PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio -1 Tel. (0481) 533382-5357,23 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 59 (13.592) Trst, sreda, 14. marca 1990 Sovjetska zveza drastično napravila konec sovjetskemu tipu državne ureditve Mihail Gorbačov ponovno zmagal SZ odslej predsedniška republika Kljub načelnemu nasprotovanju skoraj diktatorskim pooblastilom jih je velika večina poslancev podprla S spremembo 6. člena ustave o vodilni vlogi partije vsaj formalno dopuščajo večstrankarski sistem MOSKVA — Mihail Sergejevič Gorbačov je ponovno zmagal. 13. ma-psc 1990 bo zapisan v sovjetski zgodo-v'ni kot prelomni datum, ko je kon-9res ljudskih poslancev odobril novo Predsedniško funkcijo, ki predvideva neobičaj na pooblastila celo za pred-®ec*niške republike ameriškega in s arKoskega kova. To je datum, ko so Pomenili 6. člen ustave o vodilni *°9i partije in s tem vsaj formalno 'Trli pot večstrankarskemu sistemu. b>rugi dan izrednega zasedanja konusa ljudskih poslancev ni torej pri-^esel presenečenj. Marsikdo je ob vro-Cl in polemični razpravi napovedoval 2a Gorbačova omejeno zmago. To pa Se ni zgodilo. Kljub temu da so bili Proti uvedbi predsedniške funkcije Predstavniki vseh pribaltskih in za-■tavkaških republik ter radikalci v Ruski federaciji, je ob glasovanju pre-vladaia sovjetska miselnost. Poslanci Pribaltskih republik z izjemo litov-ki so bili na kongresu kot opazo-Va!“i »suverene države«, So volili proti, Prraružili pa so se jim samo poslanci Moldavije, Azerbajdžana in Gruzije, 'ostali vključno z Armenci in ruski- mi radikalci so podprli Gorbačova. Prvi kljub načelnemu nasprotovanju trdijo, da lahko le močna funkcija prepreči krvave medetnične spore v federaciji. Ruski radikalci in nacionalisti pa so se zbali za enotnost Sovjetske zveze in podprli Gorbačova kot branika pred sredobežnimi silami na obrobju federacije. Ob tem je bil zgovoren aplavz, ki ga je požel Gorbačov, ko je ocenil kot nezakonit sklep litovskega kongresa o proglasitvi neodvisnosti in poudaril, da se ne bo pogajal z Litvo, ker se Sovjetska zveza pogaja le s samostojnimi državami in ne z lastnimi republikami. V Sovjetski zvezi so torej še vedno prisotne sile, za katere je obstoj »carstva vseh Rusij« pomembnejši od ideologije in pomislekov o skoraj diktatorskih pristojnostih novega predsednika. Za uvedbo predsedniške funkcije je bilo namreč kar 1.817 poslancev, proti 133, glasovanja pa se je vzdržalo 61 poslancev. Če samo bežno pogledamo pristojnosti nove predsedniške funkcije, nam je popolnoma jasno, zakaj so Gruzijci v nacionalističnemu besu rušili Leninove kipe in grozili z odcepitvijo. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Danes vrh o vlogi bodoče Nemčije BONN — V Bonnu se bodo danes začela uradna pogajanja za rešitev problemov, ki bi jih združitev Nemčij predstavljala na mednarodni ravni. Pogajanj se bodo udeležili visoki funkcionarji zunanjih ministrstev ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije, ali politični direktorji, kot jih imenujejo v Bonnu, ter vzhodnonemški in zahodnonemški zunanji minister. Na predvečer tega vrha je bonska vlada ponovno izrazila dvome o možnosti združitve Nemčij še pred koncem leta 1991, o čemer pa je kancler Kohl kljub vsemu trdno prepričan. Dvome so izrazili predvsem tuji sogovorniki, ki niso zamolčali skrbi glede predlogov o reviziji meje med Nemčijo in Poljsko. Celo zahodnonemški kancler Kohl, ki je doslej kazal največji optimizem, pa je včeraj v pogovoru s tujimi novinarji izjavil, da združitev Nemčij nemara ni tako blizu, kot je prvotno mislil, vsekakor pa do nje ne bo prišlo v teku prihodnjecfh leta, saj se vse bolj odpira tudi vprašanje mednarodne varnosti. Vndreotti *a pomoč Argentini Tora^OS AIRES — »Demokracijam Vlje^0 pomagati, dokler so pri živeč ^ ne Pa objokovati, ko jih ni temi besedami je italijanski $v0ilstrslci predsednik Andreotti začel 4L3ovor pred zastopniki argentm-*aspR P.arlamenta, ki so na skupnem ka wanN prisluhnili gostu predsedni-živo enema- Andreotti je tako stopil v obi„lrrazPrave, ki ga na nekajdnevnem bon ,U Y državah Južne Amerike naj-preH-a?l®a' Italija bo namreč podprla Potna6 ,ika Menema in mu finančno žau 9^, kar je hkrati izraz velikega Ital - a' lcot le deial sam Andreotti. »- ahjanska vlada verjame " J- &.ktlo v demok-. Argentina skuša utrditi kriz” gospodarski ih družbeni je a;® jo pretresa. Prav zaradi tega Aires 'e.°tti izskoristil obisk v Buenos 9°sdoh *n .podpisal pet pomembnih trt sporazumov med Italijo te j 9®rttino, tem pa je treba dodati lotiov hi0 P°moč v vrednosti 150 mili-P°soiii„0®riev (Argentina bo vrnila le bo q P v vrednosti 60 milijonov, ker Povi jtali denaritalijansko »darilo« demokraciji). Zasedanje florentinskega občinskega sveta je trajalo pozno v noč Politična kriza z rasističnim priokusom: Firence izgubile župana in občinski svet Senegalski krošnjarji nadaljujejo protestni sit-in v Firencah FIRENCE — Na pročelju slavnega florentinskega Palazzo Vecchio je včeraj zjutraj visel transparent na katerem je pisalo, da so zasedli občinski svet. Z zasedbo dvorane s strani nekaterih zastopnikov občinske politične opozicije se je zaključila morda prva italijanska politična kriza z rasističnim priokusom. Florentinski župan Morales in občinski odbor, ki ga sestavljajo PSI, KPI in PSDI, so v jutranjih urah predali ostavko, ker je KPI izrazila nezaupnico županu. Kamen spotike so temnopolti imigranti, ki so bili najprej žrtve domačih pretepačev, nato pa se je nanje spravil šef policije Parisi, ki je brez tehtnega premisleka sprožil policijsko akcijo, s katero je še bolji zaostril že tako napeto stanje v Firencah. Na zadnjem zasedanju občinskega odbora so se namreč domenili, da bodo Senegalcem, ki prodajajo v glavnem ponarejene artikle v mestnem središču, zagotovili prost dostop do dveh trgov v neposredni bližini osrednjih trgov Santa Croce in Pitti ter na nabrežjih Arna, predvsem na mestih, ki so običajno rezervirana za parkiranje turističnih avtobusov. Z njimi bodo šli tudi vsi tisti krajevni krošnjarji, ki jim občina še ni določila prodajnega mesta. Senegalci so dejali, da so se pripravljeni pogovoriti z odgovornimi, za sedaj pa še vztrajajo v protestnem »sit-inu«. Sicer pa je florentinski tajnik PSI Nencini včeraj dejal, da sta tako kvestor kot prefekt ravnala s temnopoltimi imigranti na povsem neprimeren način. Ti priseljenci namreč nisohomogena enota, s katero lahko policija ravna, ne da bi upoštevala nekaj temeljnih razlik. Senegalci so na primer tisti, ki jim z grdim in neprimernim izrazom pravimo »vu' cumpra«, med artikli, ki jih ponujajo turistom in domačinom so kvečjem ukradeni vžigalniki, ne pa mamila. S tem se ukvarja zdaleč številnejša skupina Tunizijcev in Maročanov, ki pa kljub temu niso tako močni, da bi lahko poslovali brez podpore in organizacije »možganov z italijanskim pečatom«. Tajnik PSI je opozoril tudi na dejstvo, da je sedanja občinska kriza dejansko zaustavila redno izvajanje zakona o imigraciji,ki bi ga bili morali preiskusiti prav v Firencah. Danes zjutraj v Kulturnem domu premiera mladinske igre Razbojniki iz Kardemomme Zaradi stavke avtoprevoznikov težave z oskrbo I Izkrivljena slika ^he nn T Drugi dan stavke avtoprevoznikov je imel nega-ji.htraj Modice predvsem v velikih mestih, kjer je že včeraj vlIo a9elo primanjkovati bencina. Nič manj težavno ni ]Yste avYrPalkah ob avtocestah, kjer so se ustvarile dolge 'trQv Nihilistov, ki so si hoteli zagotoviti vsaj nekaj tejjj . na (na sliki AP). Petrolejska družba Esso pa je k Palkar; Ze izdala tiskovno sporočilo, v katerem obvešča j, VaU ' da jih do nadaljnega ne bo v stanju redno oskr-kjer j.encinom. Problem se ne tiče letališča v Fiumici-let t®- Es« 0 dobavljajo po naftovodu neposredno iz rafi-'d'Štern0 zato ne jamči niti redne oskrbe ostalim velikim sihri?dtahJ, državi. skiK alriePredsedstva vlade Cristofori je sinoči sprejel test * Priti Predstavnike avtoprevoznikov, s katerimi bo njtJAe vsaj do okvirnega dogovora o prenehanju pro- Utlnk Je. O^ifnn ip npmrpf*1 rlp «p hp nr ' tupt ?.Peh |e' Očitno je namreč, da se bo položaj v prihod-hii. ziviici. zaostril, ko bo pomanjkljiva oskrba prizadela stavZrianQ ? ih zelenjavne trge. Do pozne večerne ure še ni prokl1 Yi a' Kako se je ta pogovor zaključil. Sindikalni pred-liz^ht, kjhprevpoznikov so Cristoforiju orisali tudi drugi (^98 predstavlja stavka, in sicer primere vanda- . erih Žrtev SO bili nroHvcom '7acQKr»i predvsem zasebni Nadaljevanje na 2. strani VOJMIR TAVČAR Domneva je bila, kot kaže, utemeljena: oddaja Piacere RAI 1, ki je ta teden posvečena Trstu, je povsem prezrla večnacionalno podobo tega mesta. Slika, ki jo nudi o Trstu, je močno »pocukrana« predvsem pa hudo enostranska podoba »najbolj italijanskega med italijanskimi mesti«, kot je včeraj dejal Piero Badaloni. Piacere RAI 1 je po svoji zasnovi zabavna oddaja, ki želi izpostaviti predvsem pozitivne strani italijanske province, njeno inventivnost in dinamičnost. Zato je razumljivo, da avtorji in voditelji oddaje v opoldanskem pasu nočejo pokvariti gledalcem prebave in jih bremeniti s problemi, ki bi sicer bili sestavni del bolj poglobljenega in popolnejšega novinarskega prikaza neke stvarnosti. Recimo, da je zato sprejemljiva spretno popudrana podoba, ki skriva vsaj najgloblje gube na obrazu Trsta. Manj sprejemljiva pa je enostranska in enonacionalna slika tega mesta. Kje je slovenska kultura? Kje slovenska ustvarjalnost? In sploh, kje je govor o slovenski prisotnosti? NADALJEVANJE NA 2. STRANI Jugoslaviji uspelo ustaviti inflacijo V četrtek bodo glasovali o osmih nezaupnicah izraelski vladi narodne enotnosti Premier Šamir »odslovil« laburista Peresa izraelski državi grozi dolga vladna kriza LJUBLJANA — Zvezni minister za razvoj Božo Marendic je včeraj na zasedanju pristojne komisije zvezne skupščine poudaril, da se je inflacija že povsem ustavila in da bo letos verjetno celo pod planirano 13-odstotno vrednostjo. Marca predvidevajo, da bo padla na ničlo. Minister je tudi mnenja, da se ne bo spremenil tečaj dinarja in da se bo to razmerje ohranilo ne samo do konca junija, temveč do kopca leta. Devizne rezerve še vedno naraščajo in so dosegle 7,4 milijarde dolarjev. Toda obstaja še druga negativna plat. Kar 1.400 podjetij po vsej državi je februarja moralo najeti bančne kredite, da so lahko izplačala zaposlenim redne prejemke. Nelikvidnost narašča, saj so se omenjena posojila nanašala na plače 600 tisoč zaposlenih ali 5 odstotkov vseh zaposlenih v Jugoslaviji. Minister je še povedal, da so »v nekaterih predelih« izplačali precej več, kot bi smeli. Ni posebej omenil Srbije, toda znano je, da so tam januarja zvišali plače za 11 odstotkov, čeprav so že bile zamrznjene. JERUZALEM — Izrael je zabredel v kalne vode vladne krize. Sprožil jo je ministrski predsednik Šamir, ki je ob odprtju včerajšnjega zasedanja ministrskega sveta kratkomalo odslovil svojega namestnika, voditelja laburistov in zakladnega ministra Simona Peresa. Kriza je visela v zraku že dolgo in je bila njena včerajšnja zaključna faza v resnici neizbežna, saj sta tako Šamir kot Peres že pred pričetkom zasedanja znala, da bosta v nekaj minutah sprožila vladno krizo. Šamirova vlada naj bi se spotaknila ob sedmih nezaupnicah, ki so jih izrekle manjše stranke vladne opozicije in katerim se je včeraj priključila še nezaupnica laburistov. Izraelski premier je vprašal Peresa, kako bodo v knesetu glasovali laburisti in jih prosil, naj ne volijo proti vladi. Peres je premieru odgovoril, da mu laburisti ne grozijo z negativnim glasom, a mu ne obljubljajo pozitivnega. Iz tega je Šamir sklepal, da so mu laburisti dokončno pokazali hrbet in tako je »iz previdnosti« razrešil Peresa vladnih dolžnosti. Resnični vzrok vladne krize, ki jo je po vsem sodeč Šamir dokaj dobro zrežiral, ima seveda rahlo drugačno vsebino. Gre na- mreč za razpravo in odločanje o sprejetju ali zavrnitvi Bakerovega načrta o mirovni konferenci. Baker trdi, da bi se morali konference udeležiti tudi zastopniki palestinskega naroda, Šamir pa vztraja na tem, da ne. Razprava o Bakerovem načrtu se vleče že nič koliko mesecev, zato bi bil moral Šamir že zdavnaj zavzeti neko dokončno stališče, a se je temu do sedaj spretno izognil. Tudi s tem, da je odslovil Peresa, ki so ga iz solidarnosti in ker je bilo tako tudi predhodno zmenjeno, podprli vsi njegovi strankarski tovariši, ki so prav tako zapustili parlament, bo lahko Šamir ponovno zadihal. Trik je namreč v pravilniku, ki v Izraelu urejuje vladne krize. Ne postavlja namreč nikakršnih časovnih omejitev, zato lahko vladna kriza traja tudi nekaj mesecev (rekord so dosegli z vladno krizo, ki se je vlekla 10 mesecev), ministrskega predsednika pa v tistem času ni mogoče razrešiti funkcije. Mnogo bo zato sedaj odvisno od četrtkovih volitev o nezaupnici vladi, na kateri bo razvidno, če so se laburisti odločili za odprto opozicijo vladi in tako obsodili na smrt vlado narodne enotnosti. Slovenska škofovska konferenca pozdravlja izjavo o umiritvi a se zavzema za narodno spravo LJUBLJANA — Slovenska pokrajinska škofovska konferenca je v izjavi za javnost pozdravila izjavo predsedstva Slovenije o narodni in državljanski umiritvi. V njej vidi pomemben korak in dragocen prispevek k razreševanju življenjskega vprašanja in prihodnosti slovenskega naroda. Umiritev je po mnenju slovenske pokrajinske škofovske konference cilj, za katerega se Cerkev zavzema po svojih najboljših močeh, vendar pomiritve ni mogoče ukazati ali izsiliti, saj je pot do nje edinole sprava. Pri spravi pa je treba najprej upoštevati spravo z mrtvimi, ki pomeni spoštljivo priznanje dostojnega spomina nanje, in spravo med živimi, ki mora zajeti vse Slovence doma in po svetu in vse druge, ki živijo med nami. Pri tem je treba ugotoviti popolno zgodovinsko resnico o vseh dogodkih od začetka zadnje vojne do danes, odkrito priznati krivdo, kar je pošteno pripravljena storiti tudi Cerkev ter trezno in objektivno presaditi vse posledice odločitev in dogodkov med vojno in po njej z današnjega stališča. Sprava med živimi je, kot poudarja slovenska pokrajinska škofovska konferenca, brezpogojna človeška nujnost in temeljna etična dolžnost. (dd) Obmejni pas naj ostane nesptemenjen LJUBLJANA — Slovenska demokratična zveza protestira proti predlogu Zveznega izvršnega sveta, da se razširi obmejni pas in da se z zakonom povečajo pooblastila obmejnih enot JLA ne le na področju stometrskega območja, temveč tudi na področju neformalno določenega tisočmetr-skega obmejnega pasu. V izjavi med drugim beremo, da se SDZ ni pridružila akciji,, ki so jo na mejnih prehodih z Avstrijo, Italijo in Madžarsko organizirale ZKS-Stranka družbene prenove, Socialistična zveza in ZSMS - Liberalna stranka 9. marca popoldne, predvsem zato, ker sodi, da vse tri navedene stranke, ki so še vedno na oblasti in to ne le v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji, razpolagajo z veliko bolj učinkovitimi vzvodi za spodbijanje predloga zveznega IS kot je takšno »demonstrativno« posedanje. Veliko večino delegatov Skupščine Republike Slovenije predstavljajo prav člani teh treh organizacij, še piše v izjavi. Poleg odločne zahteve po umiku ukrepa Slovenska demokratična zveza zahteva, naj sedanja slovenska oblast ravna v skladu z nadvse glasno razglašenimi samozaščitnimi stališči, seveda če bo zvezna administracija še enkrat gluha za argumente Republike Slovenije. Širjenju obmejnega pasu odločno nasprotuje tudi predsedstvo republiške konference Socialistične zveze. Predsedstvo poziva vse delegate v zvezni skupščini, naj ne sprej- f mejo tega predloga. V nasprotnem primeru bodo zahtevali ! izredni sklic vseh treh zborov slovenske skupščine, na kateri naj bi odločbo razglasili za neveljavno na ozemlju Slovenije. Predsedstvo Socialistične zveze poziva zvezno vlad"' naj umakne predlog o širitvi obmejnega pasu, obenem pa poziva tudi slovensko predsedstvo, naj se glede tega izjasni. Predsedstvo Socialistične zveze predlaga tudi takojšen začetek postopka za umik graničarjev - po njegovem mnenju naj bi meje varovale enote milice - ter za prepoved streljanja na mejah razen v siloobrambi in za postopek demilitarizacije Slovenije. Tudi Srbi prekrščujejo svojo partijo LJUBLJANA — Včeraj se je v Beogradu pričelo zasedanje centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije, kot se uradno še vedno imenuje srbska partija. Toda v tisku in o drugih poteh se uveljavlja tudi nov naziv: »ZKS-Stranka za demokratični socializem«. Poročilo in zasedanje se že imenujeta »za demokratični socializem«, o tem imenu pa se je vnela zanimiva polemika. Ostro so namreč napadli agencijo Tanjug, da povzroča zmedo; ker poroča o sporih v srbskem vodstvu prav v zvezi s tem imenom. Tanjug pa odločno odgovarja, da nikoli niso objavili nobenega poročila o kakršnemkoli sporu v srbskem vodstvu'. Uradno poročilo o zasedanju srbskega centralnega komiteja seveda prav tako ne govori o sporih. Glavni ton je dal član predsedstva srbske partije Ratomir Vico, ki je mnenja, da je bilo na njihovem zadnjem kongresu vse idelano rešeno na temeljih zmagovite revolucije, samoupravne demokracije, »svobodnjaške« srbske tradicije in jugoslovanskega delavskega gibanja. Vse težave naj bi izvirale še iz dalnjega četrtega kongresa KPI, ki je v Drezdnu na Stalinov ukaz sklenil razbiti Jugoslavijo in ustanoviti samostojno Slovenijo, Hrvaško, Makedonijo in Črno goro, na Kosovu pa začeti boj za neodvisno in samostojno Albanijo. Vico se je zavzel za pluralizem, tudi za strankarski, ki da ga je premalo, ker so ga že prehitela razna gibanja. Pri