dekleti, film - 12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov - 12.30 Dežela in ljudje -13.00 Čas v-sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Polinezija - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22,30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva I K asi - 21.05 V gosteh pri Ferencu Madlu - 22.05 mrtna privlačnost, am. triler rv DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se an - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9.25 iVla -9.55 klub.dunatv.hu -10.25 Heureka! -10.55 'rijatelji na plaži, nemš. nad. -11.50 Poročila -12.40 i božjih rokah -13.10 Pričujoče spominske hiše -3.40 Avtonomija -14.15 Človek in gozd • 14.35 Pri-orišče svetovnih kultur -15.40 Smer je prihodnost! ivst. ser. -16.30 Klub Eguator-17.00 Začaranost, it. rad. -18.00 Poročila -18.30 Risanka -19.00 Srčne ežave, nem. nad. -19.50 Nekaj divjega, am. film -11.45 Poročila, šport - 22.00 Guvernanta, ang. film FV AVSTRIJA 1 I.20 Otroški program - 8.30 Slalom, prenos prve rožnje iz Flachauja - 9.55 Veleslalom (ž.), prenos >rve vožnje iz Flachauja - 10.25 Smučarski poleti, rrenos iz Harrachova - 11.25 Slalom, prenos druge ražnje - 12.25 Veleslalom (ž.), prenos druge vožnje - 13.35 Simpsonovi - 14.00 Dvojček redko pride ;em - 14.25 03 AustriaTop 40 -15.10 Brez idej -I5.35 Roswell - 16.20 Ally McBeal - 17.10 Sabrina -I7.30 V živo na ulici - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Agent nula nula tič, filmska komedija - 22.40 Vem, kaj si naredil lansko poletje, srhljivka - 0.15 Agorafobija, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Na otok s tabo, filmska komedija -11.15 Angel med grešniki, filmska komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pet milijonov išče dediča, filmska komedija - 14.35 Nedeljski otrok, filmska komedija -16.25 Alpe - Donava - Jadran -16.55 Religije sveta -17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Skedenj muzikantov -22.35 Junakom je težko, filmska komedija - 0.05 Nenavadna grofica, kriminalka ( V Nedelja, 10. 3. TV SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski 8.25 Palček David, risana nan. 9.00 Bisergora, otroška oddaja 9.45 Koncert orkestra Slovenske policije 10.25 Pomagajmo si 10.55 Pravljične živali, angleška ser. 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.10 Povabilo na ples 14.10 Ljubezenska zgodba, angleški film 16.00 O ljudeh in živalih 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Erazem in potepuh, otroška ser. 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 Intervju 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Humanistika 23.45 Kolesarji, srbski film 1.20 Zakaj se zgradbe rušijo, angleška ser. 2.10 South Park, risana ser. 2.35 Umori, am. nan. 3,15 Vsakdanjik in praznik 4.45 Šport TV SLOVENIJA 2 8.50 Šport 13.45 Mestne mrhe, angleška nan. 14.10 Komisar Rex, avstrijska nan. 15.00 Euromusica 15.30 Šport 19.15 Videospotnice 20.00 Zakaj se zgradbe rušijo, angleška ser. 20.50 Frasier, am. nan. 21.15 Turistična oddaja 21.35 Umori, am. nan. 22.^0 Baletni večer 23.05 Videospotnice POP TV 8.20 Oliver Twist - 8.45 Princesa Sissi - 9.10 Dra-gon Bali - 9.35 Power Rangers - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Glavca, nan. -11.30 Fejst fantje, nan. - 12.00 Šolska košarkarska liga,.pon. - 13.00 Najboljše dekle na svetu, film -14.45 Zakaj moja hči?, film - 16.30 Ljubezen ali denar, nan. - 17.00 Dragi John, nan. - 17.30 Družinska skrivnost, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 V krempljih, film - 23.50 24 ur, pon. KANAL A 10.20 - 14.25 Mladi in nemirni, pon. 111.-115. dela ameriške nadaljevanke - 14.30 Moški iz Laramieja, film - 16.15 Svetovna kaskaderska nagrada -17.15 Adijo, pamet, nan. - 18.15 Dvakrat v življenju, nan. - 19.05 Melrose Plače, nad. - 20.00 Glej, kdo se zdaj oglaša, film - 21.45 Spet zaljubljena, nan. - 22.40 Goodyear liga v košarki, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šport - 10.15 Novi polo, predstavitev - 10.30 Iz našega studia: 12 uspešnih let podjetja AJM d.o.o. - 11.00 Klasje, oddaja za kmetovalce - 11.15 Kmetijstvo, oddaja iz serije Ljudje Evrope - 11.30 Hodil po zemlji sem naši, turistična oddaja - 11.50 Rez trte vinske kraljice, reportaža s Pavlovskega vrha »12.10 Intervju: Marta Turk - 12.25 Anketa - 12.30 Veterinar svetuje -12.40 Eros Ramazzotti, posn. koncerta - 12.50 Tedenski komentar - 12.55 Pregled dogodkov tedna TV AS 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon,. 12.45 Moj dom, pon. oddaje. 13.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, pon.. 13.30 Viva Turistica, turistična oddaja, pon.. 14.00 Četrtkov klepet, pon.. 14.40 Dream Caf-fe, kontaktna oddaja, pon.. 15.25 I feel good, zabavna oddaja, pon.. 16.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.45 Poročila - 7.50 Film - 9.40 Pleme, otroška ser. - 10.30 Dvigalo - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Duet za eno noč, drama - 16.45 V parku vrtnic, film - 18.25 Klemperer, nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Novo doba, dramska ser. - 21.10 Dora, prenos - 23.45 Poročila -0.00 Prijateljica, film - 1.50 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.05 Biblija - 9.20 Benediktinski samostan - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta: Cavtat - 11.00 Nedeljska maša - 12.05 Film -13.35 Attila the Hun, mini ser. - 16.35 Ksena, nan. - 17.20 Turistični magazin - 17.50 Neukročena Afrika, ser. - 18.15 Opera Box - 18.50 Povabilo, oddaja o kulturi - 19.30 Iz hrvaških muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Koncerti za karto več - 21.55 Poročila - 22.00 100 let komedije, dokumentarna ser. - 22.50 Triler TV HRVAŠKA 3 6.10 Brazilski akvarel - 10,25 Smučarski skoki, prenos iz Harrachova - 15.05 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 16.00 Šport v nedeljo - 20.25 Nogomet, prenos tekme italijanske lige (Lazio - Roma ali Inter - Juventus) - 22.20 Šport danes - 22.35 Rock klub TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce -6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.35 »To je rekel Gospodi« - 7.40 Za otroke ■ 8.05 Nedeljski otok • 9,30 Glavni trg -11.00 Šege ob postu -12.00 Poročila -12.10 Delta -12.40 Madž. narodna glasba ■ 13.20 V mreži pravosodja, am. nan. -14.15 Zadeve srca, za bolne otroke -15.10 Radostna novica, odd. unitarne cerkve ■ 15 40 Theatrum Hungariae -16.35 Ku-fer-17.05 Andromeda, am. sci. film -17 55 Neznani znanci -18.30 Poročila, šport -19.00 Tednik -19.50 Zimzelene melodije - 20.45 Pogovor z znanimi ljudmi - 21.15 Operni ples v Budimpešti - 22.45 Gol - 22.55 Razvaline cesarstva, ser. TV DUNA 5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 7.10 Zmaj iz papirja, za male in velike - 8.40 Izredna ura zgodovine - 9.25 Živa cerkev - 9.55 Prizorišča svetovnih kultur-10.55 AgathaCristie: Poirot-11.50 Poročila -12.10 Dankč Pista, madž. film -13.40 In memo-riam Margit Lukacs -14.25 Izginili so - iščemo jih -15.05 Po sledeh Kristusa -15.35 Pismo sem dobil ... - 16.20 Ura literature - 17.00 Klicali ste me, Mylord, ang. nan. -18.00 Tednik -19.15 Risanka -20.00 Zadnji valček, am. glasbeni film - 21.55 Du-našport - 22.25 Besna mladina, angl, film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.30 Slalom (ž.), prenos prve vožnje iz Flachauja - 9.50 Veleslalom, prenos prve vožnje iz Flachauja - 10.45 Smučarski poleti, prenos iz Harrachova - 11.25 Slalom (ž.), prenos druge vožnje - 12.25 Veleslalom, prenos druge vožnje - 13.30 Šport - 14.00 Izgubljeni svet -14.45 Beg v divjino, pustolovski film - 16.15 Nogomet: Tirol - Austria Memphis, prenos iz Innsbrucka - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Bleščeča past, srhljivka - 22.05 Kolumbe - 23.40 Kraj dejanja - 1.10 Nazaj na ulico, TV-film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Križem kražem - 10.15 Uho za Boga - 10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila -11.05 Evropski studio - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Energy Globe Award 2002 - 15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Dvojčka iz Zillertala, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Brez pošte, šov -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dolga pot do sreče - 21.40 Poročila - 21.55 Prizadet - 23.15 Rudolf Leopold, portret zbiratelja -23.45 Wallace, TV-film onedeljek, 11.3. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.15 Iz popotne torbe: Medved se zbudi 9.30 Marko, mavrična ribica 9.50 Pravljične živali, angleška ser. 10.15 Skrivnost templjev v Angkorju 11.10 Na vrtu 11.35 Zapuščina davnine, angleška ser. 12.00 Humanistika 12.30 Parada plesa 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Ljudje in zemlja 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Recept za zdravo življenje 17.50 Radovedni Taček: Koza 18.05 Telebajski 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Julija, avstrijska nan. 20.50 Svetovni izzivi 21.20 Ne/znani oder 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Dosežki 23.10 Branja 23.15 Recept za zdravo življenje 0.10 Ne/znani oder 0.35 Svetovni izzivi 1 .05 Kraljica Kar, Karmela in sv. Judita 1.55 Strela z jasnega, nem. nad. 2.45 Parada plesa 3.05 Turistična oddaja 3.25 Studio City 4.35 Končnica 5.35 Šport TV SLOVENIJA 2 15.25 Sfinga, nem. ser. 16.15 Rad imam Lucy, am. nan. 16.45 Strela z jasnega, nem. nad. 17.45 Šolarček, kratki film 18.00 Horace in Tina, nad. 18.25 Štafeta mladosti 19.15 Videospotnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Hladna vojna, am. ser. 22.50 Brane Rončel izza odra 0.15 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Dragon Bali, risanka - 14.30 Power Rangers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Providence, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H. - 0.00 24 ur KANAL A 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. -15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake -16.50 Matlock, nan. - 17.40 Podivjani Stark, nan. -18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Bolje je bo nikoli, film - 22.30 Dharma in Greg, nan. - 23.00 Cybill, nan. - 23.30 Noro zaljubljena, nan. - 0.00 Šov Jerryja Springerja, pon. - 0.40 Rdeče petke, erot. ser. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Monitor - Avtošov - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kronika - 18.25 Športni ponedeljek v živo - Pregled športnih dogodkov - 18.45 NK Mura: NK Domžale, posn. - 19.00 Aktualno; pon. - 19.15 Kanal A TV AS 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, pon.. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon.. 11.30 Videostrani. 16.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 17.30 Iskanje, dokumentarna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Nova Toyo-ta Corolla, predstavitev. 18.20 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon.. 19.15 Dream Caffe, kontaktna oddaja, pon.. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 Nova Toyota Corolla, predstavitev. 20.20 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Mura : NK Domžale, posn. nogometne tekme. 22.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 22.45 Nova Toyota Corolla, predstavitev. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne -12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.30 Usodna prevara gospe Oswald, film - 15.00 Poročila - 15.05 Spoznavanje, ser. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 S. 0. S, potrebujejo nas -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Morje in otoki - 20.55 Latinica: Jih je kdo videl? - 22.30 Odmevi dneva - 22.50 Šport danes - 23.05 Fenomen, film - 1.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.55 Prizma, mednarodni magazin - 9.50 Svet zabave - 10.20 Mir in dobrota - 10.50 Klemperer, nad. - 11.40 Povabilo - 12.10 Cafe Cinema - 12.50 Mesečina - 13.35 Kuharski dvoboj - 14.55 Sla- \ mour Cafe - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 1 Hugo - 17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Pano- I rama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Vedno znova, nad. - 20.55 Polni krog - 21.15 Becker, nan. - 21.40 Dokumentarni film - 22.35 Seinfeld, nan. - 23.00 Zmešnjave, nan. - 23.50 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -18.50 Avto-magazin - 19.30 Glasbeni program -20.10 Petica - 21.20 Največja dirka na svetu, am. film - 23.55 Črno-belo v barvah - 0.40 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes. -11.05 Za večne čase, port. nad - 12.00 Poročila ■ 13.00 Romski magazin -13.30 Slovaški magazin -14.05 Monoley, am. krim. nan. -15.00 Madžarska hiša -15.25 Nepričakovano potovanje, kan. nad - 16 30 Kip sv. Ladislava v Mogyorodu -17.20 Ostani z nami -17.30 Srečanje s prof. Lajosem Papom ■ 18.00 Poročila-18.15 Risanka-18.40 Bolnišnica upanja, nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Modra luč ■ 21.15 Volitve 2002 - 22.05 Poročila -22.25 Thema, dokumentarci - 22.40 Panorama -23.40 Liga prvakov TV DUNA 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Tedenska poročila • 9.35 Pokrajine, zvijače, ženske - 9.50 Razpokani svet -10.30 Dvoglasno, dok. film -11.50 Poročila-12.10 Dvor in dvorišče -13.00 Talent -13.30 Portreti madž. zgodovine -14.00 Po sledeh spomina Ferenca Rakoc-zija ■ 15.10 Brez katedre - 16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fr. nad. ■ 17.00 Koledar ■ 18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Nad mejami -19.30 Skrivnosti vesolja, angl. ser. -19.40 Poljubi me, budalo, madž. film - 21.45 Poročila, šport -22.05 Zgodovinski portreti - 22.30 Na drugi strani Lune, dok. TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.00 Am. predsednik, film - 11.45 Konfeti - 15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Karolina v velemestu - 19.00 Dharma in Greg - 19.30 Čas v sliki - 20.15 McHaleova mornarica, filmska komedija - 22.00 Igrati se Boga, srhljivka - 23.30 Alarm za Kobro 11 TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Nedeljski otrok, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi -0.00 Čas v sliki - 0.30 Clockers, film TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Bisergora, otroška oddaja 9.25 Radovedni Taček: Koza 9.35 Čarobni šolski avtobus 10.00 Zgodba o Pingu, otroška oddaja 10.40 Recept za zdravo življenje 11.86 Obzorja duha 12.00 Julija, avstrijska nan. 13.00 Poročila, šport, vteme 13.15 Dobro jutro 15.00 Intervju 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17 .00 Evro, avstrijska ser. 17.15 Podjem: Protibirokratski program 17.45 Šiv v času, francoska ser. 18 .05 Zlatko Zakladko: Gorjanci 18.20 Skrivnosti: Smrt 18.25 Knjiga mene briga: Etnologija spalnice 18.40 Risanka 19 .00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Mednarodna obzorja: Bližnji Vzhod 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Trilogija Maršeillaise, franc, drama, 1/3 0.25 Evro, avstrijska ser. 0.40 Podjem: Protibirokratski program 1.15 Mednarodna obzorja 2.05 Aktualno 2.55 Strela z jasnega, nem. nad. 5.30 Šport TV SLOVENIJA 2 14.20 Studio City 15.15 Končnica 16.15 Rad imam Lucy, am. nan. 16.45 Strela z jasnega, nem. nad. 17.40 Zaspi, ljuba moja, am. film (č.