lastnini pa je po njegovem mnenju odločna družbena lastnina, socialistična in samouprav- na. Odločili so se za centralizirano Jugoslavijo, v kateri mora imeti država vse ustrezne pristojnosti. Osrednji del poročila pa je posvečen oceni štirinajstega kongresa, ki je bil po mnenju srbskega partijskega vodstva samo prekinjen, ker je odšla slovenska delegacija, in bi ga morali takoj nadaljevati. Izhodišče je stališče predsedstva, ki pa ga je treba izpopolniti, ker preveč poudarja konsenz, moral pa bi temeljiti na odločitvi članstva. Seveda so za polom štirinajstega kongresa krivi Slovenci, toda vsa ostrina kritike je zdaj uperjena proti Hrvatom, češ da so se izrekli za naslednji petnajsti redni kongres, s čimer so spodkopali stališče, da se štirinajsti izredni preprosto nadaljuje. Srbska partija je mnenja, da se mora štirinajsti, takoj nadaljevati, »toda nobenega ne bomo vlekli za rokav, da bo ostal z nami v enotni Jugoslaviji in enotni ZKJ, pa tudi v nedogled ne bomo čakali, da bo nekdo drug odobril naš politični obstoj«. Vico se je odločno izrekel proti »ohlapni koaliciji« republiških strank, češ da ne morejo sodelovati s tistimi, ki zahtevajo razgovor z ljudmi, ki vidijo Kosovo zunaj Srbije in žalijo čustva srbskega naroda. Kot že rečeno, ta stališča verjetno izražajo razna mnenja znotraj srbskega centralnega komiteja. Po eni strani ni več mogoče - vsaj formalno ne - zanikati obstoja večstrankarskega sistema in administrativnih prepovedi. Vse to je možno samo omejevati, pri čimer je veliko vprašanje, koliko časa bo kaj takega sploh še mogoče. Po drugi plati pa je veliko vprašanje kaj storiti s štirinajstim izrednim kongresom ZKJ, ki se je neslavno končal z odhodom slovenske delegacije. Takrat je slovenska partija naslovila na vse druge pismeni predlog, da naj predsedniki republiških organizacij sestavijo nekak koordinacijski odbor, ki naj pripravi morebiti naslednji redni petnajsti kongres, toda tokrat že samostojnih zvez, in to socialističnih ali socialdemokratskih. Sprva je bil ta predlog videti povsem utopičen, sedaj pa kaže, da ima vendo več privržencev in da se je postopoma z njim sprijaznila večina jugoslovanskih zvez komunistov. Srbsko partijo je v takih okoliščinah zamikalo, da bi preprosto obnovile ZKJ, ali celo KPJ, ki bi bila avtomatično jugoslovanska in v njenih rokah. Toda s tem bi bilo tudi konec vseh razgovorov o demokraciji in demokratičnih procesih. BOGO SAMSA ■ BEOGRAD — Republiški sekretariat za notranje zadeve mora do prihodnjega meseca sprejeti ukrepe, da bi ugotovili število oseb iz Albanije, ki niso državljani SFRJ, preučiti vse primere albanskih emigrantov, naseljenih na Kosovu, ki so zlorabili gostoljubje Jugoslavije. To je zapisano v operativnem načrtu oživljanja programa za uresničevanje miru, svobode, enakopravnosti, demokracije in napredka na Kosovu, ki ga je sprejel izvršni svet skupščine SR Srbije. • Gorbačov zmagal Gorbačov, nobeden namreč ne dvomi v njegovo izvolitev, bo imenoval in odstavljal predsednika vlade ter ministre, sklepe bo kongres ljudskih poslancev le ratificiral ali pa zavrnil in ne bo soudeležen pri izbiri. Kot vrhovni poveljnik oboroženih sil bo imenoval najvišje častnike in načelnike generalštabov. To pa je še nekako sprejemljivo, a kaj, ko bo imel novi predsednik pravico veta za vsak zakon, za proglasitev vojnega stanja in za proglasitev izrednega stanja v vsaki republiki, kjer bo lahko razpustil republiške sovjete in uvedel »predsedniški režim«. Ob strani bo imel novi predsednik »ožji predsedniški svet«, ki ga bo sam imenoval in v katerem bo avtomatično le predsednik vlade. Kot zadnje bo jamčil »za ozemeljsko celovitost Sovjetske zveze in bo lahko dajal in odvzemal državljanstvo«. Vsakomur je lahko jasno, da je Sovjetska zveza v bistvu nehala ob- stajati kot federacija 15 suverenih republik. Avtonomijo namreč ohranjajo le ob poslušnosti osrednjim oblastem, v primeru, da bi hotele svojeglavo ukrepati, jim z razširitvijo predsedniških pristojnosti na njihovem ozemlju v bistvu odvzamejo avtonomijo odločanja. Gorbačov pa se je vseeno »oddolžil« radikalnim silam, saj so včeraj spremenili 6. člen sovjetske ustave, tako da se partija odpoveduje svoji vodilni vlogi (Gorbačov je več ne potrebuje), in dopušča nastajanje »družbenih in množičnih organizacij«, a le pod pogojem, da ne rušijo sovjetske ureditve, njene ozemeljske celovitosti in ne netijo družbenega, verskega in nacionalnega sovraštva. , • Težavna oskrba avtoprevozniki, ki se stavke niso udeležili. Take primere so zaenkrat zabeležili le v Rimu in so, po mne- nju varnostnih sil, omejeni. Avtop-revozniške organizacije pa so včeraj ponovno zahtevale prosto pot za tovornjake, ki razvažajo dnevni in periodični tisk. Do tega dogovora so sicer prišli še pred začetkom stavke, vendar kaže, da je tudi v tem primeru prišlo do ustrahovanj voznikov. V težavah pa so tudi zasebna podjetja, ki razpolagajo z lastnimi tovornjaki. Milansko združenje Assotrasporti je včeraj od varnostnih sil uradno zahtevalo zaščito za vse tiste njegove prevoznike, ki ne stavkajo. • Izkrivljena En sam Badalonijev stavek v uvodni ponedeljkovi oddaji, da v Trstu ne živijo samo Italijani, pač pa tudi pripadniki drugih narodnosti, ne odraža slovenske prisotnosti, kot je tudi ne more odražati dejstvo, da je bilo včeraj med občinstvom nekaj razredov slovenskih višjih srednjih šol. Oddaja Piacere RAI 1 najbrž ne bi zaslužila tolikšne pozornosti, kljub izkrivljeni sliki, ki jo daje o Trstu. In tudi ta, že druga kritična bodica ni izraz neke užaljene nacionalne zadrtosti, neke potrebe po protestiranju, »ker so nas pozabili«. Če se že drugič vračamo s kritičnimi pripombami k oddaji, je pre-vsem zato, ker se tudi v njej odraža tista ozka provincialna miselnost, tisto zapiranje v »cittadello«, ki je Trstu doslej preprečila odpiranje k bližnji stvarnosti in v svet. Zazrtost vase in v lastno nekdaj slavno preteklost pa je eden od vzrokov propadanja mesta in ena od najhujših ovir, ki jih bo treba preseči, da bo Trst lahko izkoristil priložnosti, ki mu jih nudijo sedanje burne spremembe. Listi za Trst take okostenelosti najbrž ne bi niti zamerili; Zamerimo jo pa ljudem, ki bi morali biti veliko manj obremenjeni in ki si postavljajo kot cilj željo (tako piše v njihovih tiskovnih poročilih), da bi pokazali žive, dinamične in pozitivne aspekte italijanske province. -------- tržno obvestilo-----—i KREM01/1 Raziskovanje in vrenje proti plešavosti Iz Basla naravnost v lekarno BASEL — V Švici se je rodila mrzlica proti plešavosti, ki jo je povzročil velik korak naprej, opravljen na področju raziskovanja, ki je že pred dolgo časa našlo prav v Baslu j svojo najbolj naravno zibelko. Rodila se je v tradicionalno zelo umirjeni in proti vsem pretiravanjem odporni Švici, zelo hitro pa se je prenesla tudi v Italijo. To mrzlično vrenje je povzročil Labo, raziskovalni laboratorij neke znane multina-cionalne družbe s sedežem v Baslu, ki je odkril preparat kozmetičnega tipa z 0,84-odstot-no raztopino neke nove sestavine, in sicer nikotenila za zu-najo rabo. Kot kaže, gre za izredno odkritje proti izpadanju las, ki ima med drugim to nezanemarljivo prednost, da ne povzroča stranskih učinkov, z izjemo rahle, kako uro trajajoče pordelosti kože na mestu, kjer je bil proizvod nanešen. Če potem vso to zadevo poglobimo, odkrijemo, da je bik* iznajdba že testirana v raznih bolnišnicah in dermatoloških klinikah, še posebej pa jo le preveril profesor Fink s Thera-py and Performance Researc Institute v Erlangnu. Le-ta 1® opravil testiranje, ki je traja] ^ od lanskega avgusta do ianh arja letos in ki je pokazalo r generativno učinkovitost pre parata. Preparat Labo je že nekaj časa mogoče najti tudi v lta janskih lekarnah, hkrati pa naglo širi tudi v drugih evrop skih državah. . Gianni De Michelis: Nujno ustvariti "sredozemsko os“ Barcelona-Trst-Budimpešta Task force za prodor na vzhod Konec meseca bo deloma začelo delovati združenje Nord Est, ki mu predseduje zunanji minister Jugoslovani in Italijani skupaj za dobro hrano Od letošnjega 21. oktobra do 28. februarja 1991 Popis kmečkih ljudi Prejšnji popisi ISTA T so bili leta 1961, 1970 in 1982 BENETKE — Emilija-Romagna, Veneto, Tri-dentinska-Južna Tirolska in Furlanija-Julijska krajina tvorijo območje, ki je po svoji homogenosti strateške narave v prizadevanjih za raztegnitev poslov med Italijo oziroma evropskim zahodom na eni in vzhodnoevropskimi državami na drugi strani. Tako menijo v krogih združenja hlord Est, nekakšne "task force" za kapilaren prodor na prostrano tržišče evropskega vzhoda, ki ji predseduje sam zunanji minister Gianni De Michelis: njefi cilj je, kot rečeno, širok razvoj biznisa z vzhodnimi partnerji, njeni operativni sredstvi bosta sklad, ki bo začel uradno delovati konec tega meseca, in z njim tesno povezan kon-zorcij, implicitni smoter pa gospodarsko-politič-na lideršip tega severnovzhodnega predela Italije pri izkoriščanju prednosti, kakršne bodo izšle 'z popolnega odprtja vzhodnih meja zahodnemu kapitalu in iz poenotenja evropskega tržišča. V programu združenja Nord Est, kakor sta ga zasnovala predsednik Casse di Risparmio di Ve-bezia Giuliano Segre in član izvršnega odbora Casse di Risparmio di Padova e Rovigo Giorgio Nonnato in kot je izrecno povedal sam minister De Michelis, je ustvariti protiutež tradicionalni osi London-Pariz-Frankfurt-Berlin z izoblikovanjem "sredozemske osi" Barcelona-Trst, ki naj povezuje Katalonijo s Tremi Benečijami in ki jo Gorbačovova perestrojka avtomatično podaljšuje še tja do Budimpešte. »Edino na ta način Nemci ne bodo mogli monopolizirati vzhodnega trga oziroma evrotržišča,« je izjavil De Michelis s pripombo, da je Nord Est nujen tudi zato, da ne bi poslovnih koristi od vzhodnega "odprtja" pohrustali veleindustrije!. K Nord Estu je pristopil tudi predsednik Mediocredita FJK Alessio Pasguan-tonio, drugače pa podjetniki, katerih letni promet se suče okoli 100-200 milijard lir. V novi konzorcij se bo vključil tudi konzorcij Imprese Est Europa, ki mu predseduje furlanski podjetnik Andrea Pittini. Tu gre omeniti še konzorcij Friuli Est Europa, ki so ga ustanovili 20. septembra lani in je že sprožil tri velikopotezne kooperacijske programe vsedržavnega interesa z Madžarsko. BEOGRAD — Zvezni sekretariat za kmetijstvo je pripravil osem razvojnih programov, na podlagi katerih naj se pospeši sodelovanje na kmetijskem področju med Jugoslavijo in Italijo. Cilj teh programov, ki jih je sekretariat že posredoval pristojnim oblastem v Rimu, je povečati pridelavo jagnjetine in govedine, razviti morsko in sladkovodno ribarjenje ter vzrejo konj, dati novega zagona pripravljanju zdrave, neoporečne prehrane in finalizirati pridelovanje koruze ter lov. Gornje programe naj bi uresničevali tudi z ustanavljanjem mešanih podjetij. Pobudo v tem smislu so sprožili novembra lansko leto na generalni konferenci Organizacije za kmetijstvo in prehrano - FAO v sklopu OZN, ko sta se o tem konkretno domenila italijanski in jugoslovanski minister za kmetijstvo. VERONA — Okrog 13.000 strokovnjakov bo od 21. oktobra letos pa do 28. februarja 1991 prečesalo vet kot tri milijone kmetijskih gospodarstev v vsej Italiji, od katerih se jih kar milijon 600 tisoč bavi z vinogradništvom. Šlo bo za četrti popis kmetijstva v izvedbi državne ustanove IS-TAT - prejšnji so bili v letih 1961, 1970 in 1982. Popis bo po zakonu podvržen "statistični tajnosti", kar pomeni, da njegovi podatki ne bodo smeli biti na noben način izrabljeni proti kaki osebi, bo pa zelo pomemben, ker bo pomagal izoblikovati pravo rentgensko sliko vsega, kar se počenja na področju kmetijskih dejavnosti. Podatke o popisu bodo objavili najpozneje do konca decembra 1992, sam popis pa bo stal državo predvidoma 131 milijard lir. To je povedal včeraj na Svetovnem kmetijskem sejmu v Veroni osrednji ravnatelj oddelka za gospodarsko statistiko pri zavodu ISTAT Gaetano Esposito s pripombo, da je popis naročila komisija Evropske gospodarske skupnosti na priporočilo svetovne Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) in v okviru akcije za popis kmetijstva po celem svetu. Popisovalci se bodo pozanimali med drugim tudi za namakalne načine oziroma za vire namakanja, sicer pa bodo zajeli vse kmetijstvo od A do Ž, kot pravijo. Z ene strani spor med Evropsko gospodarsko skupnostjo in ZDA, z druge pa med Ameriko in Japonci Svetovno gospodarstvo se nahaja v primežu silovitih dvo in večstranskih carinsko-trgovskih konfliktov ŽENEVA — Jutri bo zapadel zadnji rok, do katerega morajo države, ki se udeležujejo ženev-skih trgovskih pogajanj v sklopu "urugvajske runde" (pod okriljem Splošnega sporazuma o carinah in trgovini GATT) iznesti predloge o znižanju oz. odpravi carinskih pristojbin. Toda do s°glasja je daleč: ZDA so za razčlenjeno omejitev carin po blagovnih zvrsteh, dvanajsterica pa za hneame ublažitve, na podlagi katerih naj bi vsaka članica znižala tarife za 3,96% do 5,44%, med-tem ko bi carinske količnike iznad 40% znižali Za 50%. Carina na vse izdelke iz nanovo razvitih držav naj bi se znižala za 40%. Te predloge bodo Proučili med 18. in 28. aprilom, ko bodo verjetno Pekatere pristojbine še znižali. V Ženevi prevladuje sicer mnenje, da carina bolj malo vpliva na razvoj svetovnega gospodarstva in da je srž problema v prepogostem zatekanju k zaščitnim klavzulam, s čimer posamezne države omejujejo Vqz. Japonska zahteva, naj se razčisti pojem Prupinga, ki da ga EGS preširoko tolmači. Pred-l°9i dvanajsterice zadevajo le carine na indus-Injsko blago, ne pa na agroživilske proizvode, Američani pa hočejo ravno slednje podvreči višji carini, in res bo izid "urugvajske runde" odvisen Predvsem od tega, kako se bodo dogovorili gle- de kmetijstva. ZDA zahtevajo od EGS, da njene članice ukinejo vsako finančno podporo izvozu kmetijskih pridelkov, češ da so take podpore sokrive za upadanje cen na svetovnem trgu, hkrati pa jo pozivajo, naj odpre svoje trge uvozu (seveda ameriškega blaga). Pri EGS - posebno pa v Franciji, ki ima od takih podpor največ - hudo zapeti, zato pa v Washingtonu in v skupini CA-IRN (Avstralija, Kanada, Argentina) ne izključujejo možnosti, da se v primeru izjalovitve kmetijskih pogajanj dogovarjanje zamrzne tudi glede vseh drugih točk na dnevnem redu. To seveda ne navdušuje drugih članic EGS, tako zlasti ne Italije, saj niso voljne žrtvovati liberalizacije trgovine z industrijskim blagom in izmenjave storitev samo za to, da za vsako ceno podprejo skupno kmetijsko politiko, ker to veliko stane, kmetom pa malo nese. V primeru poloma "urugvajske runde" bi se namreč spet razbohotil ameriški protekcionizem, s tem pa bi se zamrznila celovita tematika o svobodni izmenjavi na storitvenem, bančniškem, zavarovalninskem, turističnem in komunikacijskem področju. Še en element, ki lahko zaostri ženevska pogajanja, je najnovejše navodilo EGS o javnih dražbah. Zakaj? Ker daje prednost evropskim tvrdkam, čeprav so njihove ponudbe za 3% dražje od ponudb iz držav nečlanic dvanajsterice: ta prednost velja tudi v primeru, če ponudba iz tretje države zadeva proizvode, katerih komponente so bile izdelane v razmerju prek 50% zunaj EGS. Navodilo se tiče tudi telekomunikacij, Američani pa so na tem področju sila občutljivi. Od tod obtožbe na račun Bruslja, češ da izvaja protekcionizem, in od tod tudi niti tako prikrite grožnje z represalijami na osnovi "telecom trade aeta", ko se ne bi sporazumeli za recipročne koncesije. Bežno smo omenili Japonsko. Kot je znano, so tudi med njo in Ameriko v teku nič kaj lahka trgovska pogajanja. Japonski ministrski predsednik je izjavil včeraj, da bo »sprejel odločno politično pobudo za to, da se dvostranska nesoglasja, ki so zdrknila že na rob globalne krize, poravnajo še pred koncem tega meseca«. Predsednik Ka-ifu je poletel v začetku marca v Washington, kjer se je razgovarjal z Bushem, navedeno izjavo pa je dal brž po izoblikovanju nekakšne "task force", katere cilj je takoj konkretno rešiti vprašanje »strukturnih ovir«, ki so napoti tvornemu trgovskemu sodelovanju med Japonsko in Ameri- ko. Slednja zahteva od Japoncev korenito preobrazbo njihovega distribucijskega aparata in politike na področju javnih investicih, obenem pa sprejetje strogih protimonopolnih predpisov. Neuradni viri poročajo, da so Američani zahtevali čimprejšnja "tajna pogajanja" in z njimi izrecno pogojili aprilski podpis bilateralne deklaracije. Zadeva je torej kočljiva, kar je narekovalo japonskemu zunanjemu ministru Nakayami sledečo izjavo: »Ena sama napaka lahko potisne dvostranske odnose v krizo in Japonsko izolira od ostalega sveta.« Prevladuje mnenje, da bo teh nekaj tednov odločilnih za nadaljnje odnose Tokio-Washington in celo za samega premiera Kaifuja, ki nima pravega konsenza znotraj vladujoče li-beraldemokratske stranke in katerega je tudi mislil Nakayama, ko je omenil "napako". Na Kaifuja je pritisnila tudi mogočna zveza industrij cev Keidanren z zahtevo, da je treba krepko zmanjšati trgovski prebitek Japonske nasproti ZDA oziroma uvesti »reforme, ki bodo koristile gospodarskemu razvoju v obeh državah«. No, finančno ministrstvo je prav včeraj javilo, da se je ta sur-plus zdaj že deseti mesec zapored skrčil: obisk ameriškega ministra za trgovino Mosbacherja v Tokiu se je torej nekam dobro začel, (dg) ^4 On e kotacije ?®neralf...... s«............ .......... >»edison .......... Vn|HdiS°n risP..... Pir*!" r'*p-:::::::::: Sni*"1 r>sp. ne ... !*!■> risp.... fr/^pne::::::::: Rin SCen,e ■ • R&entepnv..::::: Pre® Cente risp.... pfemuda . s,Pmud® dsp.-;;;;;;; ŠSp/;.............. c!8'®*..;.......... '"Ppiau ........... 