-b.) 19.15 Videospotnice 20.00 Nogometna oddaja 20.35 Liga prvakov v nogometu 22.35 Ženska izprijenost, nemško-am. film 0.25 Predor, slovenski kratki film 0.35 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Power Ran-gers - 15.30 Mesto angelov, am. nad., 1/13 -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Ponovno med ljudmi, film - 22.26 JAG, nan. - 23.10 M.A.S.H., nan. - 23.40 24 ur KANAL A 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Dvakrat v življenju, nan. - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Matlock, nan. - 17.40 Podivjani Stark, nan. - 18.10 Roseanne, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Srečna zvezda, film - 22.00 Dharma in Greg, nan. - 22.30 Cybill, nan. -23.00 Noro zaljubljena, nan. - 23.30 Šov Jerryja Springerja - 0.20 Rdeče petke, erot. ser. IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega .programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.26 Kronika -15.25 Športni ponedeljek - Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Domžale, posn. - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Iz na- idea tv POMURSKA REGIONALNA televizij a 10 38 UHF slutiva:. ^uti\u\ti\u \jwv\uv Evrope - hk\ua\no, pon. - AUAU Kana\ k TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, pon.. 09.45 Nova Toyota Corolla, predstavitev. 09.50 Šport plus, športna oddaja, pon.. 10.20 NK Mura: NK Domžale, posn. nogometne tekme. 12.05 Iskanje, dokumentarna oddaja. 12.35 Videostrani. 15.45 Šport plus, športna oddaja, pon.. 16.15 NK Mura : NK Domžale, posn. nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu. 19.15 Iskanje, dokumentarna oddaja. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, pon.. 20.15 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.40 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 20.55 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Iz' produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.05 Tržne sile, dokumentarna oddaja. 22.35 Gnes, informativna oddaja, pon.. 22.50 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Brazilski akvarel, nad. - 13.30 Konj za Danny, film - 15.00 Poročila - 15.05 Spoznavanje, ser. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Moderato cantabile - 20.55 Forum - 21.55 Prostor, čas, arhitektura - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes - 23.15 Dežela puščavskega sokola, ser. - 23.45 Michael, film - 1.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.35 S. 0. S., potrebujejo nas - 10.05 Avtomagazin - 10.45 Vedno znova, nad. - 11.30 Hit HTV - 12.15 Dokumentarni film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13.35 Latinica - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo -17.05 Brazilski akvarel, nad. - 18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. -20.55 Polni krog - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.50 Prave ca za vse, nan. - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.05 Zmešnjave, nan. - 23.55 Življenje na severu, nan. TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -17.25 Petica - 18.35 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarka: NBA-akcija - 20.40 Nogomet, prenos tekme Lige prvakov - 22.35 Monoplus - 23.45 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar -6.00 Danes zjutraj -8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -10.05 Za večne čase, port. nad ■ 12.00 Poročila -13 00 Srbski ekran ■ 13.30 Unser Bildschirm ■ 14.05 Moloney, am. krim. nan. -15.30 Nepričakovano potovanje, kan. nan. ■ 16.30 Za otroke - 17.30 Katoliška kronika -18.00 Poročila-18.15 Risanka-18.35 Bolnišnica upanja, am. nan. ■ 19.30 Dnevnik, šport, vreme ■ 20.05 Televizijske čestitke - 21.05 Volitve 2002 -22.25 Aktualno, poročila - 22.40 Thema - 23.00 Elan, gospodarski mag. - 23.35 Liga prvakov, izbor DUNA TV 5.10 Oddaja vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami, pon. - 9.10 Portret Karolya Munkacsyja - 9.55 Luč za branje -10.30 ... iz tega sveta .... dok. -11.50 Poročila--12 10 Avtonomija-12.40 Znanstvena zakladnica -13.10 Gibljive slike -13.40 Ura literature -14.20 Mdricz Benyovszky in zemlja Malgašev -15.00 Brez katedre -15.00 Brez katedre - 16.00 25 stopinj zemljepisne širine na jug, fran. nan. ■ 17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18 30 Risanka -19.00 Za kmetovalce -19.25 Nekaj trenutkov z Gyulo Kaboš -19.45 Svetovna dediščina - 20.00 Volitve 2002 - 21.15 Najlepši vrtovi Evrope, belg. ser. - 21.45 Poročila, šport - 22.05 Gorsko jezerce TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program -10.00 Bleščeča past, srhljivka -11.45 Konfeti -15.20 Močna družina - 15.45 Melrose Plače - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - stu - N %X\Va - 2UAU Ntetapto AVI -5» M\ti\sV\TVoXza - TLUŠ Seks v mestu - 2.3 .US Nogomet Ea\/ev Leverkusen -duventus, posn. - 0A0 Ko umivajo junaki, vojni fiim TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.15 Pet milijonov išče dediča, filmska komedija -12 05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -21.06 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22 30 Na prizorišču - 23.05 Križem kražem Sreda, 13. 3. TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Dober dan, Koroška 9.10 Trojčice, risana nan. 9.45 Grdi raček Tine, risana nan. 10.10 . Zlatko Zakladko: Gorjanci 10.25 Knjiga mene briga: Etnologija spalnice 10.40 Skrivnosti: Smrt 10.45 Evro, avstrijska ser. 11.00 Podjem: Protibirokratski program 11.35 Cikcak 11.55 Mednarodna obzorja: Bližnji Vzhod 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Dobro jutro 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 17.00 Boj za obstanek, angleška ser. 17.50 Male sive celice, kviz 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Dave, am. film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Simfoniki RTV predstavljajo 23.45 Boj za obstanek, angleška ser. 0.40 Strela z jasnega, nem. nad. 1.30 Previdno zakleni, angleški film (č.-b.) 2.45 Koncerti iz Sobotne noči 4.20 Šport TV SLOVENIJA 2 14.40 Euromusica 15.10 Turistična oddaja 15.30 Rad imam Lucy, am. nan. 16.00 Strela z jasnega, nem. nad. 16.55 SP v smučarskih skokih, prenos 19.10 Videospotnice 20.00 Liga prvakov v nogometu 0.00 Prvi val, kanadska nan. 0.45 Carmen, am. nemi film 1. 45 Videospotnice POP TV 9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Preverjeno - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Power Ran-gers - 15.30 Mesto angelov, nad. - 16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Umor na Senčni gorL film - 21.40 Tretja izmena, nan. - 22.30 JAG, nan - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur KANAL A 10.40 Matlock, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - mm 7. marec 2002 27 1 v F® ... L it' ? rij I * V AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK ZDENKO VERDENIK NEKDANJI TELOVADEC CERAR CIRKUŠKO PRIZORIŠČE MAJHEN DIRKALNI AVTO OLEG VIDOV ITALIJANSKI PISATELJ (ELIO) MESTO MED TERAMOM IN PESCARO V ITALIJI IGRALKA TAYLOR ŠPANSKO MESTO V ANDALUZIJI CIPA, VLAČUGA KDOR ZMAGA - ii ■1 i >■ Fk”? H-;* HRVAŠKO MESTO V PODRAVINI S i® * tl vrt ■ S® MESTO V ALŽIRIJI PREGOVOR ODPRTA POŠKODBA KRAJ PRI LJUBLJANI SINOVA ŽENA 1 * .■ w ■ š Ustnik s JOHNNY DEEP LEVI PRITOK MURE TKANINA IZ VOLNE ALI BOMBAŽA ZA PODLOGO DRUGO NAJVEČJE MESTO V EGIPTU KRMNA RASTLINA LJUDSKA IGRA PRI STARIH RIMLJANIH POŽELENJE SANI REKA, KI TEČE SKOZI FIRENCE JED IZ JAJC RIMSKI HIŠNI BOG DŽONI 41 UKERiz MARask FR.FILOZOF (GABRIEL) IGRALEC (IGOR) AMERICIJ IGRALEC BAN TRETJI DAN V TEDNU HRVAŠKI PESNIK UJEVIČ MESTO NA ZAHODU MADŽARSKE FILIPINSKO JEZERO NA OTOKU LUZON ‘•eriška EEVKa D JEZIK V INDIJI KOŠARKAR RADIOAKT. ELEMENT(At) VRH NAD ZAGREBOM ^IRNI SOftEK ^KA, »tke Poišče Stenja OČE LIJE IN RAHELE MAVČNA OPORNICA B SOSEDNJA DRŽAVA ČEŠKI ATLET (EMIL) POMOŽNI IZREK V MATEMATIKI DEKLE, ZAROČENKA GRŠKA MUZA POEZIJE 1 PASTIR IZ OPERE SNEGUROČKA LETALIŠČE PRI TOKIU KRAJ PRI BREZJAH INKOVSKI VLADAR ANTON AŽBE TRDA, ZBITA PRST ŽALOST (ZASTAR.) MEDENA ROSA ALUMINIJ MEJNA REKA MED ZDA IN KANADO 2°LAJ£v R°Man ŽIVO- SREBROV SULFID ZEVSOV OČE STAREJŠA SLOVENSKA IGRALKA (IVANKA) ŽENSKA, KI JO POZNAMO IGRALKA BLYTH *sstnik GOSTA TKANINA MESTO V ŠVICI LESEN PLUG KRAJ NA KOROŠKEM AVTO-MOTO ZVEZA ZORMANOVA JUNAKINJA AVSTRIJSKI IGRALEC (HANS) P // / A ANG.FIZIK (JOHN) REŽISER (JOŽE) KANON UPRAVNA ENOTA V GRČIJI NEM.PISEC (ALFRED) OZKA DESKA /// - KOMISARKA ZA BEGUNCE (SADAKO) JAP.PISEC (SEI) PROZNO DELO STAROGRŠKI KMET AJD GERMANSKA BOGINJA SMRTI /// AVTO- MOBIL ANTON KOS KRAJ PRI OPATIJI PRIPOVEDNA PESNITEV MAROŠKI KRALJ RAFKO IRGOLIČ ADAM BOHORIČ ^SESS NOGOMETNI VRATAR (DEJAN) ŠPORTNA VADITELJICA KRAJ PRI LENARTU DEL KOLE- SARSKE DIRKE OTOK V PRESPAN-SKEM JEZERU NEKDANJI AVSTRIJSKI KANCLER (JULIUS) Štev nagradne WANKE 21. 2. 2002: Ah^VN| ZAKON, MURSKA SOBOTA, /\SAT' POLIGON, AVILA, ADANA, FERI, 0T''JN, MENTALITETA, SET, ARIAS, ^■SANDALOVINA, MINUTA, AGA KAN, EO t°MAN’ PLAČILO, ITALIJAN, ČIPKA, RAS, RINA, ARE, AAV, KAPCA, ^Ap J’ LK’ 0K0L’ SRT’ LAL’IL’ astor, h|K A'lA- neckar, lakolit, on, SLA-B7a, 0BAD- ERA’ PALISADA, StRan’ HEST0N' olika> animator, \2NKA, RANAR, reka, ajd, mi, maas Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: Med reševalce bomo razdelili: OJ OJ oj OJ 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Jožef Zadravec, Selo 64, 9207 Prosenjakovci 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Klavdija Paldauf, Mele 20 a, 9252 Radenci 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Janez Gazdag, Kranjčeva 10, 9220 Lendava Suzana Zorko, Brezovci 40, 9201 Puconci Milan Šandor, Dolnja Bistrica 15 a, 9232 Črenšovci Marija Gergjek, Tišina 5 a, 9251 Tišina Boris Semenič, Fulneška 2, 9240 Ljutomer ra E ■— ra — u “ 03 42 E 03 o 03 'ra k ED ra ra 1= ra N 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. 'Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 15. marca 2002. Ime in priimek:____________________________________________________________ Naslov: ___________________________________________________________________ MURSKI VAL »L*4’8 Mm (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHD 'lO.^5 °° Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila la -1 -j enialniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poroči-q 0 2amurjenci -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -^■20 pPetka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine RjO r Odstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja po--Og gorskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -^•10 g dur' 19 00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila-televizor!' 24 00 'SN0P Vedro v dobro iutro' 08-30 Mali °9|asi'10 00 Poroči' se z bvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Pote-0^'130^'’11 00 Poročila-12.00 Poročila BBC-12.05 Obve-Ssti|a ° Poroči la -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 14/15 EvroPa v enem tednu ' 14.45 Domača plošča -2q in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu •^'l^n81'13'1730 MV na9rajuje ’ 18 0° Sobotni popoldan z Sra-.° Porodila' 19-10 Najlepše želje s’čestitkami in pozdravi C)e gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP ^isei °° Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -0^0 8^ 'n das ’ 8-30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -kuhi^6 na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Ne-i^^aicg ,a 12 30 P°r°čila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za 20^8$ 13-30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes . °rtnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna-nek 2100 Poročila ■ 24 00 ■SN0P ^s’ila. Vedro v dobro jutro - 10..00 Poročila - 10.05 10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila - 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00.SN0P TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži Sama sreča, ka je kulturni svetek mino že pred tremi kedni, ka smo itak lejko vidli, ka v kulturi premoremo več, kak smo pokazali pri izbori popevke za Evrovizijo. Pa sreča je tildi v ton, ka je fašenik mino že dvanajstoga toga mejseca, ovak bi mislili, kaje fašenik bilu te, gda so se tisti moški v ženske oblekli na ton velkon kulturnon dogodki, v šteroga so tudi fključili slovensko telefonijo v nekšoj najnačišoj formi. Ka de vuk sit pa koze cejle, je pa te ešče v garderobi do bitja prišlo. Toujepa skoro vse bilou lipou pokazano tildi na CNN, tak ka je cejli svejt lejko vido, kakšeje živlenje na robi Balkana, na sončnoj strani Alp, v deželi smučarof. Takse predstavitve našega gledanja na svejt nas gvilšno skoro same od sebe potegnejo v Evropo. Na vse tou si je Bela tak spopejvo: Res pesem druži narode v prijateljske vezi, naj veže še posamezne v prijateljstvo ljudi. Če zbiramo popevko si v evropski že izbor, bi v mislih res si morali kulturo »vzeti gor«. Pri nas pa rob Balkana še pozna se pri ljudeh, ki naj kulturni melos svoj pošiljajo v svet. 28 UULAOI l. Illčll UU Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota -POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! h KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 Kadar živeti je le še trpljenje, ko se utrip v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje, a srce pretežko se poslavlja. (Jakob Šešerko) N SPOMIN 7. marca minevajo tri leta od takrat, ko se je tvoje srce za vedno poslovilo, predragi naš mož, oče in dedek Štefan Magdič iz Gomilice V naših srcih in spominu boš živel večno. Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Najdražji Že leto dni naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da te nam je vzela. Ni ure, dneva ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN .. Tiha bolečina spremlja spomin na 8. marec 2001, ko nas je za vedno zapustil naš najdražji mož, oče, sin in brat Andrej Kolenko iz Gornje Bistrice 28a Čas mineva, bolečina ostaja. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Tvoji najdražji Je čas, ki da, in čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, ateka in dedka Alojza Slaviča iz Bolehnečic 27 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše ter nam pisno in ustno izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, glasbeniku za odigrano Tišino in govornikoma za iskrene besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Le srce in duša ve, kako hudo boli, ko tebe več med nami ni. V SPOMIN 10. marca mineva žalostno leto od takrat, ko se je za vedno poslovil od nas dragi Feliks Markovič iz Ključarovec Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Njegovi najdražji Vezi med nami nikdar ne bo konca, saj nosimo v sebi tvojo kri. ZAHVALA Umrl je naš dragi mož, oče in dedek Janez Ivanek iz Lomanoš 47 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Posebna hvala g. Ošlaju in g. Kaplanu za poslovilne besede, skrbno opravljen obred in sveto mašo, pevkam, govorniku, glasbeniku za odigrano žalostinko in pogrebništvu Vrbnjak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami Tvoj dom in vrt, tvoj rojstni kraj in vsi, ki smo ostali brez tebe, te neskončno pogrešamo in cenimo, kar si nam dala... Nepričakovano je v 73. letu prenehalo biti plemenito srce naše drage Elizabete Bože Novak roj. Kočvara, upokojene šivilje Mure iz Cankarjeve ulice 105 v Murski Soboti Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 11. februarja 2002, ob 15.30 na pokopališču v M. Soboti. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in njenim nekdanjim sodelavkam za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti... Posebej se zahvaljujemo sosedu dr. Alojzu Horvatu in ženi Heleni za večkratno nesebično pomoč v najtežjih trenutkih in dežurni zdravniški ekipi. Iskrena hvala evangeličanskemu duhovniku g. Leonu Novaku in zboru za odpete pesmi ter g. Hertlovi za poslovilne besede. Hvala tudi g. Banfiju za pogrebne storitve. Neizmerno te bomo pogrešali in v naših srcih ostajaš večno: Vsi, ki smo te imeli tako zelo radi Nekateri ljudje za sabo ne puščajo praznine, temveč izjemno lepoto ljubezni in topline. Takšna si bila ti. In takšni smo zaradi tebe vsi mi. ZAHVALA Navkljub izjemni volji do življenja in vedrini je po hudi in zahrbtni bolezni tiho zaspala naša žena, mama, babica, sestra in hči Milena Zobarič Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo prišli spremljat na njenem zadnjem sprehodu. Vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem smo hvaležni za darovano cvetje in sveče ter za prispevke v dobrodelne namene. Srčna hvala kolektivu in učencem Osnovne šole IV ter predstavnici mestne četrti za tople, iskrene in ganljive besede, ki ste jih izrekli ob slovesu. Posebna zahvala pa velja celotnemu osebju ginekološko-onkološkega oddelka mariborske bolnišnice za vašo izjemno prijaznost in nesebično požrtvovalnost, s katerima ste ji polepšali njene zadnje dni. Vsem skupaj hvala za vse lepe besede! Njeni najdražji Prazendomje in dvorišče, naše oko zaman te išče. UMMA V 58. letu starosti nas je zapustil dragi brat, stric in prijatelj Franc Celec s Krajne Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter društvu upokojencev Tišina. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Vorošu in patronažni sestri Bernardi. Hvala za darovane svete maše, cvetje, vence, sveče in prispevke za mrliško vežico na Krajni. Iskrena hvala župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Sandri za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi Življenje tone v noč, le žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in solza večnega spomina. Usojeno ti ni bilo živeti, zakaj, zakaj, ne moremo razumi 1NTLNMA V 78. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in prababica Marija Bunderla iz Vidonec 60 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji P0**1, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izreK sožalje. , j Posebej hvala sosedovim Faričevim za vso skrb in potn°c med boleznijo. Hvala tudi družini Štefana Bunderla od za številne obiske in vso pomoč v najtežjih trenutkih- Hvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu z? nego in pomoč. Iskrena hvala gospodoma duhovnikoma Kuharju od Grad« g. Kovaču s Hotize za pogrebni obred, pevcem za žalostinke, govornici Anici za besede slovesa in pogrebni’ Banfi. Žalujoči: mož Jože, hčerka Dragica z možem, vnuka Robert in Vojko z družinama ter pravnuki Melani, Daniel, Mario in Julija ter sestra Nežka Zaman bilo je trpljenje, tvoj upanje v življenje, bolezen je hotela, da z nami ne več živeta, bolečina nam je ostala, d M spomin nate nas obdaja ZAHVALA 23.2. 2002 nas je v 50. letu zapustila ljubljena žena, m301 tašča, babica, sestra in sorodnica Vida Korpič roj. Penšek, iz Nuskove 42 i^flil1' Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soro jof sosedom, posebej sosedoma Ireni Čurman in Mariji za nesebično pomoč, prijateljem in znancem, ki 5te najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje ins nam izrekli pisno in ustno sožalje ter darovali za svet j Posebna hvala dekanu g. Martinu Vorošu za lep P0^^11 obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g- Mihaliču za ganljive besede slovesa in osebju plju^ oddelka bolnišnice M. Sobota za nesebično pom°c jp njeno boleznijo, Onkološkemu inštitutu Ljublj3*1 pogrebništvu Banfi. j0 MT Vsem še enkrat iskrena hvala, posebej tistim, ki s£e radi, ji med njeno boleznijo stali ob strani, jo bodri i upali na ozdravitev in življenje. Žalujoči: Tvoji najdražji Draga babica - pogreši Tvoj vnuk Alex •HHIGaR '■ marec zuuz ZH Oh, kako čas beži, že leto dni te med nami ni. Nam ostala je skrita bolečina in solza večnega spomina. V SPOMIN 8. marca bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča Zlata Miholič iz Andrejec Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji nosite cvetje in prižgete svečo spomina. Vsi njeni najdražji Tako skromno in tiho, kot si živela, si se tudi poslovila. Spočij si svoje trudne roke, v srcih naših pa ostaneš do konca naših dni. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sorodnica Marija Kučan roj. Hari, iz Panovec št. 15 boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, s°sedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, ar°vali vence, sveče in denarne prispevke ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala duhovniku g. Balažiču, Pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Hozjan. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Naš dom ostal je prazen; ko nehote smo šli narazen. Vedno znova, ko jutri se zbudi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Le kdo pozabil tvoje zlato bi srce, ki neskončno nas ljubilo je do zadnjega dne. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil dragi mož, oče, nonič in pradedek Josip Forca iz M. Sobote °leči izgubi se iskreno zahvaljujemo vem sorodnikom, VenSedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali Ce in sveče, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za °dPete žalostinke, govornici za lepe besede slovesa, pogrebništvu Jurič in za odigrano tišino. Žalujoči vsi njegovi in m toliko star, da ne bi hotel še živeti, nihče ni tako mlad, da ne bi mogel takoj umreti. Portugalski pregovor 0b ZAHVALA ^ntnestljivi izgubi ljubljenega moža, očka, dedka in brata prim. dr. Jožeta Zadravca, Seisk dr. med. '^tim^^hvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih Jtčne, nedoumljive izgube in nam z besedami tolažbe lajšali n "tjik ečine ter vlivali upanje in smisel, ko zanju v naših p '° prostora. Posebej hvala za nesebično zdravniško ^elko - Peterka, reševalni ekipi prve medicinske di ^niš"12dravstvenemu osebju internega oddelka soboške 1CC Pa tud* g' Ludviku Sočiču, g. Martinu Glavaču, 11 ^arn1 ^ru^‘m sodelavcem SPIZ-a ter ge. Cilki Zlatar, ki ste • d Ponudili oporo v času najhujšega stresa. b^°shnke Vn*k°™ za pogrebni obred in pevcem za odpete ste «06 *Cr ^dbcniku za odigrano Tišino, govornikom za j^b ZaSl p4 ’n s°žalja, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki lw°br0^'12 venci, cvetjem in svečami, darovali za svete maše namene ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje. Po n’^tVU Jur*č *n vsem> ki ste ga v tako velikem številu Premili na njegovi prezgodnji zadnji poti. * biJN' žena Aranka, hčerki Metka in Majda ter^’ vnu^ Aranka, Manca in Sebastijan s^stri Anica in Majda z družinama Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, in nihče ne ve, kako boli. N SPOMIN 11. marca bodo minila štiri leta od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek Ludvik Dervarič iz Radovec 27 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in na njegovem grobu prižgete svečko spomina. Njegovi najdražji Še lahko bi živela, se z nami lepo imela, a sojeno ni bilo tako. V SPOMIN prof. Marijan Lebar ravnatelj ESŠ - 1922-1982 in Neva Lebar 1924-1993 Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in ju ohranjate v lepem spominu. Sinova Bojan in Igor z družinama Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 61. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat in sorodnik Jožef Horvat iz Lipe 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in v druge namene. Iskrena hvala tudi vsem sodelavcem Mizarstva Lebar iz Turnišča. Posebej hvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč. Hvala g. župniku Alojzu Ratniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Ferčaku za besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi! K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo! Umirilo se je utrujeno srce, mirno naj počivajo vaše skrbne roke. ZAHVALA N 88. letu nas je po krajši bolezni nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat, tast, dedek in pradedek Ignac Magdič iz Velike Polane 79 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče, za sv. maše in cerkev ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Francu Kodili za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Tivadarju in Mateju za Tišino. Žalujoči: žena Verona, sin Milan in hčerka Marija z družinama ter brat Janez z družino iz Francije Zakaj si dedek moral nam umreti, ko s tabo je bilo tako lepo živeti! Le kdo se z nami bo zdaj igral, kam odšel si, zakaj te ni nazaj? V SLOVO DEDIJU- VNUKI: Jožek in Valerija z družinama, Borut in Matej ter pravnuka Marko in Luka Saj molčala si, molče trpela in upanju se.sladkemu predajala, hrepenenje s silo zapirala vase. A prišla je ura, nisi zmogla več. Nam pa ostala le solza je spomina, le zakaj ta pot bila ti je edina? V SPOMIN Minilo je osem žalostnih let od takrat, ko si 4. marca utrujena od bolezni za vedno zaspala in zaprla svoje trudne oči, draga ■ žena, mama, tašča in babica Elza Gomboc iz Čikečke vasi Za lepo misel ob njenem grobu, poklonjen cvet in prižgano svečo vsakemu posebej iz srca hvala. Z ljubeznijo se te spominjamo in te pogrešamo vsi, ki smo te imeli radi. Tvoji najdražji Minilo je trpljenje, minila bolečina, a v domu in naših srcih ostala je praznina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega najdražjega Štejana Berdena iz Filovec 19, roj. 1915 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, izrekli sožalja, darovali za vence, sveče, dobrodelne namene in sv. maše. Hvala dr. Zlatki Bojnec za požrtvovalnost, osebju pljučnega in kirurškega oddelka bolnišnice Rakičan, g. župniku Gutmanu, pevcem za odpete žalostinke, g. Berdenu in pogrebništvu Jurič. Lepa hvala Jožetovim in Nadinim sodelavcem. Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, le zakaj si nam odšel? ZAHVALA V 58. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, očim, tast, dedek, brat, stric in svak Viljem Nemec iz Fikšinec 3 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej družini Šalamon, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in mrliško vežico ter nam izrekli sožalje. Srčna hvala g. župniku, pevcem, kolektivu iz Mure, društvu upokojencev iz Rogašovec, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal... ZAHVALA V 57. letu nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric Franc Serec . iz Satahovec 57 Prisrčna hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna hvala dr. Vorošu, g. duhovniku, pevcem, gasilskim društvom, predstavniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: Vsi tvoji najdražji 30 tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • PVC okna • PVC vrata • zimski vrtovi • police • rolete.<« • garažna vrata * dvoriščna vrata * daljinski pogoni • ograje . ♦ kovane ograje * zapornice SUHOMONTAŽNA GRADNJA PO SISTEMU KNAUF - RIGIPS ROBERT KOZAR, s. p., Hercegovščak19c, G. Radgona, 041 539 204 adaptacija mansard predelne stene spuščeni stropovi suhi estrih! Varga Renata, s. p., izposoja poročnih oblek in šiviljstvo Kupšinci 9a, tel.: 02/521 17 60, GSM: 031 86? 288 Martinec Marjan, s. p; Zvezna ulica 3, Rakičan 9000 M. Sobota, le!.: 02/535 17 26,6SM: 041 402 880 Velika izbira gum za osebna in tovorna vozila ter traktorje. KURII \O OLJ h Tlel: 54 59 280 _ ^Ntc^£-Č£lG MOlFUcona STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI Jože Novak, s. p., Lendavska 29,9000 Murska Sobota tel./faks: 02 527 10 61. GSM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL HOSEKRA. d PVC-okna. vrata in senčila. Pro, REMOPLAST kujemo življenjski prostor. Obrtna mocijske cene do 15. marca ALU-okna, vrata in garažna vrata PE Murska Sobota ul. 24, tel.: 02/534 10 80 VESTNIK NA INTERNETU: . www.p-int.si ^Tiesarstvo Kodila PE Markišavci MarkiSavci 44 ; tel 522 36 00 Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790 Sadatu TRGOVINA 15» DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden: Mikola Milan, Brezovci 57 Krančič Karel, Rankovci 20 Bagaroš Terezija, Vanča vas 17 Kavaš Jože, Panonska 17, Odranci KO VEŠ, KAJ JEŠ! /. maieu VMIHV UP Bled na sejmu DOM v Ljubljani hala A2 ter v prodajnem salonu LIP Bled v Murski Soboti tel: 02 521 3872 10% POPUST KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO-PREVOZ, Bojan Jakšlč, s. p., Gnrnja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 KRATKOROČNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA: KARTICE. OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O ŽDEČIMA Cankarjevo 21 r :------Maribor HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. &laks: (02) 548 14 26, BSM: 041 772 426, 041 733 948 za vhodna in notranja vrata ter masivno pohištvo od 4. do 16. marca 2002 UP Bled - dobitnik znaka kakovosti v graditeljstvu za montažo stavbnega pohištva! Pesem gozda v vašem' domu. lip bled tl «1 h f. Pomladni modeli in barve Najnovejše modne smernice si oglejte na Europarkovi veliki modni reviji v sredo, 13. marca 2002, ob 17.30 uri. Gosta modne revije bo^ Tina Gorenjak in Jan Plestenjak- Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov d 7 k K 1 7. marec 2002 NAPOVEDNIK 31 Napoved kulturnih prireditev kino • k i n Delimo vstopnice za kino LITERATURA murska sobota 12- marca, ob 18. uri bo v soboškem gradu na ogled razstava zbirke Kondor, v grajski dvorani pa bo literarno srečanje z letošnjim Prešernovim nagrajencem Milanom Jesihom. OTVORITEV murska sobota A marca, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev razstave del čla-nov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Tiskovna konferenca pred razstavo bo 7. marca ob 12. uri. Ljutomer 7 sredo, 13. marca, ob 19. uri bo v Galeriji Anteja Tr-stenjaka otvoritev razstave Vojna za Slovenijo 1991. V avli občine Veržej in v Malem razstavnem prostoru v Mestni Ljutomer je na ogled razstava Trenutki, kjer razstavljajo udeleženci likovne kolonije Svetinje 2001. GORNJA RADGONA Petek, 8. marca, ob 18. uri bo v galeriji in avli kulturnega doma otvoritev likovne razstave znanega pomurskega umetnika Lojzeta Veberiča. Predstavljena bodo dela iz 'Sličnih obdobij njegovega bogatega ustvarjanja. Odprta “ do 1. aprila med 9. in 17. uro ter v času kinopredstav. koncert murska sobota L marca, ob 19.30 bo v klubu PAC koncert kitarskega dueta altchev iz Bolgarije. 8. marca, ob 19. uri bo nastopil v grajski vstani Zoran Predin s koncertom Šal za zaljubljene. Sodelovali bodo tudi člani orkestra Adijo pamet: Gašper Bertoncelj °bni), Nikoia Matošič (kontrabas), Vitalij Osmačko (ritem 'lara) in Igor Bezget (solo kitara). 8. marca, ob 20. uri bo v KK-u koncert ženskih zasedb alternativnih bendov. 