9.3. 13.3. 38450 38200 16200 16150 .11300 11300 23150 22700 12400 12600 17500 17450 7850 7750 1826 1795 1196 1188 2680 2670 2750 2730 2140 2120 2540 2515 2550 2530 1700 1695 7520 7570 3890 3910 4180 4200 3530 3530 2030 2000 1575 1570 1390 1395 350 350 4310 4350 9.3. 13.3. Fidis....................... 7400 7400 Gerolimich................... 118 116 Gerolimich risp............... 92 89 SME ........................ 3650 3650 s‘e* ....................... 5110 5195 Štet W 10 ..................... _ _ Štet W 9 ...................... — _ Štet risp................... 4300 4474 Tripcovich ................ 11650 11650 Tripcovich risp. nc ....... 4400 4400 Att. Immobiliari ........... 5300 5260 FIAT....................... 10175 10260 FIAT priv................... 7020 7050 FIAT risp................... 7120 7170 Gilardini .................. 4700 4650 Gilardini risp. ............ 3730 3750 Dalmine ..................... 403 403 Marzotto.................... 8050 8050 Marzotto risp............... 8010 8350 Marzotto risp. nc........... 5960 5980 NEURADNO TRŽIŠČE_________________________ I. C. C. U.................. 810 800 SO. PRO. ZOO................. 900 900 Carnica Ass................. 9900 10500 ________________________ 13.3. spr, % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,40 +0,05 BTP maj 1990 10,5%........ 99,50 — BTP januar 1990 12,5% ... — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . — CCT ECU 1983/90 11,5% . 99,80 + 0,15 CCT ECU 1984/91 11,25 .. . 101,00 — CCT ECU 1984/92 10,5% . . 100,60 + 0,15 CCT ECU 1985/93 9% ... 96,95 —0,05 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 98,30 —0,15 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 95,95 —0,05 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 98,15 —0,05 CCT april 1992 10% 95,60 — CCT julij 1992 IND ... 99,05 —0,10 CCT jšnuar 1991 IND 100,15 —0,05 CCT julij 1993 IND 99,20 + 0,15 CCT december 1990 IND . . CCT februar 1991 IND . . . . CCT februar 1997 IND . . . . CCT junij 1993 CV IND . . . . CCT marec 1991 IND....... CCT nov. 1993 CV IND_____ CCT sept. 1993 CV IND . . . CCT avgust 1992 IND...... CCT avgust 1993 IND...... CCT avgust 1990 IND...... CCT avgust 1991 IND...... CCT avgust 1995 IND...... CCT avgust 1996 IND...... CCT april 1991 IND ...... CCT april 1995 IND ...... CCT april 1996 IND ...... CCT december 1990 IND . . CCT december 1991 IND . . CCT december 1995 IND CCT december 1996 IND . . ■lil MILANSKA BORZA; VODILNE DELNICE 13.3. spr. % 100,25 + 0,15 100,00 + 0,05 94,00 + 0,21 97,15 — 100,05 + 0,15 96,85 + 0,10 96,45 — 99,15 + 0,05 98,95 —0,05 100,10 —0,05 100,55 —0,05 95,30 + 0,21 95,20 + 0,16 100,60 —0,05 94,90 + 0,05 95,25 + 0,21 100,80 —0,05 100,35 — 94,10 — 1» -----------------~3- spr % Am^^JNDUSTRUA - KMETIJSTVO Scania' •.................... 10800 —0,92 Scania J-..................... 8760 +1,27 *9nagoa risp.................. 5250 +1,16 , 8600 —1,15 ?AvAf, Aliar~ ^ALSTVO - BANČNIŠTVO_____________ A"6anza aSs.................. 43000 — A Maiia Ass- risP- por. . . . 40000 — Pu$Onia • 11400 —1,13 r.at'na Ar«. ................. 1751 —0,85 u nerali »' ord.............. 13570 —0,37 AKia Ass .................... 38400 -0,23 Abe|||e s- 1000 ............. 12400 —0,40 , a cOnH ................... 106000 —1,85 fa Previrtl'a spa............ 56000 —0,18 fedAidr*nt,e ................ 19400 —0,51 RAS,raz 'co ................. 16200 — •r"‘S risp' „ •.............. 23000 —0,52 fe>d P°rt.................... 12570 +1,37 u'"Pbl . 21000 —0,27 Ba'00' Priv '................ 22800 - Ra Ca Cnl; .................. 15290 —1,04 “C\nc°di R • 'taliana--- 4735 —0,48 Im6'"’0 Han a ................ 2300 +0'88 Merbanca ano ................. 2652 +0,95 M®di°banarpriv............... 50050 -i.ee p. 9.................... 17850 —0,83 AF>iRNa CarPjjp^iSUSTRIJA - CEMENT______________ MonPrei9o° °rd............... 12811 +0'09 Ponori '..................... 23450 +2,40 Cen?'91' Eri it ■■........... 18740 -°'58 "^ntir d|,°riale..... 6290 +0,16 3325 + 0,76 ____________________________12.3. spr. % Italcementi............... 123450 —0,44 Unicem..................... 24990 —1,03 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ....................... 5255 +0,86 Enimont .................... 1446 —0,28 Fidenza Vetrar 1000 ........ 8850 —0,55 Italgas .................... 2876 —2,34 Mira Lanza............... — — Montedison 1000 ............ 1820 —0,82 Montefibre ................. 1200 +0,33 Pirelli .................... 2660 —0,37 Pirelli risp................ 2141 +0,28 Recordati ................. 12800 — Saffa...................... 10470 +0,29 Snia BPD ................. 251540 —0,98 Snia Fibre ................. 1845 —0,27 Snia Tecnopolimeri....... 7050 +0,57 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE__________________ Rinascente.................. 7500 —0,20 Standa .................... 34500 +0,58 Standa risp. port.......... 12800 —0,78 Alitalia cat. A............. 1652 —0,84 Alitalia priv............... 1090 —1,36 Italcable.................. 17240 —0,92 SIP ........................ 1584 —0,38 SIP risp. port.............. 1385 — Sirti...................... 12700 —0,63 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE_________________ Ansaldo Trasporti .......... 5170 —0,60 Tecnomasio.................. 3851 +o;36 Bastogi................... 350,00 —0,43 12.3. spr. % 12.3. spr. % Bonifiche Siele Bonifiche Siele risp 26220 9050 + 0,08 + 0,50 Tripcovich risp. nc 4400 — CIR - Comp. Ind. Riunite . CIR risp 4505 4530 —0,55 —0,44 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Cofide 4410 ' Attiv. Immobiliari 5285 — Comau Finanziaria 4310 + 0,09 Calcestruzzi 15830 —0,31 Editoriale SpA 3335 + 0,15 Cogefar 7129 — Euromobiliare 5845 — Del Favero 6951 + 0,67 Ferruzzi Agric 2441 —0,20 Grassetto SpA 15999 + 2,23 Fidis 7360 —0,54 IMM Metanopoli 1564 —0,64 Fimpar 3370 + 1,14 Risanamento Napol! . . . 43800 —0,45 Finarte Fiscambi Holding 6775 5330 —0,37 —1,13 Vianini 5320 + 1,92 Fiscambi risp Fornara 2370 3298 -0,17 —1,79 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Gaic 26000 —0,76 Aentalia ord 3150 — Gemina 2119 —0,47 Danieli & C 11195 —0,04 Gemina risp 1399 + 0,58 Data Consyst 10820 + 1,12 Gerolimich . 117,50 + 0,86 Fiar SpA 21300 —0,93 Gerolimich risp. port. . 93,00 + 1,64 Fiat 10199 + 0,11 IFI priv 26090 + 0,35 Fiat priv 7022 —0,26 IFIL fraz 7869 + 0,88 Fiat risp 7158 + 0,32 IFIL risp. port. fraz 4050 + 0,25 Franco Toši 29800 —0,17 Italmobiliare . 204900 —0,15 Gilardini 4645 —0,65 Pirelli & C 9415 Magneti Marelli 1921 —0,72 Riva Finanziaria 8500 Merloni 2722 —0,29 Saes 3880 + 1,84 Necchi ord 3927 —0,56 Schiapparelli 1291 —0,31 Olivetti ord 6365 —0,92 Sisa 3515 —1,26 Olivetti priv 4270 + 0,95 SME 3635 —0,14 Pininfarina 14900 —0,33 SMI Metali! 1730 + 0,87 Rodriguez SpA 10120 + 0,70 SMI Metalli risp 1345 + 0,75 Safilo 11000 — SOGEFI 3500 —0,82 Safilo risp 12220 + 1,00 Štet 5150 + 0,21 Saipem 3588 —0,33 Štet risp. port 4420 + 0,91 Saipem risp 3705 + 2,35 Tripcovich 11600 —0,22 Teknecomp 1374 —0,07 ____________13.3 spr. % CCT februar 1991 IND .... 101,00 — CCT februar 1992 IND_____ 100,20 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,90 — CCT februar 1995 IND_____ 98,80 — CCT februar 1996 IND_____ — — CCT februar 1997 IND_____ 94,00 +0,21 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — — CCT jan. 90 USL 12,5% ... — — GČT januar 1991 IND....... 101,10 +0,15 CCT januar 1992 IND....... 100,40 +0,15 CCT januar 1992 11%______________ 98,20 +0,20 CCT januar 1993 IND....... 98,25 — CCT januar 1996 CV IND . . — — CCT januar 1997 IND....... 94,05 +0,21 CCT januar 1995 IND....... — — CCT januar 1996 IND....... — — CCT julij 1990 IND........ 100,10 +0,05 CCT julij 1991 IND ............. 100,65 —0,05 CCT julij 1995 IND................... — — CCT julij 1996 IND........ 95,75 +0,10 CCT maj 1991 IND.......... 100,55 — CCT maj 1992 IND..................... — — CCT maj 1995 IND.......... 95,05 —0,05 CCT maj 1996 IND................. 95,30 +0,11 CCT maj 1997 IND.......... 93,55 +0,32 CCT marec 1991 IND........ 100,80 —0,05 CCT marec 1995 IND........ 95,70 —0,10 CCT marec 1996 IND........ — — marec 1997 IND............ 93,75 +0,21 CCT nov. 1990 IND......... 100,05 +0,15 CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 100,60 +0,10 CCT nov. 1991 IND............... 100,45 — CCT nov. 1992 IND......... 98,60 — CCT nov. 1995 IND.................... — — CCT nov. 1996 IND................ 93,65 +0,16 CCT oktober 1993 IND_____ 98,35 +0,05 CCT oktober 1990 IND . . . . 100,05 +0,05 CCT oktober 1991 IND ... . 100,40 +0,05 CCT oktober 1995 IND_____ — — CCT oktober 1996 IND_____ 93,60 +0,16 CCT sep. 1990 IND......... 100,05 — CCT sep. 1991 IND......... 100,65 +0,05 CCT sep. 1995 IND......... — — CCT sep. 1996 IND......... 95,20 +0,21 CTS marec 1994 IND........ 74,65 +0,27 CTS april 1994 IND .............. 74,60 —0,07 ED SCOL 1975/90 9% _____________ 101,00 — ED SCOL 1976/91 9% ______________ 99,90 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 98,90 — REDIMIBILE 1980 12% ... 102,15 +0,05 RENDITA —35 5% ........... 72,50 — Odločitev devinsko-nabv e tinske skupščine Zvečer bo govoril v Kulturnem domu Končno znova povoljno mnenje za obrtniško cono v Nabrežini Zanimanje za petkov obisk Milana Kučana v Trstu Devinsko-nabrežinski občinski svet je v ponedeljek zvečer z veliko večino glasov odobril urbanistični projekt, ki ustanavlja občinsko obrtniško cono. Gre vsekakor za reprizo že znanega načrta, ki ga je občinska skupščina svoj čas že odobrila, ni pa naletel na povoljno mnenje pristojnih deželnih teles, posebno ne komisije za okolje, ki je bila mnenja, da načrt ni v skladu s krajinsko zaščito teritorija. Med njegovimi nasprotnikije bil tudi deželni odbornik za prostorsko načrtovanje, socialist Carbone, ki so mu mnogi v Nabrežini kasneje glasno očitali, da je klonil pred pritiski zelenih in naravovarstvenikov. Kakorkoli že, pa je načrt tudi zaradi sprememb v deželnem normativu sedaj na točki, na kateri je bil pred nekaj leti. Z Občine bo spet romal na Deželo, ki se bo morala v roku treh mesecev znova izreči o njegovi vsebini. Sklep o ustanovitvi obrtniške cone so podprli vsi občinski svetovalci, razen neodvisnega levičarja Vocci-ja, ki je glasoval proti, medtem ko je odbornik za ekologijo Certo pred glasovanjem zapustil sejno dvorano. Obrtniška cona se bo razvila (če ne bo novih zapletov) na občinskem ozemlju v neke vrste trikotniku med pokrajinsko cesto, ki pelje v Sesljan, železnico in Cavo Romano, na precej zapuščenem področju ob starih nabre-žinskih kamnolomih. Za celovito urbanizacijo področja (ceste, razsvetljava, greznice itd.) ima občinska uprava na razpolago že eno milijardo in dvesto milijonov lir iz Sklada za Trst, po vsej verjetnosti pa bodo potrebna še nova finančna sredstva. Prošnjo za obratovanje je vložilo že več kot petdeset obrtnikov, v ta namen pa so ustanovili tudi obrtniški konzorcij, ki je na lastno pobudo že pripravil ustrezni razvojni projekt. O tem pa bo sklepal novoizvoljeni občinski svet tudi na podlagi odločitve deželnih oblasti. Razpravo na ponedeljkovi seji je uvedel načelnik KPI Širca, ki je podčrtal, da je bila svoj čas edinole KD proti temu načrtu, o katerem vlada med domačimi obrtniki veliko zanimanje. Škoda, da je prišlo do nepotrebnih zamud in zavlačevanj (»za katera ni kriva samo Dežela«) in da sodi sedanja odobritev že v volilno kampa- njo. Komunisti so po mnenju Širce pokazali zanimanje tudi Za alternativne lokacije obrtniške cone, uprava pa glede tega ni naredila ničesar, čeprav izbrano področje resnici na ljubo nima velikih krajinskih značilnosti, s čimer se je kasneje strinjal tudi župan Brezigar. Načelnik KPI je tudi podčrtal potrebo po jasnih in prozornih normah pri izdajanju dovoljenj za izkoriščanje zemljišč v obrtniški coni. Načelnik Slovenske skupnosti Brecelj pa je zavrnil očitek, da je za zamude odgovorna Občina, medtem ko je po njegovem za »nedosledna in neodgovorna zadržanja« kriva Dežela. Pobuda je * vsekakor velikega gospodarskega pomena za vso občinsko skupnost. SSk ni podpirala alternativnih lokacij, ker je mnenja, da je ta rešitev pravilna, tudi zato, ker izključuje vsakršno možnost razlaščanj. Tudi PSI je podprla ustanovitev obrtniške cone. Caldi je dejal, da je bila to ena boljših izbir nekdanje koalicije KPI-PSI-SSk, nekaj pikrih pripomb pa je privoščil županu in predvsem naravovarstvenikom. Brezigarju je očital, »da je preveč poslušal demokristjane, ki so dolgo časa nasprotovali tej pobudi«, naravovarstvenike pa je obtožil, da so se borili za zaščito že degradiranega območja, ki ga bo Občina sedaj z ustanovitvijo obrtniške cone bonificirala. Edino negativno mnenje je, kot rečeno, izrazil neodvisni levičar Vocci, ki je zagovarjal kritična stališča naravovarstvenikov do te izbire. Župan Brezigar je v svoji repliki obnovil ves postopek o ustanovitvi obrtniške cone in obrazložil nekatere važne spremembe, ki so nastopile v deželnem normativu. Dodal je, da gre za važno gospodarsko in družbeno pobudo, nabrežinski obrtniški konzorcij pa je doslej pokazal veliko resnost pri obravnavi tega vprašanja. Občinski svet je nato s široko večino osvojil resolucijo KPI, ki obvezuje občinsko upravo, naj pri poslovanju obrtniške cone zajamči splošne interese vse občinske skupnosti. Mandat devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, kot ostalih svetov, kjer bodo v začetku maja upravne volitve, zapade sredi prihodnjega tedna. Skupščina se bo zato sestala še v ponedeljek in v torek. V ponedeljek bodo svetovalci vzeli v pretres predlog konvencije z družbo Finsepol o turističnem razvoju Ses-Ijanskega zaliva. V petek, 16. marca, bo v Trstu prisoten Milan Kučan, kandidat za predsednika Republike Slovenije na bližnjih volitvah. Obisk uglednega slovenskega politika sovpada z velikim zanimanjem, ki ga volitve v Sloveniji vzbujajo tudi med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, obenem pa z željo samega predsedniškega kandidata, da seznani slovensko zamejsko javnost s pogledi in obvezami ŽKS -Stranke demokratične prenove glede njene manjšinske politike oziroma njenega odnosa do Slovencev, ki živijo izven meja matične domovine. Milan Kučan je splošno znana politična osebnost, ki je v zadnjih letih v ospredju pri domala vseh pomembnih in težkih vprašanjih, s katerimi se sooča Slovenija, s posebnim ozirom na njen položaj v Jugoslaviji v odnosu do drugih republik in pokrajin. Kučan je po splošnem mnenju odločilno prispeval k nastanku demokratičnih procesov, ki so v zadnjih letih zajeli Slovenijo in se potem začeli odražati tudi v drugih jugoslovanskih republikah. S Kučanovim imenom je tesno povezana korenita preobrazba politike Zveze komunistov Slovenije, sedaj Stranke demokratične prenove, ob kateri je, kot je znano, nastajal hud spor Milan Kučan s centralističnim državnopartijskim konceptom Srbije. Srečanje bo ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu in se bo začelo s kratko predstavitvijo kandidata, ki jo bo podal predsednik SLO-RI. Ravnatelj raziskovalnega inštituta bo nato koordiniral javno razpravo. Glede na splošno zanimanje za Kučanov obisk, bo pred javno razpravo na sedežu agencije ANSA tudi tiskovna konferenca. Vodstvo inštituta je obenem z vabilom, da se slovenska javnost udeleži zanimivega srečanja, sporočilo, da je v pripravi tudi srečanje s kandidatom združene slovenske opozicije DEMOS dr. Jožetom Pučnikom. • Deželna Novinarska zbornica je sporočila, da bo njena redna letna skupščina 29. marca ob 15. uri v dvorani Oceania na Pomorski postajr Dnevni red predvideva odobritev poslovnega obračuna za leto 1989 in proračuna za tekoče leto. Kot določa zakon, so letno skupščino v prvem sklicu določili za dan prej, 28. marec, na sedežu na Korzu Italija, vendar je ta sedež trenutno neuporabi) iv, ker se zbornica seli v novega. Za volitve v nabrežinski občini Enotna zelena lista ni za vogalom Zeleni se še niso sporazumeli za nastop na volitvah v devinsko-nabrežinski občini, ki bodo, podobno kot v drugih okoliških občinah, na sporedu v nedeljo, 6., in ponedeljek, 7. maja. Doslej je gotovo edinole le to, da se bo na majskih volitvah predstavila lista zelene marjetice, njen nosilec pa bo bivši socialdemokrat in sedanji občinski odbornik za okolje Certo. Tudi ponedeljkov sestanek zelenih in naravovarstvenikov v devinski Kmečki hiši se je končal brez konkretnih sklepov in je v marsičem še poglobil razkol v zelenem gibanju. Sestanka sta se med drugim udeležila tudi voditelj Zelene alternativne liste in tržaški občinski svetovalec Be-kar ter deželni svetovalec smejočega se sonca Wehrenfen-nig. Oba si sicer z različnih zornih kotov in izhodišč prizadevata za oblikovanje enotne zelene liste, ta cilj pa bo glede na razvoj dogajanj zelo težko dosegljiv. Wehrenfen- nig se je vsekakor znova glasno zavzel za enotno volilno listo tudi brez tradicionalnega simbola smejočega se sonca, Bekarju pa kot kaže ta rešitev ni po godu. Tako eni kot drugi se vsekakor soočajo s težavami organizacijskega značaja, saj imajo v devinsko-nabrežinski stvarnosti zelo malo potencialnih volilnih kandidatov. Statut gibanja smejočega se sonca pa določa, da mora imeti volilna lista korenine tudi na krajevni ravni. Bekar nam je vsekakor povedal, da bo Zelena alternativna lista ta teden na skupščini odločila, kaj pravzaprav narediti v Nabrežini in tudi v Dolini. Če ne bo prišlo do bistvenih novosti obstaja možnost, da bo ta komponenta zelenih sodelovala na nabrežinskih in morda tudi na dolinskih upravnih volitvah s svojim simbolom zelenega ježa. Ostaja tudi možnost, da bodo nekateri zeleni in naravovarstveniki kandidirali na listi KPI. (st) Slovensko javnost v Italiji VABIMO na javno razpravo s kandidatom za predsednika Republike Slovenije MILANOM KUČANOM SLOVENIJA IN SLOVENCI V ITALIJI V 90 LETIH ki bo v Kulturnem domu v Trstu v petek, 16. marca 1990, ob 20. uri SLORI BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA mBlLO DELNIČARJEM na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu dne 23. marca 1990 ob 9. uri in v drugem sklicu V SOBOTO, 24. MARCA 1990 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 ob 9. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega sveta; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. predstavitev bilance poslovne dobe 1989 in zadevni sklepi; 4. določitev sejnine upraviteljem in honorarja nadzornikom; 5. imenovanje članov družbenih organov. V smislu člena 4 zakona št. 1745 z dne 29. decembra 1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki so položili delnice pri sedežu družbe vsaj pet dni pred občnim zborom. Upravni svet Prof. Merku častni predsednik Skupine 85 Občni zbor članov Skupina 85 -Trst, ki se je sestal pred nedavnim, je poslušal predsednikovo in blagajnikovo poročilo z obračunom za leto 1989 in proračunom za leto 1990 ter ju soglasno odobril. Sledile so po statutarnih predpisih volitve novega Upravnega sveta. Ta je na svoji prvi seji sklenil, da izvoli prof. Pavleta Merkuja - zaradi ugleda, ki si ga je pridobil kot znanstvenik in kot umetnik, ter zaradi učinkovitosti in predanosti, s katerima je vodil prvih pet let Skupino 85 - za njenega častnega predsednika. Upravni svet sestavljajo, poleg njega, Giorgio Cadorini, prof. Roberto Dedenaro - predsednik, računovodja Boris Kuret - blagajnik, prof. Fabio Nieder - podpredsednik, prof. Tomaž Simčič - tajnik in prof. Stelio Spadaro. Upravni svet je še določil koledar prireditev za tekoče leto; prvo na vrsti bo jutrišnje srečanje v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8, (začetek ob 18. uri), posvečeno nemškemu pesniku in pistelju Theodoru Daublerju, enemu utemeljiteljev ekspresionizma, rojenemu v našem mestu, ki ga pa širše občinstvo skorajda ne pozna. Večer bo začel prof. Merku s kratkim uvodom o vplivu, ki ga je Daubler imel pri nastajanju slovenskega ekspresionizma, nato bo o njem govoril prof. G. Cusatelli z univerze v Pavii. Na sliki: prof. Pavle Merku Taras Kermauner gost večera v DSI Slovenski emigranti v Argentini ohranili svojo nacionalnost Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek v sodelovanju s kulturnim združenjem Most priredilo v dvorani v Ul. Donizetti srečanje s književnikom Tarasom Kermaunerjem, ki je občinstvu govoril o slovenski politični emigraciji v Argentini. Predavatelj je prisotnim posredoval svoje izkušnje, ki si jih je pridobil med dvomesečnim bivanjem med slovenskimi izseljenci v Južni Ameriki. Najpomembnejše je dejstvo, je v svojem zanimivem predavanju poudaril Kermauner, da so znali Slovenci v Argentini ohraniti ne le svojo narodnost, ampak tudi nacionalnost. Poleg tega, da tudi najmlajši potomci temeljito obvladajo materin jezik, so si znali ti izseljenci na tuji zemlji ustvariti nekakšno lastno državico v državi. Potomci prejšnje, ekonomske emigracije v tej južnoameriški državi pa so na slovenščino skorajda pozabili. Dokler otroci političnih emigrantov v Argentini ne gredo v šolo, jih starši sploh ne učijo španščine, številna slovenska društva pa zavidljivo dobro deljujejo. "Le malokje sem srečal tako samozavestne, trdne Slovence," je poudaril Kermauner in pristavil, da so se ti izseljenci po drugi strani dejansko zaprli v svoj geto. Za njihovo ohranitev je bila izredno pomembna tudi katoliška cerkev v Argentini, oziroma njen slovenski del. Iz zgoraj navedenih podatkov je Kermauner potegnil zaključek, da so bili politični emigranti zavedni Slovenci že med drugo svetovno vojno. Če ne bi bilo tako, bi se bili že zdavnaj potujčili. Tako pa še vedno trdno verjamejo v svoje ideale, za katere so se borili tudi med vojno v Sloveniji: za krščanstvo, slovenstvo in strankarsko demokracijo. Po Kermaunerjevem osebnem prepričanju je bilo njihovo sodelovanje z okupatorjem le nujno taktično zlo. Predavatelj je svojo analizo o življenju argentinskih Slovencev poglobil tudi s teološkega vidika. Obenem je segel na področje svetovne, evropske in slovenske zgodovine in govoril tudi o bodočnosti politične emigracije v Argentini. Postavil si je vprašanje, koliko časa bodo slovenski izseljenci še ostali zvesti svojemu poreklu. Če jim bo omogočena vrnitev, se bo verjetno marsikdo odločil za povratek v domovino. Tiste, ki bodo ostali, pa verjetno kaj kmalu čaka asimilacija, je zaključil Kermauner. To se bo zgodilo takrat, ko zaradi sprememb v matični domovini ne bo več obstajal ideal slovenske države na tujem. Ponedeljkov večer se logično povezuje s predavanjem, ki ga je Taras Kermauner imel včeraj tudi v Slovenskem klubu. Čeprav je tema predavanja podobna, pa je bila obdelava govornika popolnoma različna. O tem večeru bomo poročali v jutrišnji številki. (hj) Uspešno poslovno leto trgovskega konzorcija za jamstva CONGAFl Pokrajinski Konzorcij za jamstva p°' sojil med malimi trgovskimi podjetij (CONGAFl) je v lanskem letu opravl‘ 945 operacij v skupnem znesku skoraj 35 milijard lir, poslovno leto pa je z®" ključil s presežkom v znesku okrog šest milijard lir. Ta presežek mu bo tekočem letu omogočil, da bo ,h jamčil za okrog sto milijard lir novi^ posojil malim podjetjem, katerih število se je med člani konzorcija medtem povečalo za 124 in doseglo ob konc . preteklega leta 1581. To so bistven poslovni rezultati, ki jih je v svojem poročilu na občnem zboru konzorcij CONGAFl podal njegov predsedn Giorgio Naibo. ,-tj Ko je govoril o širših ekonomsk problemih, ki stojijo pred P°kratj lo prav take inštrumente, kakršen j konzorcij CONGAFl in ki so v ven* pomoč kompetitivnosti. Prav zato ^ Naibo izrazil skrb glede možnosti, ^ bi Dežela ukinila svoje prispevk . sklade za jamstva. Pristojni nez odbornik Bomben je namreč nedareCi-predstavil zakonski predlog, ki P n. videva likvidacijo pokrajinskih zorcijev in ustanovitev edinega roskopskega zavoda s sedežem v je. denonu. »Ne vem, če bo predlog tel na odobravanje,« je komentira ^ ibo, »pač pa sem gotov, da konzorcij uživa solidno avtonom J ^ j. da je njegovo zdravstveno stan] lično.« skim gospodarstvom, je Naibo po“ ril, da bo bližnje evropske gospod^ sko poenotenje in liberalizacija trzlva. kapitala z vse večjo nujnostjo zahte S ponedeljkove seje tržaškega občinskega sveta Miljski vodovod zamrznjen Upepelnjevalnik buri duhove Onesnaženje je povzročil norveški tanker V Tržaškem zalivu se od nedelje borijo z velikim oljnim madežem Ponedeljkova seja občinskega sveta Je pretrgala običajno sivino, ki je značilna za razprave tega upravnega tele-sa in ki se je napovedovala tudi za Prejšnji ponedeljek. Med sejo in po JJJej se je namreč precej ugibalo o stabilnosti upravne večine, ki si - kot kaže - še ni opomogla od novoletnih nesporazumov (ki pa imajo očitno globlje in vztrajne korenine). Do spopadov je prišlo v vrstah same večine, s tudi v vrstah Krščanske demokracije, ki med drugim napoveduje bitko (Proti samemu odboru in županu) tudi y Prihodnjih dneh. Razgreto ozračje je okoristila tudi opozicija, kateri je uspelo zavrniti dva sicer manj pomembna sklepa, ki ju je predstavil odbornik za urbanistiko Cecchini. Prvo "bitko" je sprožil sklep, ki naj bl občinskemu podjetju ACEGA pomerjal upravljanje miljskega vodovoda. Problem ni od muh, saj je nova upravna večina v Miljah osredotočila svojo volilno kampanjo prav na meta-nizaciji miljske občine in na nižjih ce-n.ah pitne vode. Po drugi strani pa bi 51 tržaško občinsko podjetje ACEGA Prevzelo z upravo vodovoda tudi zelo veliko finančno breme (ki bi ga morali odplačati Tržačani). Svetovalska sku-Pjna KD je torej oporekala odborniku d' Amoreju (PSI), ki je predstavil sklep, aa ACEGA lahko upravlja vodovod, Pao pa samo na račun Občine Milje, j bi si torej prevzela finančno breme vsakem primeru, je treba poudariti, P® bi bila z oskrbo miljskega vodovo-d® pitna voda v prihodnjih letih ce-rrjpa za vse, tako za Tržačane kot za .ujčane). Zato je občinski svet skledo, da poveri podjetju ACEGA nalo-jt°' naj preuči, koliko bi ga dejansko >talo upravljanje miljskega vodovoda. , ete nato bo občinski svet odločil, kdo 0 Upravljal vodovod. .Polemike okrog podjetja ACEGA, ki p Uled največjimi občinskimi podjetji, nr i?6 gotovo ne bodo polegle niti v pribodnjih tednih, ko bo občinski svet ;?0ral razpravljati o novem pravilniku, ežnje so namreč različne. Nekateri Izgovarjaj0 stališče, da mora biti pod-y ie z upravnega vidika samostojno in ..^ein oziru bolj menedžersko (gre reJ za začetek privatizacije), drugi Pa, da mora o njegovem delovanju še vedno soodločati Občina, ki naj torej še vnaprej zagotavlja javno storitev. O pravilniku bi morali razpravljati že prejšnji teden, kar kaže, da vlada zaradi njega precejšnja zadrega. Občinski odbor in pristojna komisija sta namreč že blagoslovila sklep, svetovalska skupina KD pa napoveduje že celo kopico popravkov (kar je zelo neobičajno in ima torej jasen politični pomen). Ponedeljkovo sejo pa je razburkala tudi razprava o imenovanju ocenjevalne komisije, ki naj bi odločila, katero gradbeno podjetje bo zgradilo nov upepelnjevalnik (pod Pantelejmunom). V komisiji naj bi sedel namreč tudi načrtovalec inž. Del Monaco, ki je bil že tarča številnih kritik opozicije in zelenih. Sklep je občinski svet sprejel (tudi zaradi odsotnosti LpT in MSI), vendar sta svetovalska skupina KPI in svetovalec. Mestne laične in zelene liste obnovila svoje kritike na načrt, ki ga je občinski svet predstavil že daljnega leta 1988 in ki ga še niso začeli uresničevati. Svoje kritike so tokrat utemeljili tudi z dejstvom, da Občina nima niti denarja za tako ambiciozen načrt in da bo treba verjetno še več, kot predvideva načrtovalec. Ministrstvo za proračun je Občini Trst dodelilo namreč samo 32 milijard in 285 milijonov lir (iz Sklada za investicije in zaposlovanje FIO), medtem ko bi jih bilo treba nad 90 (Občina pa je prosila skoraj 60 milijard lir). Posebna plovila, specializirana za boli proti onesnaženju morja, se v Tržaškem zalivu že tri borijo s skoraj tri kilometre dolgim in okrog kilometer širokim oljnim madežem. Alarm so prvi očividci, ki so opazili madež na morju pred novim tržaškim pristaniščem, sprožili v nedeljo dopoldne, na tržaškem pristaniškem poveljstvu pa so nemudoma uvedli stanje pripravljenosti. Na morje so poslali tri specializirana plovila podjetja Crismani in svoj čoln, ki vse te dni skrbi za koor- dinacijo celotne operacije. Žal jih pri tem občutno omejuje precej gosta megla, ki tokrat ni prizanesla niti bolj po burji slovečemu Tržaškemu zalivu. O onesnaženju se še do včeraj v Trstu ni nič vedelo, saj so se pri pristaniškem poveljstvu zapeli v zadržan molk, malce zaradi obilice dela, delno pa tudi zaradi preiskave, ki je še v polnem teku. Potrdili so nam sicer, da je oljni madež kakih pet milj oddaljen od Miramara in kakih šest od Tanke- Univerza ni več zasedena Kot so najavili na zborovanju, so študenti filozofske fakultete zapustili univerzitetno stavbo v Ul. Economo. V tiskovnem sporočilu so najavili, da ne nameravajo zaključiti mobilizacije, zasedbo pa so prekinili, ker jim je pretila nevarnost, da ostanejo "izolirani" od širše javnosti. Cilj študentov je namreč vedno (polj obrnjen "navzven", saj se je gibanje zavedalo, da lahko postanejo zidovi univerzitetnih palač kletka, ki lahko zaduši gibanje. Skupščina je med drugim najavila, da bo uvedla neke vrste samoupravljanje celotne stavbe. Priredili bodo vrsto srečanj in razprav, na katerih bo tekla beseda o najbolj perečih problemih univerze. Študenti so med drugim prosili univerzitetne organe, naj dajo na razpolago razna komunikacijska sredstva in naj dovolijo odprtje prostorov v Ul. Economo tudi v večernih urah. Vse to naj bi pripomoglo k razbijanju togih univerzitetnih programov, ki dejansko bremenijo odnose in zmanjšujejo funkcionalnost ustanove. Tržaške študente pa čaka vrsta obveznosti. Jutri se bodo udeležili shoda v Benetkah, v soboto bo delegacija odpotovala na vsedržavno demonstracijo v Neapelj, priredili pa bodo tudi srečanje z dijaki tržaških višjih srednjih šol. Dežela o krizi Teatra stabile Kriza v tržaškem gledališču Teatro stabile se nadaljuje. Včeraj so se sestali sindikalni predstavniki delavcev gledališke hiše, deželna odbornika za proračun Gianfranco Car-bone in za finance Dario Rinaldi ter tržaški župan Franco Richetti. Sindikalni predstavniki so naglasili potrebo, da pristojne oblasti zagotovijo gledališču Teatro stabile vsa politična in finančna jamstva, ki so potrebna za obstoj te primarne kulturne inštitucije. Deželna odbornika sta označila včerajšnje srečanje kot koristno poglobitev vprašanja. O možnih rešitvah in o problemih v zvezi s novim Statutom gledališča pa naj bi na predlog deželnega odbornika Antoninija razpravljali na eni izmed prihodnjih sej deželnega odbora. Vsekakor je osrednje vprašanje gledališča finančnega značaja. Deželna odbornika sta s tem v zvezi naglasila, kaj je deželna uprava naredila za kritje nemajhnih stroškov gledališča. Tržaški župan Richetti pa je s svoje strani poudaril, da se je občinska uprava zvzela za to, da bi ugodili prošnjam sindikalnih predstavnikov in gledališkega vodstva. Deželna predstavnika sta tudi najavila, da bo pristojno deželno ravnateljstvo pregledalo obračune gledališča in tudi na tak način ugotovilo, kaj je treba storiti v korist ustanove. Med tem je izvršni odbor Teatra stabile izdal tiskovno sporočilo, v katerem podpira delo predsednika Zenarija in najavlja svoj odstop, če ne bo prišlo do konkretnih političnih, predvsem pa finančnih rešitev. ga rtiča ter da ga morski tok žene v jugoslovanske vode. Prav tako so nam povedali, da so se z madežem spopadla tri sprecilizirana plovila in da upajo, da bodo onesnaženje čimprej (morda že danes) odpravili. Mnogo bolj natančne podatke pa smo prejeli od našega koprskega dopisnika Iztoka Umra, ki nam je sporočil, da tvori madež desetine ton kaluž-nih voda (tistih, ki ostanejo po čiščenju naftnih rezervbarjev), ki jih je baje spustil v morje pred tržaškim pristaniščem zasidrani norveški tanker »Bernora«. Osumljenih ladij je sicer bilo več, vendar je po poročilih iz Kopra poveljnik norveškega tankerja, Filipinec Virgilio Galon, dejanje ze priznal in podpisal izjavo, da so onesnažene odplake spustili v morje prav z njegove ladje. Vsekakor se naftni madež v trenutku, ko to poročamo razprostira približno dva kilometra od Tankega rtiča proti širini in je že za dobro polovico na jugoslovanski strani zaliva. Seveda je to dejstvo povzročilo veliko zaskrbljenost tudi na jugoslovanski strani, še posebno, ker v Kopru ne razpolagajo s plovili za čiščenje razlitih olj na odprtem morju. V ta namen so Koprčani zaprosili za pomoč tržaških plovil in naleteli na posluh, saj bi v nasprotnem primeru morali le nemočno opazovati od milimetra do nekaj centimetrov debel mastni madež. Po besedah poveljnika na čolnu tržaške kapitanije so v teh dneh kljub megli načrpali že kakih 10 ton razlitih maščob. Včeraj dopoldne so se na onesnaženem delu morja zbrali poleg čistilnih plovil tudi predstavniki obeh kapitanij in obmejnih varnostnih organov, ki so pa morju opazili le nekaj mastnih lis. Že so mislili, da se je akcija uspešno končala, ko se je okrog poldneva dvignila megla in omogočila vzlet opazovalnega letala s portoroškega letališča. Le-to je med poletom ugotovilo, da se v smeri od Gradeža proti Debelemu rtiču še vedno razprostira približno tri kilometre dolg madež, katerega dobra polovica je že prešla na jugoslovansko stran.' Kot rečeno, sedaj v Trstu vso zadevo preiskujejo in o njej razumljivo molčijo, vendar so koprsko pristaniško poveljstvo in varnostne organe že obvestili, da je za onesnaženje odgovoren norveški tanker. Le-ta je pred dnevi iz Tunisa pripeljal v Trst 80 tisoč ton surove nafte. Včeraj zjutraj v Rojanu Počila je cev in vodni curek brizgnil do tretjega nadstropja Po!itanovalci hiše št- 6 (in tudi bližnjih raj jPlj) v Ul. Rojan so se včeraj zjut-?in budili na povsem presenetljiv navori ^ 6' uri ie namreč počila cev °voda v Rojanu, ki ga komaj obdela opravlja podjetje Mari favljaj0 M, ve7n'tZzar°li- Očitno pa eden izmed ka in ■ tlen novih cevi ni zdržal pritis-Pr 1® "Počilo". je Se j0*014 hiš se je dvignil curek, ki Vzroču do tretjega nadstropja in po- mret Precejšnjo škodo. Voda je na-in vfj^1ron*cn,ila.v nekatera stanovanja lk°de ydrla v bližnje trgovine. Največ Desp®^6 povzroiila v veleblagovnici ojjfV pojan so prišli gasilci in delavci hotiia e9a podjetja ACEGA. Nemu-Po a so zaprli dotok vode in pričeli tako r, ati cevi' Delali so vse jutro in dej Plovno usposobili poškodovani hen-°dov°da. Dogodek pa je seveda Prebu'c*' saj ni vsakdanje, da se $troDj,, v drugem ali tretjem nad-okn0L stanovanjske hiše in vidiš pred Zgrarij,.v°dni curek, kot da so ponoči 11 ogromno fontano... Pred veleblagovnico Despar v Rojanu je počila cev vodovoda, ki ga vidimo na sliki. Dvignil se je vodni curek, ki je segel do tretjega nadstropja. Zaradi stavke avtoprevoznikov Nekatere mestne črpalke že ostale brez bencina Vsedržavna stavka avtoprevoznikov za sedaj v naši pokrajini še ni povzročila večjih težav. Stavkovno gibanje, ki naj bi trajalo ves teden, je podprlo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, na Tržaškem pa v glavnem stavkajo lastniki tovornjakov, protestu pa se niso v velikem številu pridružili uslužbenci in šoferji večjih prevozniških podjetij. Protestna akcija do včeraj še m zajela italijansko-jugoslovanskin mejnih prehodov, medtem ko je do zastojev in do težav prišlo na mejah s Francijo in z Avstrijo. Na tovornem postajališču pri Fernetičih je bilo včeraj ustavljenih precej tovornjakov z italijansko evidenčno tablico, medtem ko težka vozila iz drugih držav vozijo brez večjih težav. Stavka avtoprevoznikov, kot rečeno, do včeraj pri nas ni povzročila hujših težav. Do nekaterih manjših problemov je prišlo le pri oskrbovanju bencinskih črpalk, ki so se skoraj čez noč znašle brez navadnega in super bencina. To vprašanje se zna danes in jutri vsekakor zaostriti, tudi zato, ker kra- Ilegalno so prestopili mejo Nabrežinski karabinjerji zajeli Šesterico ubežnikov iz Kitajske N pre*U|a nabrežinskih karabinjerjev SU za- , 1° noč okrog polnoči na Kra-Pubjii šest državljanov Ljudske re-V RRajske' ki so ilegalno prišli dejgjj ®'n ki so v svojih prvih izjavah PoJitji ,a so imeli namen zaprositi za Oh9211- 9oieiI1 Dlnjerji so Kitajce zalotili po •halpo naključju, ko so opravljali nor-V°zili _Cestno kontrolo. Med drugimi hiVan ..° Ustavili tudi opel rekord ca- nfl Upravl,eaf Tr-Cr TreTS0' ki pa.ga i Svnk . Tržačan, sedaj naznanjen a .šest ? npm ie bilo v avtomobi-?ejal kitaj cev, za katere je voznik kegg' r a.jih je našel v bližini padriš-videz if^kovalnega centra, ko so na Nab/*? cilja tavali po cesti. PtePelise,Žinski karabinjerji so Kitajce s. Prevg- na SV0j0 postajo, kjer so jih Ske3a Jalsko pomočjo nekega kitaj-^tUžp-jbdenta iz devinskega Zavoda PPisajj 6ga sveta zaslišali. Kitajci so ajsk6 Sv°jo dolgo pot, ki jih je iz Ki-v°dila najprej v Kolumbijo, nato v Peru, potem pa v Češkoslovaško, na Madžarsko in naposled v Jugoslavijo vse do Beograda. Od tod naj bi se bili napotili v Italijo, in sicer z jugoslovanskim taksijem, ki jih je prepeljal čez mejo in jih potem pustil na Krasu. Ubežniki pa niso vedeli povedati, kje so prekoračili mejo. Vsekakor so njihovi premiki razvidni iz žigov na potnih listih, manjka samo prehod iz Jugoslavije v Italijo, iz česar je mogoče sklepati, da so ga bili opravili ilegalno, saj bi sicer za vstop v našo državo potrebovali vizum, ki pa ga nobeden izmed njih nima. Iz nadaljnje preiskave o zadevi pa se je tudi izvedelo, da je skupina kitajskih državljanov plačala jugoslovanskemu taksistu za prevoz preko meje kar 500 dolarjev na osebo, kar pomeni, da je taksist zaslužil skoraj štiri milijone lir. S tem zadnjim primerom je število oseb, ki so jih nabrežinski karabinjerji od začetka leta ustavili zaradi ilegalnega vstopa v Italijo, preseglo 50. Kljub temeljiti kontrolni akciji Za izginulim Marcom Marchijem še vedno niti najmanjše sledi Marco Marchl Kot smo že poročali, je tržaški kvestor dr. Renato Servidio v zvezi z izginotjem Marca Marchija odredil kontrolno akcijo na območju, kjer so našli mercedes izginulega Tržačana. Kakih osemdeset policijskih agentov je tako včeraj pod vodstvom šefa letečega oddelka kvesture dr. Giuseppeja Padulana prečesalo omenjeno območje. V akciji, ki je trajala od 8. ure do 13.30, so tržaškim policistom pomagali člani posebnih s psi opremljenih policijskih enot iz Padove in speleološkega oddelka gorske reševalne službe iz Trsta ter skupina prostovoljnih gasilcev iz de-vinsko-nabrežinske občine. Kljub temu da so možje do zadnjega kotička pregledali široko območje okrog najdenega mercedesa, se spustili v doline, prepade ob železniški progi in v kraške jame, je bil ves trud zaman, saj za izginulim Marchijem niso našli niti najmanjše sledi. jevne bencinske črpalke oskrbujejo predvsem avtoprevozniki iz Furlanije in iz sosednjega Veneta. Zaradi tega so se pred nekaterimi črpalkami v poznih popoldanskih urah ustvarile vrste avtomobilov, kar očitno priča, da se nekateri bojijo ostati s praznimi rezervoarji. Lastniki bencinskih črpalk in predstavniki njihovih združenj pa opozarjajo, da je za sedaj preplah popolnoma odveč. KPI o začasni namestitvi tajnice liceja na Zois Sklep Pokrajine Trst, da mora tajnica znanstvenega liceja Prešeren zaradi upokojitve tajnika Trgovskega zavoda Zois opravljati za še nedoločen čas upravne posle na obeh šolah, je izzval tudi svetovalsko skupino KPI, ki je predložila predsedniku Pokrajine Crozzoliju interpelacijo o tem kočljivem problemu. Podpisani Nives Košuta, Martone, Vallon in Cordara ugotavljajo, da je bivši tajnik zavoda Zois zapustil službeno mesto 28. februarja in da bo tajnica liceja morala začasno opravljati tudi tajniške posle na zavodu Zois, a da ni jasno, kako dolgo bo pravzaprav trajalo to "začasno" obdobje. Zato komunistični pokrajinski svetovalci sprašujejo Pokrajino, kaj jo je oviralo, da ni mogla redno zaposliti novega tajnika, in če je omenjen ukrep najboljši možni ukrep. Nadalje pa bi svetovalci želeli izvedeti, ali je urad za osebje oz. pristojni funkcionar vprašal sindikalne organizacije, kaj menijo o tem problemu. Nazadnje pa sprašujejo, kdaj in kako bo Pokrajina dokončno rešila to vprašanje. Sinoči neznanci zažigali smetnjake Sinoči so neznanci zažgali v številnih mestnih ulicah smetnjake.Po-žari pa so povzročili večjo škodo, saj so ponekod zagoreli avtomobili in motorji, ki so bili ob smetnjakih. Gasilci so imeli tako obilico, dela, gorelo pa je na Drevoredu XX. septembra, v Ul. Pola, v Ul. Svevo, v Ul. Capodistria in še marsikje drugje. Dan žena v Prebenegu Dan žena so v soboto zvečer uspešno praznovali tudi v Prebenegu. Poleg družabnosti v pristnem domačem vzdušju, so Prebenežanke poskrbele še za krajši kulturni spored. Resnejše razmišljanje o 8. marcu je prebrala Modra Kuzmič, Fulvia Premolin je poleg tega pripravila tudi lirične odlomke o ženski tematiki, ki so jih podale štiri mlade Prebenežanke. Gostje večera so bile članice "Komične skupine iz Doline" (na sliki - foto Magajna), v imenu ZŽI je pozdravila Nerina Švab, za glasbeno točko pa je poskrbela moška pevska skupina iz Prebenega. Praznično vzdušje v Ricmanjih Praznično vzdušje je v soboto zvečer prevevalo tudi prostore ricmanjske Babne hiše, kjer so se ob mednarodnem dnevu žena zbrale prebivalke Ricmanj in Loga. Glavnino kulturnega sporeda je predstavila Godba na pihala iz Ricmanj (na sliki - foto Magajna), ki je pod vodstvom prof. Ennia Krisanovskega nastopila s krajšim koncertom. Smeh in zabavo sta v Ricmanje prinesli klepetavi vende-rigli Vanka in Tonca, v resnejšem tonu pa sta o pomenu 8. marca in o ženski stvarnosti, spregovorili Nadja Švara in Nevia Berdon. V imenu žena iz Ricmanj in Loga je pozdravila Neva Kuret, ki je nato tudi sproti povezovala kulturni spored. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel VViener Mozart Akademie -Alessio Vlad. Glasbena matica Trst, koncertna abonmajska sezona 1989/90 - V sredo, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu simfonični orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Marko Letonja, solist Miran Kolbl. Na sporedu: Mihelčič, Lal6 in Franck. Prodaja vstopnic od sobote, 17. t. m. dalje v Pasaži Protti - Utat. kino ARISTON - 16.00, 22.00 Crimini e mis-fatti, r. in i. Woody Allen. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □ EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 21.45 Legami, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ □ NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Valmont, r. Miloš Forman, i. Colin Firth. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. NAZIONALE III - 15.20, 22.15 Match bestiale 2, pom., □ □ NAZIONALE IV - 15.30, 21.30 Camille Claudel, i. Isabelle Adjani, Gerard De-pardieu. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone. MIGNON - 16.00, 22.15 Scandalo Blaže, i. Paul Newman. EDEN - 15.30, 22.00 Piaceri eccitanti, corpi bollenti, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Sorvegliato spe-ciale, i. Sylvester Stallone. LUMIERE - 16.30, 22.15 Skin Deep - II piacere č tutto mio, r. Blake Edwards. ALCIONE - 16.00, 22.00 Arniči, complici, amanti, i. A. Bancroft, M. Broderick. □ RADIO - 15.30, 21.30 Superdotati cerca-si, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ izleti Kmečka zveza sporoča udeležencem izleta v Verono, da bo odhod avtobusa v petek po nasledenjem umiku: ob 5. uri s trga v Boljuncu, ob 5.30 pri kamonolmu Faccanoni, ob 5.45 izpred Prosvetnega doma na Opčinah, ob 6. uri izpred Društvene gostilne na Proseku ter ob 6.30 izpred gostilne v Štivanu. včeraj - danes Danes, SREDA, 14. marca 1990 MATILDA Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 18.09 - Dolžina dneva 11.49 - Luna vzide ob 21.42 in zatone ob 7.03. Jutri, ČETRTEK, 15. marca 1990 KLEMEN PLIMOVANJE DANES: ob 4.46 najnižja -41 cm, ob 10.40 najvišja 27 cm, ob 16.22 najnižja -32 cm, ob 22.40 najvišja 46 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1023,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 10,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Dezsd Vajtho, Marco Bonazza, Martina Barbotti, Demetra Vi-sintin. UMRLI SO: 68-letna Lucia Parovel, 85-letna Elisabetta Predonzan, 33-letni Fab-rizio lacopin, 74-letni Guerrino Tanzi, 81-letni Umberto Leuzzi, 81-letna Maria Semeraro, 94-letni Carlo Tenze, 89-letni Lucio Clementini, 72-letna Rosa Busdac-hin, 79-letna Maria Grisani, 85-letni Silvio Testa, 87-Ietna Rosalia Grdina, 69-letna Cecilia Del Ben, 75-letni Edoardo Cobaldi, 76-letni Mario Stefano, 64-letni Francesco Laghi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. marca 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, Ul. Baiamonti 50. NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Thorbjorn Egner RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME Režija Marko Sosič Igrajo: Stojan Colja, Alojz Milič, Maja Blagovič, Adrijan Rustja, Drago Gorup, Vladimir Jurc, Franko Korošec, Melita Malalan, Miranda Caharija, Lučka Počkaj. PREMIERA danes, 14. t. m., ob 10. uri v Kulturnem domu v Trstu. PONOVITVI — jutri, 15. t. m., ob 10. uri — v petek, 16. t. m., ob 10. uri Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Jutri, 15. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v Župnijski dvorani v BAZOVICI v nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri v dvorani L Gruden v NABREŽINI gledališča VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Simfonična sezona 1989/90 Jutri, 15. t. m., ob 20. uri (red A) premiera opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk. Ponovitve si bodo sledile 17., 20., 22., 25., 27. in 29. marca ter L, 3. in 5. aprila. Predstavitev opere FIDELIO bo danes, 14. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2). Govoril bo muzikolog Giovanni Carli Ballola. ROSSETTI V nedeljo, 18. t. m., ob 21.00 se bo lutkovna skupina I Piccoli di Podrecca predstavila z delom Furia Bordona IL VI-AGGIO INCANTATO. Izvirno glasbo je napisal ANGELO BRANDUARDI. Režija Francesco Macedonio. Po predstavi bo kantavtor ANGELO BRANDUARDI nastopil samostojno. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V gledališču Rossetti bodo do petka 16. t. m., gostovali Simona Marchini, Pie-ro Badaloni in Toto Cutugno z oddajo »Piacere Rail«. Brezplačna vabila za predstavo so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 15.30 do 19.00. LA CONTRADA - CRISTALLO Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina La corte di Catapano predstavila UN CAPPELLO DI PAGLIA DI FIRENZE. Režija Nucci Ladogana. Nastopajo Cesa-re Gelli, Michele Trotta in Diana De Toni. GLEDALIŠČE MIELA'(Trg Duca degli Abruzzi 3) Nocoj ob 20.30 bo na sporedu Recital poezij Majakovskega, Bloka, Esenina, Skrjabina in Pasternaka, ki jih bo bral Omero Antonutti. Sledile si bodo izvedbe skladb Rahmaninova in Čajkovskega na klavir Silvio Sirsen in Sandra Stoja-novich ter violončelo Jacopo Scalfi. Jutri ob 20.30 bo na sporedu KONCERT za violino in klavir. Skladbe S. Prokofieva bosta izvajala Victoria Tere-kiev (klavir) in Massimo Belli (violina). razstave čestitke Danes se naš FRANČKO BRIŠČAK sreča z Abrahamom. Sedaj si prišel na pol poti, še srečno in zdravo naprej po vseh planinskih poteh ti iz srca želijo Miro, Nada, Genka, Just, Marčela in Elda z družinami. Dragi stric FRANČKO! Za tvojo okroglo obletnico ti iz srca želimo predvsem zdravja in še dosti hoje vsi nečaki. razna obvestila Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič« v Trstu obnavlja razpis za letno nagrado »dr. Frane Tončič« za kandidate, ki so ali bodo svoj univerzitetni študij dokončali med 1. 6. 1988 in 30. 4. 1990. Interesenti naj izvod diplomskega dela dostavijo najkasneje do 30. aprila t. 1. Narodni in študijski knjižnici v Trstu. KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusa jutri, 15. t. m., ob 14.30 s Trga Pemgino. Uprava občine Dolina sporoča, da bo 34. OBČINSKA RAZSTAVA VIN od 5. do 8. maja 1990 v sklopu tradicionalne Majence v Dolini in vabi vinogradnike, da se prijavijo na razstavo do 24. t. m. Prijave sprejema občinsko tajništvo od 9. do 12. ure, tudi po tel. na št. 228110, 228127 in 228392. mali oglasi V TK Galeriji bo do 14. marca razstavljal svoja dela JANEZ MATELIČ. V galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja TANCREDIJA. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 razstavlja svoja olja furlanski slikar Da-rio DELPIN. Razstava bo odprta še jutri-po običajnem urniku. Od 17. marca ob 18. uri pa bo v galeriji retrospektivna razstava Federica RIGHIJA, ki bo odprta do 29. t. m. Sklad Mitja Čuk vabi na ogled razstave MILKO BAMBIČ - OTROKOM V TEŽAVAH v Peterlinovo dvorano v Ul. Do-nizetti 3, Trst, od 17. do 19. ure. Za vse - razstava MIRABILIA odprta do 21. marca, vsak dan od 20. do 22. ure na sedežu kulturno-umetniškega društva Magnet, Proseška ul. 11, na Opčinah. V galeriji Malcanton je do 21. t. m. odprta razstava tapiserij MAGDE STAREC TAVČAR. V galeriji Juliefs Room, Ul. della Guardia 16, bo do 31. t. m. na ogled razstava slikarja GIANNIJA MANTOVANI-JA. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 18.00 do 20.00. V galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE. Na sedežu letoviščarske ustanove in v Centru Gastone Millo v Miljah bosta do 18. t. m. odprti razstavi na temo »Ženska umetnost, od okraska do družbene zavzetosti«, ki ju je pripravila Zveza žena iz Milj v sodelovanju z miljsko občino in Letoviščarsko ustanovo iz Trsta. Urnik: v dvorani Letoviščarske ustanove samo ob delavnikih od 10.00 do 12.30, v Centru G. Millo ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.00 ter ob praznikih od 10.00 do 12.30. OSMICO je odprl Dušan Guštin, Repen št. 22. OSMICO ima odprto Ivan Antonič v Ce-rovljah št. 34. Toči belo in črno vino. V SOVODNJAH je odprl osmico Franc Lukman (Magrinov v vasi). Toči belo, črno vino in sivi pinot. V DOBERDOBU je Berto Tonkič odprl osmico. Nudi domač prigrizek ter belo in črno vino. INŠTRUKTORJA za srednjo šolo in pripravo za maturo iščem. Tel. 212730. INŠTRUKTORJA za srednjo šolo iščem. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Inštruktor". MLAD PAR kupi stanovanje izven centra: tri sobe, kuhinja in kopalnica. Tel. 362120. OPRAVLJAMO razna vrtnarska dela: realizacija in nega vrtov, nega in obrezovanje dreves in drugo. Za informacije Zniderčič, Števerjan, tel. (0481) 884161. PRODAM furgon fiat 242 v odličnem stanju ter renault 5 piga, letnik '89. Tel. 763387. PRODAM fiat 126 bis, bele barve, letnik '88. Tel. 226752. PRODAM dvoposteljno spalno sobo po zelo ugodni ceni. Tel. 228468 po 18. uri. PRODAM lancia gamma coupe 2.500, IE, letnik '82 v odličnem stanju. Tel. (040)225682 od 8. do 14. ure. PRODAM prikolico za trošenje gnoja in deteljeva semena. Ivan Cingerle, Ul. Capitello 22, Ronke. PRODAM akacijeve kole. Tel. 421508 od 13. do 13.30. PRENOSNI osebni računalnik toshiba ibm, združljiv in tiskalnik star prodam. Tel. 302748 v večernih urah. TVRDKA prodaja 127 fiorino PK 1.300 dizel, homologiran kot tovornjak. Tel. na št. 220367. GRADBENA FIRMA zaposli uradnika z znanjem trgovskih ved in osnov računalništva ter z dovršenim vojaškim rokom. Tel. ob delavnikih na št. 306675. 18-LETNO dekle z izkušnjami v cvetličarstvu išče resno zaposlitev. Tel. 200882. IŠČEMO prikolico za trošenje gnoja. Tel. (0481) 32965 ob uri obedov. IŠČEM delo kot hišna pomočnica od Devina do Gorice. Tel. (003865) 53470. IŠČEMO izkušeno prodajalko za slaščičarno in začetnico polno dobre volje. Te. 213055. UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče urad-nika/co z znanjem angleščine in srbohrvaščine ter z vozniškim dovoljenjem. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Tajnik". 48-LETNA vzgojiteljica - gospodinjska pomočnica z znanjem italijanščine in angleščine išče zaposlitev pri tržaški družini. Tel. na št. (003861) 721488. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja jutri, 15. t. m., v gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, drugo predvajanje televizijske nadaljevanke V HRIBIH SE DELA DAN Začetek ob 20.30. Vabljeni člani in prijatelji društva! razne prireditve Srečanje za starejše občane, ki ga organizirajo Slovenske dobrodelne ustanove, bo danes, 14. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. Govoril bo psiholog dr. Danilo Sedmak na temo: LETA ČLOVEKOVA. Sledila bo družabnost. SKD Slavec Ricmanje-Log bo priredilo že tradicionalni RICMANJSKI TEDEN od 15. do 19. t. m. Spored: jutri, 15. t. m., ob 20.30 otvoritev XII. razstave in pokušnje vin z nagrajevanjem najboljših vzrocev, sodeluje mladinski pevski zbor Primorec - Tabor; v soboto, 17. t. m, ob 20.30 celovečerni koncert orkestra Vec-chia Vienna; v nedeljo, 18. t. m., odprtje razstave od 15. do 20. ure: v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 zaključni večer z nastopom domačih skupin: združenega mešanega pevskega zbora Slavec - Slovenec ter dramske skupine Slavec z veseloigro Pariz je pač Pariz J. Tavčarja. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na ciklus predavanj enologa in pokuševalca M. Pillona, na temo BUKE IN AROMA VIN, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) jutri, 15. t. m., ob 20. uri. SKD Vigred prireja v petek, 16. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih PROSLAVO OB DNEVU ŽENA z nastopom Van-ke in Tonce ter tamburaškega ansambla iz Boljunca. Vljudno vabljeni! Narodna in študijska knjižnica - Ciklus Otroške urice v NŠK - DELAMO ZVOKE, OSTRIMO UŠESA. Glasbenik LADO JAKŠA nas bo na svojsten način popeljal v svet glasbe v petek, 16. t. m., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci! SKD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata DRUŽABNI VEČER v petek, 16. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni! KD F. Venturini priredi praznovanje DNEVA ŽENA v petek, 16. t. m., ob 20. uri v centru A. Ukmar Miro pri Domju. Sodelujejo MPZ in otroški pevski zbor F. Venturini ter ŽPS Stu ledi. Sledi družabnost. Vljudno vabljeni! Na prestižni 800-Ietni pravni fakulteti Univerze v Bologni je včeraj diplomiral kontovelsko-proseški rojak dr. IVO STARC Novemu zamejskemu Perryju Ma-sonu čestitajo in želijo obilo uspeha pri opravljanju zahtevnega poklica vsi njegovi bodoči klienti prispevki menjalnica 13. 3. 1990_J TUJE VALUTE FDCING ; MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FDCING MILAN bankovU trst Ameriški dolar . 1267,200 1253,— Japonski jen 8,284 B.-" Nemška marka . 738,300 736, Švicarski frank 829,930 825-U, 104,30° Francoski frank 218,420 216,500 Avstrijski šiling 104,931 Holandski florint ... 655,850 652.— Norveška krona 190,920 188-- Belgijski frank 35,542 35.— Švedska krona 204,360 201" 8.-" Funt šterling .. 2025,700 2000. Portugalski eskudo .. 8,356 Irski šterling .. 1964.— 1945,— Španska peseta 11,489 Il- glO.-" Danska krona . 192,660 190,— Avstralski dolar 962,500 Grška drahma . 7,775 7,400 Jugoslov. dinar — 100- Kanadski dolar 1075,550 1040,— ECU 1504,500 Namesto cvetja na grob drage Marija Škabar - Križman daruje Anka Bare: 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Cveto in Silva Ukmar darujeta 20.000 lir za godbo V. Parma. Namesto cvetja na grob Marije Križman daruje Tončka Gorkič 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Uroša darujeta nona Karla in nono Angelo 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Livijo Sancin darujeta Mira in Darinka Šuman 20.000 lir za KV Ivan Grbec in 20.000 lir za dom J. Ukmarja. V spomin na Josipa Lozeja daruje)" Pini, Boži in Marta z družinama 20.000 hr za svetoivanski Marijin dom, 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 20.000 lir za Društva slovenskih upokojencev. V spomin na Marjota Miliča daru) Lucijan Štoka 50.000 lir za Kulturni doi> v Repniču in 50.000 lir za gradnjo spomenika - doma padlim v NOB iz Briščiko^ V spomin na svoje pokojne daru) Ivanka Bole 10.000 lir za Sklad Mih Čuk. je V spomin na Antona Batiča daruj družina Rojc 30.000 lir za katinarsko ce kev. .g V spomin na Ado Sferzi darujeta Lu in Marija 20.000 lir za odkup sedež Sklada Mitja Čuk. Piacere RAI1 predstavlja idilični Trst velikih imen Olepšana ali prikrita stvarnost? Če je bil Toto Cutugno v ponedeljek prijeten, ko je Polaskal tržaškim ženskam z motivom La piu bella del jnondo in razveselil ostale s pesmico o openskem tramvaju, je včerajšnja Vola colomba marsikomu priklicala v spomin ^anj prijetne asociacije. Drugače bi lahko rekli, da se je oddaja Piacere RAI 1 držala istih tirnic: že spet smo lahko Ugotavljali, da živimo v čudovitem in predvsem kulturnem fuestu, ki je tudi odprto - kot dokazuje Zavod združenega sveta, v dvorani pa so sedeli celo predstavniki dveh slovenskih šol, učiteljišča in zavoda Stefan, premore velika imena, ki so znana po vsem svetu, in celo nekakšne »novinarske heroje« z razgibano preteklostjo v desničarskih vrstah. Ozračje je bilo včeraj nekoliko bolj sproščeno predvsem zato, ker so uslužbenci Stalnega gledališča prekinili stavko, (čeprav njihovi problemi še niso povsem rešeni, a sprejeli so jih na Deželi) in je tako odpadel vsaj eden od razlogov za nejevoljo. Kljub opravičilom voditeljev oddaje, so bili namreč stavkajoči upravičeno prizadeti. Tudi občinstvo je bilo nekoliko drugačno: poleg skupine malih tržaških pianistov in manjšega števila dijakov je bilo občinstvo v glavnem srednjih let. Sveža in spodbujajoča je bila predvsem prisotnost dijakov devinskega Zavoda. Zbor Zavoda - neka-ten pevci so bili oblečeni v noše svoje dežele - je zapel trzaško Molighe el fil che svoli. Dovolj prijetna sta bila tudi Pevec Teddy Reno, ki se dovolj pogosto spominja svojega r°]stnega mesta, in stilist Ottavio Missoni, ki je učinkoval najbolj »tržaško«, čeprav je po rodu iz Dalmacije in je celo zadrski župan »v izgnanstvu«. Precej manj navdušujoče je bilo ••• - -- - - Pričevanje Fausta Biloslava in Giana Micalessina, ki ju j® skupaj z umrlim Almerigom Grilzem Badaloni označil kot »drzne fante«. Res so bili drzni, a povsem v drugačnem srnisln^ če se še spomnimo njihovih podvigov na tržaški univenb ali v občinskem svetu. »V najbolj italijanskem od 'jah]anskih mest«, kot je Badaloni označil Trst in je takoj °hal, da se tu srečujejo najrazličnejše rase in narodi, pa so Thovi podvigi v Afganistanu in Mozambiku izzveneli kot ®rava novinarska herojstva. Tako TV gledalci kot občinstvo dvorani so imeli možnost, da so si še enkrat ogledali Posnetek čudovitega Raya Charlesa, ki je na sanremskem eshvalu nastopil s Cutugnovo pesmijo. P Mislimo, da nam tudi v naslednjih dveh dneh Piacere kAl 1 ne bo pokazala drugačnega Trsta. Med gosti se bodo P°javili še pisatelj Fulvio Tomizza, astronomka Margherita ^ack, kotalkar Sandro Guerra, industrijec Ernesto Illy in Verjetno še kdo, zaman pa bomo čakali, da bi v oddaji ^Pregovorili ali prikazali tisto drugačno stvarnost, ki jo do-zivljamo na svoji koži kot Tržačani-Slovenci. Voditeljem in Prednikom pa moramo vsekakor priznati veliko profesio-Pslnost, saj uspejo vsak dan sproti posredovati italijanskim Pledalcem tako sliko tega našega mesta, da nihče še slutiti P® more, kako mu je bila ena razsežnost prikrita. Naj jim 'kitamo optimizem ali vsiljeno - in tu smo morda mi optimisti - neobjektivnost? ■ (nak) Toto Cutugno in pevec Teddy Reno (foto Križmančič) Piero Badaloni in Ottavio Missoni (foto Križmančič) _________Ženska in njena stvarnost bredapahor Porod spet v ženske roke Ob letošnjem osmem marcu so se za bojkot njegovega praznovanja v bistvu izrekle prav ženske in feministične skupine, ki so med najbolj vnetimi in aktivnimi zagovornicami uresničevanja raznih zahtev današnje ženske. Njihovo delovanje, ki je bilo v prejšnjih letih v zatišju, se je v zadnjem času ponovno okrepilo. Med pozitivnimi notami zadnjega obdobja je tudi sodelovanje ob raznih pobudah, kar prihaja do izraza tudi v Trstu. Konec marca bo namreč v novem gledališču Miela Reiha dvodnevni seminar o porodu, ki se vključuje v širšo razpravo o pravici do svobodno izbranega materinstva. Posvet, ki bo po eni strani veliko pozornosti namenil zgodovini poroda skozi stoletja, po drugi pa prikazal današnje stanje, prirejajo organizacije Settima onda, Arcidonna, UD1-ZŽI Mimoza in Deželni koordinacijski odbor UDI-ZŽI, CGIL Centra donna in GRAM (Gruppo ricerca as-sistenza maternita). Ob projektu se je zbralo veliko organizatork, kar med drugim priča, da je bilo vprašanje v splošnem zelo občuteno. Razlogov, kot je dejala ena od organizatork Marina Sbisa, je več. Prvič, ker sodi v zelo občuten tematski sklop materinstva, drugič pa je razprava o porodu zelo zanimiva s teoretskega vidika, saj kaže, kako so si v zadnjih stoletjih moški »prilastili« poroda s tem, da so ga v imenu znanstvenega napredka v bistvu spremenili v bolezen. Kot vzgib so služile tudi šte- vilne pritožbe žensk, ki so v zadnjem času rodile v tržaških zdravstvenih strukturah in ki tega doživetja ne hranijo v prijetnem spominu. Prav glede tega specifičnega vprašanja ugotavljajo združenja, ki organizirajo posvet, da je tudi v Trstu vse več žensk, ki javno izjavljajo, da so povsem nezadovoljne z načinom zdravstvene oskrbe pred, med in po porodu. Zato vedno odločneje prihaja na dan želja žensk, da bi rodile v bolj naravnih in humanih okoliščinah, v katerih poroda ne bi doživljale kot bolezen. Na posvetu bodo z raznih vidikov udeleženke osvetlile in utemeljile to naraščajočo željo. Program posveta, ki bo v petek 30. in v soboto 31. marca, je precej natrpan. Začel se bo v petek popoldne s pozdravom deželne odbornice za skrbstvo Paoline Lamberti Mattioli, nakar bodo predvajali video film Iz ženskih v moške roke, ki iz zgodovinskega vidika obravnava porod od 15. do 20. stoletja. Pripravila ga je skupina sociologinj iz Milana, ki na posvetu sodeluje tudi z vrsto referatov. Drugi dan, ki se ga bodo udeležile tudi tuje strokovnjakinje, bo posvečen obravnavi različnih metod, ki se jih pri porodih poslužujejo danes, in pregledu zakonskih predpisov. Simpozij se bo zaključil z okroglo mizo, ki ji bo predsedovala podpredsednica deželnega sveta F-JK Augusta De Piero Barbina, o današnji stvarnosti na tem področju in o ženskih predlogih. Kobal in Verč nocoj na Radiu Opčine V oddaji Radia Opčine Pogovor z odvetnikom bosta nocoj (ob 20.30) nastopila znana kulturna delavca in kabaretista Boris Kobal in Sergej Verč. Spregovorila bosta o vprašanju humorja v enotnem slovenskem prostore in o drugih obeležjih te naše prvine. Kot običajno se lahko v oddajo vključijo tudi poslušalci s telefonskimi posegi (tel. 212658 ali 213295). illlllli ________ ...m RAI 1________________ ’.00 Aktualno: Uno mattina Mo Nanizanka: II mago J®'30 Jutranji dnevnik 'Mo Variete: Ci vediamo fl-SS Vreme in dnevnik 2.05 Variete: Piacere RAI 1 J3.30 Dnevnik *4.oo Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Oc-. chio al biglietto i;-20 Nan.: Časa, doke časa! 00 Odprta šola '30 Novecento - Italijanska literatura od leta '45 do Ifinn ^anes 17 5s Mladinska oddaja: Big! Ifi nc Parlamenta in vesti 18 4n Aktualno: Halia ore 6 ' 0 Kviz: Lascia o raddop-lg 4nPia? Almanah, vreme in 20in dllevnik 0 Film: II navigatore nel tempo (fant., ZDA 1986, J); Mark Rosman, i. Peter ^°yote, Art Carney, gs5*c,k!,'ryF“’ Šport v sredo: boks Mit-^hell-Beard (prvenstvo 24.00 £?A> 0-15 Javnik in vreme ^nbrika: Mezzanotte e Pintom! % RAI 2 RAI 3 7.00 8.30 9.30 10.00 13.00 13.15 14.00 14.45 16.15 17.00 17.30 18.20 18.35 19.25 19.45 20.30 22.45 22.55 1.15 Otroški variete: Pata-trac in risanke Nadaljevanka: Capitol Izobraž. oddaja: Rojstvo psihanalize v Italiji Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e Dnevnik - ob trinajstih Diogenes, Gospodarstvo Nadaljevanka: Ouando si ama TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno Dirka Tirreno-Adritico Kratke vesti in Iz parlamenta Rubrika: Tutto sul Due -Uragano, il vento dell -attualita Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Faber Aktualno: Rosso di sera Vreme, dnevnik in šport Aktualno: La notte della Repubblica (14. del) Dnevnik nocoj Film: I due volti della vendetta (dram., ZDA 1961, r-i. Marlon Bran-do), vmes (24.00) Nočni dnevnik Vreme in horoskop 11.40 Kolesarska dirka za Trofejo CEE 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, L uomo e il suo ambiente 14.00 Deželne vesti 14.10 Videošport: nogomet Under 18 (iz Gorice) in Mala maratona 4 vrat (iz Pieva di Cento) 15.00 Izbrane rime Francesca Petrarce 17.00 Nanizanki: Valerie -Cuore infranto, 17.30 Vita da strega - Ouell'-ambizioso di Darrin 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.10 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina. spedita da A. Barbato 20.30 Film: The Blues Brothers (glas., ZDA 1980, r. John Landis, i. John Be-lushi, Dan Aykroyd), vmes (21.35) Dnevnik 22.45 O aktualnostih: Fluff 24.00 Nočni dnevnik TV Ljubljana 1 [ 9.05 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 9.20 TV drama Roman o Londonu (pon. 2. dela), 10.30 nadaljevanka Zapeljivec 15.30 Video strani 15.40 Nanizanka: Magnum 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Dokumentarni oddaji: O provinciona-lizmu, 17.40 Po sledeh napredka 18.15 Spored za otroke in mlade: ZBIS Ukradeno spanje, 18.25 gledališka predstava Gozdne živali 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Orionov pas (srh., Norveška 1985, r. Solum-de Vere Cole, i. Herge Jodal, Sverre An-ker Ousdal) 21.30 SP v smučanju: Ženski veleslalom (posnetki iz Klovsjoja) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Zabava vas Haris Dži-novič 22.55 Nanizanka: Magnum 23.40 Video strani t^Žnalis Mo v, Nanizanke: La grande aUata - Viaggio senza . ltorno, 8.00 Una famig-r!a smericana, 9.00 Love ^?at - Una moglie per ]0.3q !Npred, 10.00 I Jefferson £vizi: Časa mia, 12.00 ,ls' 12.40 II pranzo e ser-I M 13.30 Čari genitori, . 5 II gioco delle cop- l5'°0 Akr . ktUalni oddaji: Agen-pa matrimoniale, 15.30 Moo ^oeoffro m.3o ^ ravnižki pregled M.Oo ^aleszavas j,viži: Doppio slalom, Babilonia, 18.00 l90n!! Prezzo ® giusto, On Trs * gioco dei 9, 19.45 v Voglje e marito On lete: Striscia la noti-0-35 Na 22.30 23.15 vabrrika: Forum i ^ star,le*;e: Maurizio Co- 1.0S VariZoshow 115 Z*a (pe‘e: Striscia la noti- RETE 4 ITAUA 1 ODEON »MManki: Dallas, 21.30 fc^enovosti FlaH^aki: Lou Grant -. k om 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Il mio padrone e un debole 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore 18.30 Variete: Star 90 (vodi A. Cecchi Paone) 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Gelosia professionale 20.30 Film: La battaglia di Midway (vojni, ZDA 1976, r. Jack Smight, i. Charlton Heston, Glenn Ford, Henry Fonda) 23.00 Film: Anatomia di un omicidio (dram., ZDA 1959, r. Otto Preminger, i. James Steward, Lee Re-mick) 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Il lega-me segreto, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman - Un incontro di boxe • 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk - Un altro cammino, 19.30 Genitori in blue jeans - Alo-ha (2. del) 20.00 Risanke: Alvin 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3a C 21.30 Aktualno: Pronto polizia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini ■23.10 Rubrika: Fish Eye 23.40 Dok.: Jonathan 0.25 Italijanske smešnice 0.30 Filmske novosti 0.35 Nanizanki: Star Trek, 1.35 Kronos 12.30 13.00 15.00 18.00 18.30 19.00 19.30 20.15 20.30 23.00 23.30 Nan.: Ouattro in amore Otroški variete: Sugar, vmes risanke Nad.: Senora, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana Branko in zvezde Nan.: Il supermercato pili pazzo del mondo Filmske novosti Risanke in smešnice Branko in zvezde Film: Doppio delitto (dram., It. 1977, r. Steno, i. Marcello Mastroianni, Agostina Belli) Šport: Excalibur Nanizanki: I classici del-1'erotismo - L'allievo, 24.00 Doc Elliott 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: Amori proibiti (kom., ZDA 1962, i. Peter Finch, Jane Fonda) HIP1) TV Koper 13.45 Rubrika o nogometu: Settimana Gol 14.45 Rubrika: Veliki boks 15.45 Dokumentarec: Čampo 17.45 Rubrika: Obiettivo Sci 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Košarka NBA: Los Angeles Lakers-San Antonio Spurs 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Snow Board Show 23.10 Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box (pon.) 0.40 Oddaja o odbojki: Su-pervolley TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 Dokumentarec: Divji svet živali - Leopard 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Balet: Svinčena noč (Stravinski) 21.35 Svet poroča 22.35 Satelitski prenosi 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Tommy (glas., VB 1975, r. Ken Russell, i. Ro-ger Daltrey) 22.30 Aktualno: Galileo 23.00 Vesti in šport 24.00 Film: Voi assassini (dram., ZDA 1955, r. Le-wis Allen, i. Jane Mansfi-eld) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Boys & Girls 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanke: La grande barriera, 13.00 Detective in pantofole, 13.30 James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appuntamento '90 20.30 Rubrika z županom 22.30 Nanizanka: Matt Helm 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, ' 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Z revije Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (52. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Igra violinist Slavko Zrimšek; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz slovenske operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Preno.s Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govor-no-glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Precej razprave okrog proračuna APT Naraščanje primanjkljaja razlog za pomisleke o usodi podjetja V Steverjanu v soboto pričetek Primorske poje Nastopili bodo v glavnem domači zbori Proračun pokrajinskega prevoznega podjetja APT je tudi letos eno od težjih vprašanj v okviru proračunske razprave na Pokrajini. Razlika s prejšnjimi leti je v tem, da je položaj danes bolj zapleten kakor kdajkoli doslej in da ni videti skorajšnjih rešitev. Vprašanje je bilo na dnevnem redu sinočne seje goriškega pokrajinskega sveta, kjer se je začela proračunska razprava, ki se bo nadaljevala tudi danes in jutri. Ker je pokrajinsko prevozno podjetje APT emanacija pokrajinske uprave in je ta tudi odgovorna za pokrivanje tekočega in konsolidiranega deficita, je bilo vprašanje uvrščeno na dnevni red še pred samim proračunom pokrajinske uprave za leto 1990. Finančni načrt podjetja APT, še bolj pa razloge, ki pogojujejo poslovanje, je na seji objasnil član upravne komisije Livio DelPOrco. Predvideni stroški podjetja znašajo 7.919 milijonov lir, lastnih dohodkov, od prodaje vozovnic in drugih uslug pa je komaj 2340 milijonov lir. Kljub varčevanju in smotrni uporabi sredstev se tudi letos ne bo mogoče izogniti primankljaju preko dveh milijard lir. Celoten primanjkljaj, ki je nastal v poslovanju APT v zadnjih nekaj letih bo tako dosegel zaskr- bljujočo raven okrog osem milijard lir. Tak gospodarski uspeh pa mora nujno sprožiti pomisleke o bodoči usodi podjetja. Take in podobne ugotovitve je bilo slišati tudi med razpravo na sinočni seji. Kje so vzroki za slabšanje gospodarskega uspeha? DelPOrco, ki je v pokrajinskem svetu predstavljal upravno komisijo in tudi pred kratkim imenovanega predsednika Franca Vi-sintina, jih je evidentiral kar nekaj: zamude v usklajevanju, oziroma prilagajanju cene vozovnic, tako navadnih kakor abonmajskih, v krčenju dotacij iz državnega sklada za prevoze, upadanje števila abonamajev (samo v zadnjem letu okrog 300 manj), v povečanih stroških za osebje, za nabavo goriva, za vzdrževanje služb. Zgovoren je naprimer podatek, da znaša strošek za osebje skoraj 4,5 milijarde lir, oziroma več kakor polovico vseh denarni^ sredstev. Veliko besedi je bilo slišati na račun višjega stroška za gorivo (ki je vplival že na lansko poslovanje). Podjetje APT namreč ne more več koristiti nakaznic za gorivo proste cone. To pa pomeni nekaj sto milijonov lir višji strošek letno. Sodelujoči v razpravi so opozorili na vrsto vprašanj, tudi ekološke nara- ve, zahtevali vrsto pojasnil, izrekli tudi precej pomislekov. Najbolj zgovoren je bil svetovalec Fiorelli, komunist Cipolloni .je ugotovil, da v poročilu ni govora o združitvi javnih podjetij in predložil osnutek dnevnega reda, pomisleke je imel republikanec Gandin. Pokrajinski svet se spet sestane danes popoldne, nova seja pa je napovedana za jutri popoldne. Jutri popoldne naj bi o finančnem načrtu Pokrajine tudi glasovali, medtem ko naj bi bila današnja seja namenjena razpravi. Bencinski boni do sobote Večina avtomobilistov je že pred časom prevzela nakaznice za gorivo proste cone. Zamudnike želimo opozoriti, da zapade rok za dvig nakaznic za prvi letošnji kontingent v soboto, 17. t. m. Do tega dne lahko dvignejo nakaznice vsi dosedanji upravičenci in tudi novi upravičenci, ki so vložili prošnje do 24. februarja letos. Po 17. marcu avtomobilisti ne bodo več mogli uveljavljati svojih pravic. Z drugo besedo, bonov ne bodo prejeli. Primorska poje, ena najbolj množičnih zborovskih revij na Slovenskem, stopa v svojo enaindvajseto izvedbo z nekoliko manj blešča in pozornosti kot lanska, ki je bila jubilejna in prav zato slavnejša. Prireditelja, Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev, sta si omislila nekoliko drugačen koncept letošnje revije, ki bo v bistvu dvodelna s sklepnimi koncerti letos jeseni. Posebna ocenjevalna komisija bo namreč sledila prvemu krogu nastopov in od prijavljenih skupin izbrala najboljše, ki se bodo ponovno predstavile jeseni. Če ta selektivnost uresničuje željo po kakovosti, je treba tudi povedati, da se s tem nekoliko zožuje začetna misel: Primorska poje naj bo praznik in srečanje ljubiteljev petja z obeh strani meje. Vrsta koncertov, na katerih nastopajo bolj »domače« skupine, omejuje to prepletanje ljudi, kar docela ne izraža ciljev, ki so si jih zastavili pred dvajsetimi in več leti, ko se je organizirano množično petje na Primorskem rojevalo. Mimo teh ugotovitev velja povedati, da se bo »zamejski« del Primorske poje pričel v soboto, 17. marca v Števerjanu in se potem nadaljeval v Špetru Slovenov (31. marca), na Op- V Krminu ustanovili listo Združeni za Krmin Pri sociološkem inštitutu ISIG oblikovali nov znanstveni odbor Združeno za Krmin - Uniti per Cor-mons, pod tem imenom se bo na prihodnjih upravnih volitvah predstavila koalicija strank in gibanj v Krminu. Poleg komunistov, predstavnikov gibanja zelenih, naj bi na listi dobili mesto tudi občani drugih strank ali neodvisni. O ustanavljanju samostojne napredne liste v Krminu je govor že kakšen mesec, na sestanku, ki je bil v ponedeljek v Krminu pa so ta načrt tudi ude-janili. Nova politična formacija namerava že v kratkem predstaviti svoj program in kandidate. Prva javna manifestacija bo prihodnjo nedeljo v Krminu, kjer bo ob 10.30 zborovanje na Trgu svobode. Na manifestaciji bodo pojasnili razloge, ki so privedli do ustanovitve take široke politične formacije. Danes seja v Doberdobu Občinski svet v Doberdobu se bo danes popoldne sestal na redni seji, predvidoma zadnjič v tej mandatni dobi. Sklepal bo o proračunu za leto 1990 ter o nekaterih drugih zadevah povezanih s tem aktom. Tako bo govor o občinskem davku za pobiranje in odvažanje smeti, o občinskem dav-klu za izdajo razunih dovoljenj. Odločali bodo tudi o načrtu za razširitev vodovodnega omrežja v Jamljah in Doberdobu, o spremembi gradbenega pravilnika itd. Seja bo ob 15.30. Na sedežu goriškega inštituta za mednarodno sociologijo ISIG so se včeraj zbrali na umestitveni seji člani novega znanstvenega odbora. Ob tej priložnosti so tudi predstavili publikacijo o 20 letih delovanja ISIG. Prav obračun dvajsetletnega dela, je pojasnil predsednik inštituta dr. Mario Brancati, je izhodišče za načrtovanje bodočega dela. V dosedanjem delovanju je inštitut po njegovi oceni opravil pomembno delo na področju mednarodne sociologije. V dveh desetletjih so raziskovalci inštituta objavili okrog šestdeset publikacij, kar 350 sociologov in raziskovalcev z vsega sveta je na različne načine sodelovalo pri dejavnosti Isiga. Procesi demokratizacije na Vzhodu in nagle družbene spremembe, ki smo jim priča, nalagajo danes goriškemu sociološkemu inštitutu nove naloge. Ta potreba se nekako navezuje na začetne zamisli, na katerih se je leta 1969 pravzaprav zasnoval Isig. Povratek k začetnim izhodiščem pa pomeni danes, po mnenju Brancatija, poskus razumevanja stvarnosti na Vzhodu, posredovanje med Zahodom in Vzhodom, predvsem na področju sodobne tehnologije. Zaradi tega so se odločili tudi za obnovo znanstvenega odbora, v katerem so poleg nekaterih vidnih italijanskih sociologov prisotni tudi predstavniki iz drugih držav srednjeevropskega prostora in vzhodne Evrope. Včerajšnjega zasedanja so se ob Brancatiju in ravnatelju inštituta prof. Albertu Gaspariniju udeležili sociologi Achille Ardigo z Univerze v Bologni, Franco Demarchi (Trento in soustanovitelj Isiga), Vincenzo Cesareo (Mi- lan) ter drugi z univerz v Trstu, Vidmu, Pavii in visoki funkcionar ministrstva za zunanje zadeve Achille Vinci Giacchi. Iz tujine sta prišla Zdravko Mlinar z Ljubljanske univerze in Max Haller z Univerze v Gradcu. Z njima so v znanstvenem odboru še predsednica združenja sociologov Sovjetske zveze Tatjana Zaslavkaja, Jurgen Fri-edrichs iz Hamburga, Marcel Merle s pariške Sorbone in Edgar F. Borgatta iz Washingtona. S temi imeni pričakujejo še dodatno uveljavitev Isiga na mednarodni ravni. O tem, kako bo potekalo bodoče delo inštituta, so se na včerajšnjem srečanju pravzaprav še razgovarjali. Prof. Gasparini je vsekakor potrdil organiziranost na šest resorjev (mednarodna sociologija, ki vključuje tudi problematiko manjšin in medetničnih odnosov; tehnologije in bodočnost; množična izjemna stanja; sociologija prostora; sociosistemika; socialne politike in družbene skupine) in nadaljevanje raziskovalnega dela, publicistike in prirejanja posvetov s posebno pozornostjo do dogajanja v vzhodnih družbah. Na sliki (foto Marinčič): včerajšnje zasedanje znanstvenega odbora ISIG. Uspela evropeistična manifestacija šol Malignani in Brelih v Novi Gorici Kot smo napovedali se je v prejšnjih dneh v novogoriškem Delta centru odvijalo slovesno srečanje šol, ki je sad že dvanajstletnega pobratenja med novogoriško šolo Branko Brelih in industrijskim zavodom Arturo Malignani iz Vidma. Na slovesnosti so ustanovili novo sekcijo evropeističnega združenja šolnikov AEDE (Association Europeenne Des Enseignants) v Novi Gorici. Slovesnega srečanja so se udeležili predstavniki krajevnih uprav, šolske uprave in evropeističnih združenj. Novogoriško občino je zastopal župan Albert Bevčič, goriško odbornik Andrej Batuž, prisotna sta bila šolska skrbnika iz Gorice Leotta in Vidma Giurleo, predsednik goriške Evropske akademije prof. Fabio Musi in drugi. Priložnostni govor je imel vsedržavni podtajnik Evropskega federalističnega gibanja v Italiji prof. Giorgio Anselmi. Na prijetni slovesnosti so dijaki zavoda Malignani zapeli Beethovnovo evropsko himno in druge folklorne pesmi, kvartet in flavtistka šolskega centra Brelih pa so z ubrano izvedbo slovenskih ter ameriških pesmi ter sonato za flavto kakovostno obogatili kulturni del prireditve. Prof. Musi je nato izročil profesorjema Branku Jelenu in Marjanu Polancu, ravnatelju in podravnatelju TŠC Branko Brelih, častno izkaznico Ev- rospke akademije v Gorici, predstavnik AEDE prof. Bruno Londero pa je novogoriškim šolnikom izročil izkaznice tega združenja in jim priporočil naj vzgajajo dijake v novem evrop- skem duhu. Predsednik zavodskega sveta šole Malignani inž. Sergio Piuz-zo je nato izročil novogoriškim šolnikom zastavo Evropske skupnosti. Na sliki: svečanost v dvorani Delta centra v Novi Gorici. Sindikalni sporazum za gradbince Sindikalne zveze delavcev v gradbeništvu FILLEA-CGIL, FILCA-CISL in FENEAL-UIL so v teh dneh dosegle z delodajalci sporazum o izplačilu pokojninske doklade APE delavcem v gradbenih podjetjih, ki so stopili v pokoj pred junijem 1988. Gre v bistvu za sanacijo položaja, ki je bil za delavce te stroke na Goriškem manj ugoden kot drugod po državi. Doslej so namreč od zavoda Cassa Edile prejemali le 50 odstotkov tega pokojninskega dopolnila. S podpisom sporazuma pa bodo upokojeni gradbinci dobili povrnjeno tudi razliko in sicer v treh obrokih. Prvega bodo izplačali že v teku tega meseca, drugega oktobra letos, tretjega pa junija prihodnje leto. Sindikati pozitivno ocenjujejo podpis sporazuma, saj je zadeva v zadnjem času povzročala napetosti v odnosih z delodajalci. Rešitev spora bo sedaj omogočila sedaj večje sodelovanje pri reševanju drugih problemov na področju gradbeništva. Med glavnimi odprtimi vprašanji navajajo usmerjanje mladih, saj je danes priliv nove delovne sile v to stroko premajhen. Sindikat je tudi' pripravljen sodelovati z delodajalci pri reševanju problemov, ki jih povzroča konkurenca podjetij iz drugih krajev, ki so večkrat konkurenčna tudi zato, ker ne spoštujejo vseh predpisov o varnosti na delu. činah (1. aprila), v Križu (8. aprila), v Boljuncu (21. aprila) ter se zaključil ponovno na Goriškem (22. aprila). Na sobotnem koncertu v Domu na Bukovju, kjer se je k organizaciji pridružilo kulturno društvo Briški grič, bodo nastopili moški zbor Skala iz Gabrij, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, ženska skupina Stu ledi iz Trsta, moški zbor Zarja-Svoboda iz Bilj ter mešani zbor Vesna iz Križa. Revija se bo pričela ob 20.30. Tekmovanje Corovivo Četrto srečanje pevskih zborov z območja Furlanije-Julijske krajine "Corovivo" bo v Gorici 19. in 20. maja letos. Prirejata ga društvo C. A. Seghizzi in združenje USCI. Revija bo tekmovalnega značaja. Pevski zbori se lahko prijavijo za eno od dveh razpisanih kategorij. Predvidene so tudi denarne nagrade in priznanja. Ob tem velja posebej podčrtati, da poteče rok za prijavo zborov za omenjeno tekmovanje že danes, 15. t. m. Prošnje in drugo gradivo je treba izročiti na sedežu društva C. A. Seghizzi v Gorici, Travnik (Piazza della Vit-toria) št. 44, tel. (0481) 530288. koncerti V deželnem avditoriju bo jutri ob 20.30 jazz koncert dua in tria Pietra Tonola. Nastopajo Pietro Tonolo (sax), Marco Vaggi (kontrabas) in Riccardo Zegna (klavir in bobni). Koncert bo v okviru spored jazz srečanj, ki ga prireja občinsko odborništvo za kulturo. razna obvestila KD Jezero iz Doberdoba priredi v četrtek, 15. t. m., ob 20. uri predavanje na temo "Naravna zaščitna sredstva proti škodljivcem". Predava dr. Pavel Šegula, profesor Vrtičkarske univerze v Ljubljani. Slovenske sekcije VZPI-ANPI na Goriškem prirejajo 24. marca srečanje v hotelu Sabotin v Solkanu. Vpisovanje pri predsednikih sekcij do torka, 20. marca. Danes, 14. t. m., ob 18. uri bosta na valovni dolžini 101 MHz Gledališka skupina Gorica in Radio Val Gorica izvedla deveto, oziroma predzadnje nadaljevanje humorističnega besedila Miloša Mikelna "Zgaga vojvodine Kranjske". To pot bo govor o pustovanju in raznih drugih šegah ter navadah. Seveda v tem smislu, da jih Slovenci izvajamo venomer in to na svoj, sodoben, v vseh smislih prenovljen način. Zato se ne ve, katere navade so slikovitejše: ali izvorne ali pa tiste, ki jih naše napake smešno stopnjujejo. Radijska priredba Janez Povše, glasbena oprema Tanja Vižintin, tehnično vodstvo Dušan Košuta, bereta Adriana in Laura Furlan. Kot vedno bo ponovitev nadaljevanja na sporedu v nedeljo ob 14.30. Današnja oddaja Na goriškem valu na Radiu Trst A bo v celoti posvečena dogodkom in odmevom 5. Film video monitorja. V oddaji bodo utrinki s srečanj med petdnevnim pregledom slovenske filmske, tv in video produkcije, intervjuji in pogovori, ki jih je z organizatorji in udeleženci posnel Igor Tuta. kino Gorica CORSO 20.30 gledališka predstava »Ami-cizia«. VERDI 18.00-22.00 »Scene di lotta df classe a Beverly Hills«. Prep. mladim pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Valerie, calda bestia 2«. Prepovedan mladini pod l8' letom. Trzic COMUNALE Danes zaprto. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.3°' 22.00 »Voglie sfrenate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Dovoljenje za ubijanje«. SVOBODA (Šempeter) Danes zaprt0 Jutri: 20.00 »Zadnji kitajski cesar«. DESKLE Danes zaprto. Jutri: 19.30 »Nočno življenje«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti - Travnik 34 - Tel. 5319' DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana 147 - 36 40497. __________pogrebi Danes ob 13.15 Giovanni Planiscig splošne bolnišnice v Krmin. Danes ob 10. uri na velikem odru Kulturnega doma Na dveh razstavah na Koprskem Popoln ženski vsakdan V Kopru sta te dni na ogled dve razstavi, s katerima so skušali njuni organizatorji z manj pompa in več vsebine obeležiti osemdeset let ženskega osveščanja. V Pokrajinskem muzeju se predstavljajo umetnice iz Ferrare s slikami in plastikami pod naslovom Popoln vsakdan, naslovom, ki skuša z nemalo ironije povzeti način življenja in ustvarjanja žensk, vpetih med kuhalnico in čopičem, med vsakdanja zemska opravila in željo po iskanju in odkrivanju popolnosti skozi umetnost. Na razstavi se predstavljajo Monica Banini, Giuliana Bonazza, Gabriella Soavi, Angela Pasini, Angela Pampolini, Paola Braglia Scarpa, Anto-nella Guirini, Federica Mongardi, Marisa Occardi; Anna Spina, Romolina Trenti-ni, Emmina Verzella in Rita Zabini, žene, ki skušajo skozi različna izrazna sredstva premagati meje svoje tisočletne vloge in poseči po posvečenem sadežu duhovnega elitizma. Če lahko razstavo v Pokrajinskem muzeju v Kopru označimo kot poklon ženski vztrajnosti in zagrizenosti pri premagovanju družbenih pregrad, pa nam razstava v prostorih centralnega sedeža Ljubljanske banke, Splošne banke Koper, nudi veliko popolnejšo podobo žene, saj se nam le-ta predstavlja tako skozi ustvarjalnost moškega, kot skozi umetniški izraz ženske. V portretih Roka Zelenka, akademskega slikarja iz Grožnjana, se žena pojavlja z neštetimi obrazi, ki jih v njej odkriva moški; žena je nagon, je narava, je prvobitni vir življenja, v sebi hrani skrivnost začetka in nagonsko poznavanje konca. Nasproti ji stoji moški, ki v njej vse to razkriva, |o intelektualno razgalja in analizira, a samo zato, da se ji potem lahko pokloni. Zena postane njegova kraljica, vodnica in zapeljivka, njegova vez z naravo in obljuba večnosti. In če je skozi portrete žena Roka Zelenka mogoče zaslutiti zamišljeni in intelektualni pristop umetnika do svojega modela, keramika njegove soproge Leonide Bernetič, ki dopolnjuje razstavo, izžareva neposrednost, življenjski žar in ustvarjalno eksplozivnost. Keramika, ki že kot material sam po sebi predstavlja prvobitno vez z zemljo, z izvorom, zasije v rokah Leonide Bernetič z vso življenjsko silo svoje stvariteljice. Njeni krožniki in stožci pa tudi drobne broške in obeski - poklon ženski nečimrnosti - z barvito razigranostjo ponazarjajo ženski svet, svet svetlobe, radoživosti, preprostih in elementarnih pozornosti, ki dajejo draž bivanju in razbijajo sivino vsakdana. In ob koncu še obrobna misel. Razstavi ferrarskih žena in zakoncev Roka Zelenka in Leonide Bernetič naj bi spregovorili tudi o tem, da je mogoče in potrebno prerasti bakhantsko enodnevno obeleževanje osmega marca in razmišljanje o vlogi, pomenu in položaju ženske razširiti tako vsebinsko kot časovno. VIDA G. POSINKOVIČ Vesela igra Razbojniki iz Karde-tnomme je namenjena majhnim in nemajhnim otrokom, kot je pripisal sam avtor Thorbjorn Egner, se pravi otrokom vsevprek, tudi tistim tako imenovanim odraslim, ki so se postarali samo po svojem videzu, v sebi pa ohranili čisto otroško srce in so sposobni za poldrugo uro pozabiti na svoje revmatične križe in druge težave. Igra je razposajena in primerno napeta, kot se spodobi za delo, v katerem-nastopajo trije grozoviti razbojniki in njihov še grozovitejši lev. No, če povemo po pravici, ti razbojniki pravzaprav niti niso tako gro->viti in tudi njihov lev, priznajmo, je kar krotka žival, zato