11. ’rta ob 18. uri bodo predvajali v MIKK-u koncert skupin 00 Fighters in The Oueens Of The Stone Age. DOGODEK Hodoš 8. marca, ob 19. uri bo v evangeličanskem domu vespa prireditev v počastitev madžarskega narodnega r^nika. Slavnostni govornik bo Otto Gal, predsednik Sve-Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine „ °L V kulturnem programu sodelujejo: etno pevski zbor U Urnega društva Orseg, citrarji iz naselja Magyarszomba-ln Ifebena skupina Igricek iz Nagykanizse. JLIKA POLANA s°boto, 9. marca, ob 18. uri bo v dvorani doma krajanov ^ava 8. marcu, na kateri bodo sodelovali učenci OŠ *Kranjca, vinogradniški oktet Glas goric, upokojenska Neman časa, skupina KO Zeleno bukovje in člani J0,he skupine KD Miška Kranjca Velika Polana. Mame . Posebno presenečenje! ?»Jina । *lio, 10. marca, ob 15. uri bo v kulturni dvorani kul-jJ.Prlreditev ob dnevu žena. Sodelovali bodo učenci OŠ "‘H?113’ otroci vvz Bogojina, folklorna skupina pri KUD-u Por5lna 'n gledališka skupina iz Števanovec s skečem v č6 i6 9laVa noura' Pripravlia KUB Jožef Košič! dr,-°boto' 9- marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu osre-v čast madžarskemu nacionalnemu prazniku. fovci ^^Ijo, 10. marca, ob 13.30 bo v vaškem domu lokalna za zasedbo zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota prosta delovna mesta >5^ N do ZNAN J/ je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Ponuja se znanje računovodstva za SŠ. - Ponuja se znanje fizike za SŠ. - Ponuja se znanje statistike za SŠ in fakultete. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGA IZOBRAZBA RAČUNALNIŠKE SMERI (V. IN VI. STOPNJA); POZNAVANJE W0RD, P0WER POINT MS-SOL, MALOPRODAJNIH IT SISTEMOV; do 07.03.02; MOL SLOVENIJA, D. 0. 0., PARTIZANSKA 61, LENDAVA -LENDVA KNJIGOVODSKA IN TAJNIŠKA DELA; določen čas 6 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -osnovno, delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: drugi poklic: gimnazijski maturant z izkušnjami v računalništvu; možnost podaljšanja zaposlitve; do 08.03.02; CREATIV, NOVI MEDIJI, D. 0. 0., MIKLOŠA KUZMIČA 7, MURSKA SOBOTA EKONOMIST VODJA URADA ZUNANJEGA ODDEL.V LJUTOMERU /SESTAVLJ. DEL. MESTO/ (VODENJE IN RAZPD. DELA URADA, STOJEPISNA IN TAJNIŠKA DELA); določen čas 12 mes.; 31. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno; drugi pogoji: višja ali srednja strok, izob. administativne ali ekonomske smeri, poznavanje dela z računalnikom in strojepisje; do 12. 03. 02; OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOTI, SLOMŠKOVA 1, MURSKA SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ENERGETIK - ELEKTRONIK PRIPRAVNIK (SKRB ZA RAZVOJ ENERG. SISTEMOV V PODJETJU); določen čas 12 mes.; drugi pogoji: smer elektronika; znanje angl, in nem. jezika, možnost zaposlitve za nedoločen čas; do 12. 03. 02; MURA, D. D., PLESE 2, M. SOBOTA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE . SISTEMSKI PROGRAMER (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik -govorno in pisno; drugi pogoji: drugi po- Film Reševanje vdove Grace spada med komedije, to pa je vedela tudi naš nagrajenka Nataša Kurbos, Okoslavci 12, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Doplnite naslov filma Ubijte_______! Odgovor:....................................... Odgovore pošljite do 12. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. Kupon št. 10 - glasujem za skladbo NSTSNMV:.......................................... :.......... 7 VELIČASTNIH:................................................. I I GLASBA NAŠEGA SRCA:......... ..:.................................. LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«...................... ,............. Ime in priimek ter naslov:..................................... I__________________________________________________________________I Kupon št. 10 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. SHIT ON THE RADIO - Nelly Furtado 2. LOVE SONG - Right Said Fred 3. A WOMAN’S WORTH - Alicia Keys 4. HORSE TO THE WATER - Jules Holtand & George Harrison 5: LOVED AMONG FRIENDS - Righteous Boy 6. WRONGIMPRESSION - Natalie Imbruglia 7. SALVAMI-Jovanotti PREDLOGI: PACIFIC COAST PARTY - Smash Mouth ALL THE RIGHT FRIENDS - R. E. M. ČRNO BELI SVET - Riblja čorba LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. SVET JE TEATER - Posodi mi jtirja 2. MAMA - Regina 3. NOREC - Lara Baruca 4. MOJ PLANET - Katrinas 5. MOJA SI - Yuhubanda 6. SAMO LJUBEZEN - Sestre 7. BOGATAŠ - Ritem Planet PREDLOGI: KER NAJIN DAN - Alfa, Romeo in Julija NE, O NE - Maya ŠE IN ŠE - Karmen Stavec LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. NA KRAVJEM BALU - Veseli planšarji 2. PRAVLJICA ŽIVLJENJA - Slapovi 3. BREZ KIKLCE AL’ S KIKLCO - Primorski fantje 4. VESELI PRLEK - Štrk 5. KDO ORAL BO POLJE MOJE - Dori 6. RODNI KRAJ - Završki fantje 7. MLADI DOLENJCI - Mladi Dolenjci PREDLOGI: DOMOTOŽJE - Ans. Marjana Drofenika POLONCA - Ans. Lojzeta Slaka SAMA - Mlade frajle LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. OSTANI TU-Jože Kovač 2. IDEMO V POLANO, SOBOTO, LENDAVO - Gnila jajca 3. WALTZ-MIX - Skupina Karmen 4. OB.MURI - Halicanum 5. ZASANJANA - Ans. Š.P.I.K. 6. RECI MI, DA SANJAVA - Tjaša & Roman 7. LJUBEZEN JE NARAVNA STVAR - Darko Kegl PREDLOGI: BABA MALO ME NJAJ - D’KWASCHEN RETASHY LJUBEZEN TO SI TI - Blanka Keršič ZBOGOM, ZBOGOM, DRAGI - Marina Hubers Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 14. marca 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. klic: univ. dipl. ing. elektrotehnike ali matematike; poznavanje sistemov ibm, možnost za ned. čas, možno kadr. stanovanje; do 12.03.02; MURA, D. D„ PLESE 2, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI EKONOMIST VODJA PISARNE; nedoločen čas; jeziki: madžarski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: drugi poklic: univer. pravnik, družboslovec; do 15.03.02; POMURSKA MADŽARSKA NAROD. SKUP., PARTIZANSKA 120, LENDAVA - LENDVA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG PROUČEV. PSIHOL. FAKTORJEV V DIAGNOZAH, TERAPEVT. ZDRAVLJENJE, TERCIAL. PREVENCIJA PSIHIČNEGA ZDRAVJA, DELO V TIMU; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: zaposli se lahko klinični psiholog, zaželene del. izkuš., poskus, doba 4 m., ustrezna znanja za delo z osebami posebn. potreb; do 08. 03. 02; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU DIPLOMIRANI PSIHOLOG SPECIALIST PSIHODIAG. IN SVETOVALNO DELO, PSIHOL. POROČILA, IZDELOVANJE PROGRAMOV. DELO V TERAPEVTSKIH SKUPINAH, TIMU ...; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: poskusno delo 4 mes., zaželene del. izkušnje, ustrezna znanja za delo z osebami s posebnimi potrebami; do 08.03.02; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) ORGANIZIRA IN IZVAJA FIZIOTERAPIJO ZA STANOVALCE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: drugi poklic: vis. šola za zdr., smer fizioter.; zaposli se lahko tudi višji fiziot., opravljen strok, izpit; poskusna doba; do 08.03.02; DOM LUKAVCI, P. 0., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 32 ZADNJA STRAN 7. marec 2002 WIB Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije, 6. marca 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 222,8874 223,5581 224,2288 Hrvaška HRK 191 1 30,1782 30,2690 30,3598 Madž. HUF 348 100 91,4900 91,7700 92,0500 Švica CHF 756 1 151,0384 151,4929 151,9474 ZDA USD 840 1 256,9604 257,7336 258,5068 V. Brit. GBP 826 1 364,8510 365,9488 367,0466 Invalidsko podjetje Solidarnost je v prisilni poravnavi naiiidvajsetega februarja se je v invalidskem podjetju Solidarnost začel postopek prisilne poravnave. Predlagal ga je direktor podjetja Dušan Vodopivec, murskosoboško okrožno tožilstvo pa je za prisilnega upravitelja imenovalo dr. Štefana Ščapa. Predlagatelj pobota upa, da bodo načrt finančne reorganizacije uspeli pripraviti v manj kot dveh mesecih in da bodo upniki ponudbo tudi sprejeli. Večji upniki, ki imajo svoje člane v upniškem odboru, so podjetje List iz Ljubljane, Metalka Trgovina iz Ljubljane, Grah Com iz Črnelavec, Darima iz Maribora ter zaposleni. Murskosoboško invalidsko podjetje Solidarnost je v velikih finančnih težavah od takrat, ko jih je država v poslovanju izenačila z ostalimi gospodarskimi družbami in jih zavezala k sprotnemu plačevanju davka na dodano vrednost. Izgubo iz leta dva tisoč so lani v višini nekaj manj kot devetinštirideset milijonov tolarjev pokrili z ostankom odstopljenih sredstev za prispevke zaposlenim, del pa s prevrednotenjem osnovnega kapitala; enako pa so ravnali tudi leto prej. Letos očitno tako več ne gre. Lanskoletna izguba znaša okoli štirideset milijonov tolarjev, k neuspešnemu poslovnemu letu pa je svoje prispevala tudi izguba nekaterih pomembnih poslovnih partnerjev, to je Pomurske banke, ki je postala divizija v okviru Nove lju bljanske banke, ter Potrošnika, ki deluje v okviru Živil; neuspešni pa so bili tudi pri poskusu odprodaje premoženja preko večinskega lastnika družbe Ibiko iz Slovenskih Konjic. M. H. ■ vabila, konfeti, limuzina, cvetje, pecivo in torte, fotografiranje, snemanje, u.i moške obleke, srajce, telovniki, askoti, 1 ALAT IN SP ** r 9 r r r m. sobota. Lendavska is, tel.- ož/52113 33 ..kravate, izposoja in prodaja poročnih oblek O K \ A-V R AIA-S E N ČIL A Slovensko okno prihodnosti Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 61 01, Fax: 02/656 16 11 Za prvič sklenjeno naročniško razmerje do 31. marca 2002 Vestnik do 30. junija 2002 ZASTONJ! t;’: Ime in priimek: Ulica. Kraj: Pošta: Podpis: Datum naročila: Ernest Ebenspanger zaradi^ II dkapitaliziranosti resno prstni- I šljuje o kakšni honorarni aktiv nosti. Razmišlja o aktiviranjih I Benettonu, Levisu; možen!1 tudi aranžma pri Skinyju. V dvoje je lepše evesta je devetnajstletna Aleksandra, ki je imela pred poroko pri- imek Felbar, doma pa je bila v Filovcih. Ženin je devetin- dvajsetletni Aleksander Kurnjek iz Dolenec na Goričkem; v naročju pa drži sad njune ljubezni angelsko lepo Matejo, ki je bila ob poroki staršev stara štiri mesece. Aleksandra, ki je končala srednjo kmetijsko šolo, in Aleksander, ki je po poklicu tesar in je zaposlen v Avstriji, sta se odločila za poroko po enoletnem zunajzakonskem stažu na domu njegovih staršev. Zelo posrečen datum za poroko je izbrala Aleksandra: soboto, 2. 2. 2002. Marsikdo je pozabil, kdaj se je poročil, mladoporočenca Kurnjek pa tega datuma, sestavljenega iz štirih dvojk in dveh ničel, ne bosta mogla pozabiti. V spominu pa ostaja seveda prav poroka, ki je bila na matičnem uradu v Šalovcih, pozneje pa še cerkveni poročni obred v dolenski cerkvi sv. Nikolaja. Njej je bil poročni priča boter Zoltan Horvat iz MILICA TALABER, Mačkovci 52 b, 9202 MAČKOVCI, nagrada v vrednosti 20.000 sit iz PRODAJA IN SERVIS VOZIL ISTVAN LAJTER s. P-. Dobrovnik 6c. 9223 Dobrovnik, tel.: 02 579 90 30 MILAN KRPIČ, KUZMA 19 b, 9263 KUZMA, nagrada v vrednosti 20.000 sit ir Servis in trgovina METALIK, Nikolaj Cipot s. p., Tešanovci 13a, 9226 Moravske Toplice, tel.: 02 538 14 74, faks: 02 538 14 73 N Žitkovec, njemu pa Štefan Lainšček iz Dolenc. Po poroki je dolenski župnik še krstil malo Matejo. Potem je bila seveda gostija, in sicer v gostišču Pri Eriki na Vaneči, kjer so igrali Prekmurci. Aleksandra je »zapustila« očeta Izidorja in mamo Slavico, že prej pa si je družino ustvaril na novem domu v domači vasi brat oziroma sin Simon. Tako sta ostala sicer še mlada starša »sama.« No, pa le ni tako hudo, saj se pogosto obiskujejo. Nov Aleksan-drin dom je sedaj v Dolencih, kjer ima skrbnega moža, hčerkico; tam pa sta tudi tast Aleksander in tašča Marija, s katerima se mlada odlično razumeta. Pri hiši je še tudi njun sin Miran, ki pa je še samski. In kje sta se spoznala Aleksandra z Dolinskega in Aleksander z Goričkega? »To pa naj ostane skrivnost,« je dejala Aleksandra. Saj res: vsega pa ljudem le ni treba vedeti. - Š. S. Nagrajenci križank Uestnikove avtomobilske priloge IDA FRAS, Lomanoše 22,9250 GORNJA RADGONA, nagrada v vrednosti 20.000 sit k O »OB GOZDU« n ALEXANDRA HORVAT s. p. Andrejci 24a, 9221 Martjanci, tel.: 02 538 14 16 PATRICIJA FICKO, Lendavska 51, 9000 M. SOBOTA, nagrada v vrednpsti 20.000 sit iz PEUGEOT AVTOBUSNI PROMET M. S., AC PEUGEOT Bakovska 29b, 9000 M. Sobota, tel.: 02 530 16 20 DARJA KLEMENČIČ, Gregor čičeva 19,9252 RADENCI, nagrada v vrednosti 20.000 iz Zaradi izrednih razvojnih kov Razvojne agencije Lendavi h katerim naj bi prispevali ^'1 člani nadzornega sveta so odločili (da bi bila njihova 1 centracija pri definiranju šnjega razvoja res optimalni da za zasedanje poiščejo za$ optimalne pogoje. Ob iskanjo ustrezne haciente v dono^9 krajih nobena ni zaouvu.,. terijev. Potem so se ozrli na naj, kjer pa je bil Schdnb4 zaseden. Dokončno so se f čili za Budimpešto, tudi iz moljubnih razlogov, kanton odpotovali v ponedeljek. o* KATJA SMOLKOVIČ, Skako-vci 5, 9261 CANKOVA, nagrada v vrednosti 20.000 sit e z® rman Jr I— (02) set IB 20 JANEZ GAZDAG, Kranjčeva 10, 9220 LENDAVA, nagrada v vrednosti 20.000 sit iz T FLAMINUIS Ramin MS d. o. o., Industrijska la. 9000 M. Sobota tet: 02 530 46 65 JASNA LEBAR, Jusa Kramarja 8, 9232 ČRENŠOVCI, nagrada v vrednosti 20.000 sit iz F RDfrCENTER Avtohtša Kolmanič & DoH, Industrijska 1. Murska Sobota, tel: 02 530 4640 TINA ROUDI, ČERNELAVCI, Črtomirova 3,9000 M. SOBOTA, nagrada v vrednosti 20.000 sit e Radensko podjetje za izu^ . bevande se bo preselilo v stek leno palačo v središču Radost Zaradi dobrih povezav z žalskim jahting klubom naj hi dogovorili o mešanju kapelj radgonskih vin z mineralno do Jamnica. * * * Ekspert za zadružno kornet in pogodbeno rejo prašičji soboški zadrugi Ajta se Pn^ I vlja za novi poslovnoJeh^ | dogovor o reji prašičev v ' kležovju. Zaradi visokega do11 sa bo reja bremenila zadW^j Po uspcon^,,... občin v moravski občini P"r vljajo poseben koncert, ki • pokriti stekleni dvorani. Nas bo trobilni trio slovenskega ? lamenta. AMD ASTA d. o. o. Noršinska 2, 9000 M. Sobota tel.: 02 521 11 72 Kioska ulica 58, M. Sobota tel.: 02 530 18 12 FRANC HORVAT, Središče 6, 9207 PROSENJAKOVCI, nagrada v vrednosti 20.000 sit iz AVTO HORVAT Leonida HORVAT - LETONJA, s. p., Murska Sobota, M. Gubca 13 STANKO ŠLIHTHUBER, TROPOVCI, Kolesarska 6,9251 TIŠINA, nagrada v vrednosti 20.000 sit k AVTOKLEPARSTVO KARI Gerlinci J 09, 9261 Cankova VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Podjetje za informiranje d. d„ Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota D Hlinili 7. marec, četrtek, _ TOMAŽ 8. marec, petek, _ .. JANEZ 9. marec, sobota, DANILO 10. marec, nedelja, _ VIKTOR, 40 mučencev 11. marec, ponedeljek, — ■ KRIŠTOF 12. marec, torek, „ DOROTEJA • 13. marec, sreda, KRISTINA 11. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 22 in 2 minute. Dan bo tako dolg že dobrih enajst ur in ^o? 14 18' U" ob 3. uri in'4 minute bo na nebu nastopil mlaj ° P' 14' marca Kljub finančni in kadrovski^ na soboški upravni enoti je / Farkaš le uspel zbrati t0^01,^. dnih prihodkov, daje ko6 kupil Silviju Podlesku meteV bi ga imel že prej, se mu no ne bi zgodila napaka na galu Gregorčičeve in Slona 1 ulice. Na parček nekdanjega ga doma v Beltincih z zamikom gala Gregorij ples. Do zamika je prišlO' J je zavleklo z iskanjem oN y It nega plesnega para. 1 Prvi zaplesal par iz v's° I občinskega protokola- * * * I Poročevalec prezidija da v cankovski občini P°l prostemu času pf//7,ef^O nost. V skladu z bruS^ I zahtevami občinski 1 merijo in določajo stan°eficieir I kvote in zgradbe. S k° I tom Pi na 6 izračunava prispevkov. Nekatere ji I občane je to tako so izkazali namero Zelting ali Polten. Ne 9'n/' naj bi zbran denar nagrado županu, ki ^^Ij11' j jih dosežkih poročal v