pa je vedno neusmiljeno lačen. Zaradi tega so nesrečni Kasper, Jesper in Jonatan prisiljeni tu pa tam tudi koga oropati- In o tem pripoveduje naša igra. In tudi o veliki veselici. In o pravi nesreči, v katero se spravijo, ko neke-9a dne ugrabijo tetko Zofijo, potem Pa se prikaže še v podobi policaja, Policaj pa v podobi potrpežljivega in previdnega Bastiana. Previdnega kajpak zaradi leva, potrpežljivega pa do take mere, da mu oropani tr-9ovci sami povijo razbojnike in pripeljejo v zapor. Ampak bistro oko Postave nazadnje sprevidi, da si nbogi razbojniki lahko pošteno sluzjo svoj kruh, in levov dnevni ob-r°k, saj so bili nekoč kar spretni Muzikantje. Režiserju Marku Sosiču so ob pre-v°du Franceta Jamnika pomagali Popraviti predstavo Miran Košuta R°t avtor glasbe in songov, Miloš Ugovič s sceno in Giuliana Gerdol s "°stumi. Vloge pa oblikujejo: Stojan A°lja, Alojz Milič, Maja Blagovič, ^rijan Rustja, Drago Gorup, Vladi-?'lr Jurc, Franko Korošec, Melita p^ulalan, Miranda Caharija in Lučka .Premiera bo na velikem odru Kul- 'Oega doma v Trstu danes ob 10. Petek prvi ponovitvi pa v četrtek in ob istem času. Nova premiera na odru Primorskega dramskega gledališča Havlova Skušnjava kot boj posameznika proti sistemu Uvrstitev »Skušnjave« Vaclava Havla v letošnji repertoar Primorskega dramskega gledališča se je izkazala za učinkovito in, v optiki evropskega političnega dogajanja, prvovrstno potezo. Havel je namreč iz simbola borca za človekove pravice, oporečnika in kritika totalitarnega sistema »prerastel« v samega predsednika republike, kar pa seveda ne more vplivati na dramsko delo, ki ga je postoril pred koncem leta 1989. Njegova dramatika se namreč giblje na točno določeni ravnini, na kateri je opaziti predvsem dva elementa, ki bi ju lahko poenostavljeno imenovali fizičnega in metafizičnega. Pod okriljem prvega se dogaja življenje posameznika v sistemu, ki izničuje vsakršno individualnost, določa zakone, obnašanje in držo, skratka izrisuje vzorce življenja, ki se jih mora človek držati. Druga raven ni nič manj travmatična, čeprav je v metafiziki špranja upanja in odrešitve, ker je nadzemeljsko vsaj teoretično neulovljivo in neobvladljivo in omogoča kolikor toliko svobodno misel. A le navidezno, kajti v totalitarizmu sta obe kategoriji pred stalno nevarnostjo izničenja. Tako ali podobno sporočilo najdemo tudi v »Skušnjavi«, katere premiera je bila v četrtek v Solkanu. Gre za spopad, če temu lahko tako rečemo, med posameznikom in sistemom, ki razpolaga z vsem, da usmerja življenje ljudi, če ne gre drugače tudi z zvijačnostjo, vohuni in provokatorji. Posamezniku ne ostane nič drugega, da se po svojem miselnem begu v nekakšne iracionalne (neznanstvene) širine vrne v konkretne tirnice, začrtane od voditeljev in da se prilagodi, če hoče vsaj fizično živeti, saj je proti zavojevalni oblasti na koncu brez moči. Skratka, to ni oportunizem, ampak tenka psihologija, ki jo Havel plete na podlagi realnosti, čeprav ni sporno, da je človekova rešitev le v nekih notranjih, če že ne zunanjih svoboščinah. Skušnjava, da bi se človek sam in sam zase osvobodil je velika, perspektive pa majhne. Tako dr. Henrik Foustka, znanstvenik, skuša iz sistema s pomočjo nekih okultnih ved, magije, kar je izven znanosti. To seveda ne gre, ker je »član zavoda«, v katerem se vodijo vse niti in postavljajo življenjske smernice in zato so vsi pod strogo kontrolo Primarija. Ta je očetovski, prijazen, na videz nenasilen, a nepopustljiv, ko gre za odstope v privatno ali »iz- Vaclav Havel venznanstveno« sfero. Zato Foustka ne bo mogel uresničiti sebe, saj mu zavod pošlje na dom provokatorja, magika, ki naj bi mu navidez pomagal in s katerim sklene zvezo... Da bi rešil sebe, si Foustka izmišljuje načrte, a edini rezultat tega je blaznost tajnice Markete, ki verjame v subjektivno moč in jo Foustkovo miselno zatajevanje pahne v obup. V tem diaboličnem plesu, ki se sugestivno kaže kot metafora na koncu novogoriške inscenacije, je še veliko elementov, ki bi zaslužili pozornost in ki jih Havel učinkovito ponazarja z mazohističnim erotičnim razmerjem, homoseksualnostjo, aroganco, pod-repništvom, karierizmom, itd. Režiser Vinko Moderndorfer je predstavo oblikoval disciplinirano in homogeno, čeprav se zdi, da so v njej uhajali nekateri psihološki odtenki in poglobitve. Učinkovito in koherentno pa se je inscenacija udejanjala na ravni groteske in močno razvidne kritike totalitarnega sistema, a sploh ne ideološko deklarativno, temveč subtilno in prikrito, kar je prav gotovo kvaliteta uprizoritve, ki je »ujeta« v enostavno, a dokaj izrazito sceno Stefana Marflaka (kostumografka je bila Majda Kolenik, koreografka Ksenija Hribar, skladatelj Jani Golob, lektor Srečko Fišer in dramaturg Janez Žmavc). Glavni lik dr. Foustke je oblikoval Janez Starina nekako odmaknjeno in prikazal negotovega človeka, ki se deklarativno in mogoče intimno naslanja na iracionalne elemente, je pa tudi človek, ki hoče živeti v realnosti, zato ne občuti travme zloma, je pred njim bolj začuden kot pa tragičen. Vsekakor pa je Starina oblikoval logično prepoznaven lok razdvojenega človeka, ki ne premore tiste energije, da bi preoblikoval okolje, je nasilen v razmerju z Vilmo (oblikovala jo je Mira Lampe Vujičič kot ponosno žensko, ki ne dovoljuje dvoma v svojo poštenost in ljubezen) in prilagodljiv, da reši samega sebe, v odnosu z oblastjo. Primarija (šefa države, policije, lik vsakršnega oblastnika) je Sandi Krošl podal izjemno zrelo in pronicljivo, v gestah, besedi in drži nenasilno, v misli pa nepopustljivo, skratka natančno zarisana vloga 'pravega »voditelja«. Njegov »uslužbenec«, dvoumni provokator, lizasti magik, vohun Fistula je bil Bine Matoh, ki je vdahnil igri diabolično-groteskne tone. Kazali so se v smehu, čudnemu obličju, izbruhih odločnosti in ponižnosti, kar vse je kazalo na večplastno kreacijo skrivnostnega pridiha in na perlidnost konspirator-ja. Tudi Sergej Ferrari je začrtal originalen lik namestnika primarija, poudarjeno prilizovalskih potez, kakršne je oblikoval še Jože Hrovat v vlogi karierista Kotrlyja. Dušanka Ristič je bila tajnica v zavodu. Sprva ustrežljiva kuharica kave, nato žareča v ljubezni do Foustke in na koncu vihrava blodnja, strta zavest, uničena intima. V dobro podanih, v kontekstu uprizoritve močno začrtanih in avtohtonih, smotrno oblikovanih vlogah so nastopili še Stane Leban, Breda Urbič, Radoš Bolčina, Nevenka Sedlar, Nevenka Vrančič in Milan Vodopivec, medtem ko sta bila plesalca Ana Vodopivec in Tomi Snežič. MARIJ ČUK Italijanski {Omski kritiki o imetju Jožetu Babiču t^jJ^jšnji teden se je v goriškem Kul-Vj-jin domu iztekel letošnji 5. Film' 'je k° Iv'onitor' ki ga prireja Kinoate-belfa 01 vsakič je bilo na prireditvi kar kj sa' specializiranih filmskih kritikov, Ustv° 2 zanimanjem sledili slovenski iijj, a.rjalnosti in zlasti deležu, ki ga f"mu režiser Jože Babič, kate-pej11 le bila letos posvečena dobro us-ipj^ “Monografija«. Zbrali smo nekaj tia , nl italijanskih izvedencev in jih Am mestu posredujemo. hale H^rt° Pesce' filmski kritik »Gior-filjv. 5*1 Brescia«, redni gost vsakoletne tUr *e manifestacije v goriškem Kul-»ft. d°mu: ga Je bi' zame nova izkušnja, saj šeSt P, msam poznal; ustvaril je le Že celovečernih filmov, pa je bil, če bif, jc bojkotiran, spravljen v kot. Ba-bee®a’ gledano s političnega in druž-MzcriK3 tališča, za seboj zelo živo, he ^ bano in "vroče" življenje, čeprav Živet eVe^ srečno, tako da se je za pre-adam moral zadovoljiti s TV deli in SejjPfacrjami literarnih predlog. Videl čemri. .aj ' ne vseh - njegovih celove-Zijs, . filmov, tudi "Pogreb", v televi-je . 1 adaptaciji. Moja trenutna ocena kar "vroča", bolj impresija, in re- kel bi, da sta bila od šestih celovečercev, prva dva, tudi sicer pri kritiki najboljše sprejeta, začetna pot režiserja, ki šele išče sebe. V tem, ko skuša umetnik najti svojo pot, je veliko bolj pod vplivom italijanskega neorealiz-ma in češkega-srednjeevropskega izročila, kot pa sovjetskega realizma s pozitivnim junakom in družbenim poslanstvom filma. Vmesna cona Babičevega ustvarjanja, če jo lahko tako imenujem, se nanaša na celovečerni film "Sudar na paralelama", za katerega mislim, da ne izhaja povsem iz osebnih umetnikovih izkušenj, medtem ko se, predvsem z zadnjima dvema "V spopadu" in "Po isti poti se ne vračaj", predstavlja Babič kot avtor, osebnost z njemu lastno senzibilnostjo in pogledom na svet, na zgodovino, takšno, kakršna pač je. V njegovih delih je zaslediti nekakšno sladko-grenko napetost, hladno, celo črno bridkost, ki preveva življenje. To začutimo posebno v filmih o sezoncih in v zgodbi povratnika partizana, ki se ne uspe več vživeti v normalni tok življenja. Ta dva zadnja filma nam odkrivata Babiča, ki žal potem ni več mogel, ni imel sredstev, da bi lahko dalje ustvarjal.« Leonardo Autera, filmski kritik »Corriere della Sera" iz Milana, se je v glavnem strinjal z oceno Alberta Pes-ceja. Menil je, da »je v začetku filmske kariere Jožeta Babiča čutiti asimilacijske kvalitete stila in manir drugih režiserjev in drugih filmskih usmeritev, predvsem italijanskega neorealiz-ma, vendar ne toliko velikih režiserjev, bolj epigonov te filmske struje. Njegovi heroji so v začetku pozitivni junaki; režiser sam je še malce naklonjen retoriki, optimizmu. Postopoma pa je čutiti kvaliteten razvoj, ko se režiser pojavi kot osebnost in to predvsem v filmu "Zadnja postaja", kjer jasno izzveni globoka Babičeva grenkoba, kar je pravzaprav najbolj avtentična in iskrena podoba tega filmskega avtorja. Iz leta 1971 bi omenil televizijski film "Pogreb ", kjer je čutiti tudi znatno vizuelno upodobitev že zrelega avtorja in pa " Zadnjo postajo "; obe deli uveljavljata čistega avtorja. Veselica? V njej je bil režiser v prvem delu dokaj prepričljiv, čeprav je vpliv literarne predloge še malce opazen, v drugem delu filma, ki je nekoli- ko razvlečen, verjetno režiser ni razvil novele po svoje, zato se nagiba k malce cenenemu sentimentalizmu. Vsekakor pa kar se tiče tehnike in obdelave filma, tu je umetnik dokazal svojo spretnost in zrelost. Škoda, da za najboljšima filmoma iz 1971 leta niso sledili drugi, da mu jih niso dovolili ustvariti.« Giacomo Gambetti, RAI, Rim: »Mislim, da je Babič zanimiv režiser, da imajo njegovi filmi tudi kvalitete socialno-politične raziskave o notranjosti življenja v Sloveniji in v Jugoslaviji. Na primer pri filmu "Ne vračaj se po isti poti" o notranji emigraciji, se mi zdi, da je to izredno aktualen film, anticipira na zelo opazen način vrsto dogajanj, podatkov, ki so prisotni tudi danes. V Babičevih filmih je čutiti delno vpliv predvojnega francoskega filma, precej italijanskega povojnega, toda postaja postopoma umetnik v njem lastnem razvoju vse bolj oster in hudoben. Vsekakor je Babič zanimiv filmski avtor.« Pogovor zabeležila DORICA MAKUC Galeb HA : 6 Izšel je novi zvezek mladinske revije Galeb, ki z lepo naslovnico (najbrž kot poklon kulturnemu uredniku dnevnika) prinaša vrsto zanimivih prispevkov, katere bomo vzeli v pretres v naslednjih številkah. Po sinočnji zmagi v finalni tekmi proti Real Madridu Od Tirenskega do Jadranskega morja Knomi pokal pokalnih zmagovalcev KNORRBOLOGNA - REAL MADRID 79:74 (48:37) KNORR: Brunamonti 4, Ramboli, Coldebella 16, Richardson 29, Binelli 9, Johnson 8, Righi, Gallinari 4, Bon 9. REAL MADRID: Llorente 9, Anderson 20, Romaj 1, Villalobos, Cargol 11, Frederick 21, Martin 12. SODNIKA: Zych (Poljska), Rigaš (Grčija); PM: Knorr 10:13, Real Madrid 22:29; TRI TOČKE: Richardson 4:8, Coldbella 1:2, Bon 1:6, Brunamonti 1:5, Frederick 0:1, Anderson 1:3, Martin 1:2, Cargol 1:1, Llorente 1:1, Villalobos 0:2. PON: Binelli (24), Coldebella (22). FIRENCE — Peterka Knorra je pri-, šla do svojega prvega evropskega naslova, iztrgala pa ga je prav lanskemu zmagovalcu, Real Madridu. Sinočnje finalno srečanje ni moglo navdušiti ljubiteljev košarke, saj sta tako Knorr kot Real slabo igrala. Pri Italijanih je bilo vse preveč nervoze, poleg tega se jim je poškodoval še Brunamonti. Zato pa je odlično igral Richardson, a preobrat je bil delo Coldebelle. Tekla je 13. minuta in Španci so vodili z 18:13, po vstopu Coldebelle pa je Knorr že v 10. minuti prišel v vodstvo (20:18) in ga tudi ohranil do konca. Real je razočaral v obrambi, še bolj pa v napadu. Proti koncu je sicer dal vse od sebe, igral je na meji dovoljenega, vendar je pokal le moral pustiti v Italiji. Danes za Koračev pokal V Koračevem pokalu bodo danes odigrali povratni srečanji, in sicer Sca-volini - CSKA ter Juventud - Bosna. Scavolini je v prvi tekmi pred tednom dni v gosteh zelo tesno izgubil (90:89) in bi bilo pričakovati, da si bo danes priboril vstop v finale. Vsekakor Sovjetov ne gre podcenjevati, saj razpolagajo s solidno ekipo, a domače igrišče v takih tekmah ni zadostno jamstvo za uspeh. Glede na izid prve tekme v Sarajevu (90:90) se bo Bosna težko prebila v finale. Vendar ne gre pozabiti, da so Sarajevčani v prvi tekmi še 10 minut pred koncem imeli 18 točk prednosti in bi s preudarnejšo igro lahko prednost tudi obdržali. Upati je, da bodo tokrat igrati dosti bolj koncentrirano kot pred tednom dni, saj Badalona ni nepremagljiva. Pokal Ronchetti PARMA — Danes bo na vrsti tudi prva finalna tekma v košarkarskem pokalu Ronchetti, v kateri se bosta srečali Primizie Parma in Jedinstvo iz Tuzle. Polfinalni srečanji sta bili tako za Primizie kot za Jedinstvo »bratomorni«: dekleta iz Parme so namreč izločila Gemeaz iz Milana, Jedinstvo pa je odpravilo ljubljansko Iskro. Na ženskem slalomu za svetovno prvenstvo Premoč avstrijskih tekmovalk VEMDALEN (Švedska) — Z osvojitvijo včerajšnjega slaloma v Vem-dalenu na Švedskem ie Avstrijka Petra Kronberger naredila verjetno določilni korak do končne zmage v svetovnem pokalu. Do konca tekmovanja manjkajo namreč še štiri preizkušnje in sedaj ima Kronber-gerjeva 34 točk več od drugouvrščene rojakinje VVachterjeve. Za Kronbergerjevo je to bil peti uspeh v letošnji sezoni. Vsekakor je spet prišla na dan premoč avstrijskih deklet, ki so kot na Norveškem na zasedla prva štiri mesta. Lanska zmagovalka Schneiderjeva ima po vcerajšnj tekmi malo možnosti, da sploh osvoji mali kristalni globus v slalomu. Včeraj pa je imela precej smole. Med njenim drugim spustom je namreč neki sodnik stopil na progo, da bi popravil vrata, kar pa jo jo tako zmotilo, da je padla. Nič niso zalegli protesti vodstva švicarske reprezentance. Žirija, ki ji je načeloval Avstrijec, je priziv zavrnila. Med Jugoslovanskami se je včeraj najbolje odrezala Mateja Svet, ki je zasedla šesto mesto, potem ko je bila po prvi vožnji sedma. Dobro se je odrezala Nataša Bokal, ki je po prvem spustu bila dvanajsta, a se je zatem prebila na osmo mesto. VRSTNI RED: 1. Kronberger (Av.) 1'24"40; 2. Ladstaetter (Av.) 1'24"62; 3. Strobl (Av.) 1'24"68; 4. Buder (Av.) 1'24"97; 5. Wiberg (Šve.) 1'25"04; 6. Svet (Jug.) 1'25"08; 7. Salvenmoser (Av.) l’25v'31; 8. Bokal (Jug.) 1'25"46; 9. Chauvet (Fr.) 1'25"58; 10. Wachter (Av.) 1'25"79; 11. Gadient (Švi.) 1'25 88; 12. Masnada (Fr.) 1'26”20; 13. Roffe (ZDA) 1'26.21; 14. Nilsson (Šve.) 1'26"43; 15. Zingre (Švio.) 1'26"59. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Kronberger (Av.) 319 točk; 2. Wac-hter (Av.) 285; 3, Gerg (ZRN) 250; 4. Walliser (Av.) 212; 5. Schneider (Švi.) 161; 6. Merle (Fr.) 152; 7. Figini (Švi.) 134; 8. Svet (Jug.) in Dedler (ZRN) 125; 10. Wolf (Av.) 119; 11. Gusten-sohn-Knopf (ZRN) 114; 12. Strobl (Av.) 108; 13. Roffe (ZDA) 105; 14. Wallinger (Av.) 102; 15. Terzian (ZDA) 89. VRSTNI RED SLALOMA ZA SP: L Strobl (Av.) 108; 2. Schneider (Švi.) 100; 3. Wachter (Av.) 89; 4) Ladstaetter (Av.) 87; 5. Buder,(Av.) 82. DANES: Klovjo (Šve.) veleslalom; 16.3. : Are (Šve.l superveleslalom; 17.3. : Are, smuk; i8.3.: Are, slalom. ACdUASANTA TERME (Ascoli Pičeno), — Razen velikih presenečenj, ima Švicar Rominger končno zmago na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja v žepu. Tudi po včerajšnji 7. etapi, ki se je končala s sprintom, v katerem je zmagal Francoz Leclecg, je namreč ohranil prvo mesto na lestvici. Danes bodo vozili zadnjo etapo, na kronometer posamezno, in je res težko pričakovati, da bi na 18 km dolgi poti Rominger izgubil več kot dve minuti prednosti pred prvim zasledovalcem, ki je prav Leclercg. VRSTNI RED: 1. Planckaert (Bel.), ki je 178 km (Grottamare - Acguasanta Terme) prevozil v 4.38'42" s poprečno hitrostjo 38,321 km na uro (odbitek 5'j; 2. Sorensen (Dan.), odbitek 3"; 3. Lil-holt (Dan.) odbitek 1"; 4. Saronni (It.); 5. Strazzer (It.); 6. Pagnin (It.); 7. Fonta-nelli (It.); 8. Fondriest (It.); 9. Galleschi (It.); 10. Vichod (Fr.) vsi isti čas. SKUPNA LESTVICA: 1. Rominger (Švi.) v 27.06’23" s poprečno hitrostjo 37,711 km na uro; 2. Leclercg (Fr.) po 231"; 3. Delion (Fr.) 2'32"; 4. Roosen (Bel.) 2'38"; 5. Fondriest (It.) 2'40"; 6. Jaskula (Pol.) 2'52"; 7. Early (Ir.) 2'55"; 8) Kelly (Ir.) 2'56"; 9. Steiger (Švi.) 3'03'j 10. Maassen (Hol.) 3'04". Na sliki (telefoto AP): Francoz Leclercg je pri včerajšnjem sprintu imel največ moči. Ženska namiznoteniška B liga Krasovke niso uspele Krašovci v B-2 figi ŽENSKA B LIGA V dvoboju zadnjega kola prvenstva v ženski B ligi z Recoarom Kras Cori-um ni izgubil samo tekme. Izgubil je prvenstvo. Velika odgovornost drugo-ligaške ekipe, da s svojo zmago ohrani status Krasa v naj višji ligi, je kot Damoklejev meč visela nad izidom sobotnega srečanja. Psihološka napetost je bila velika, prevelika celo za nekdanjo večkratno državno prvakinjo Sonjo Milič. Tri ure trajajoča tekma je bila letvica vzpenjanja in padanja razpoloženja, zdaj pri Krasovih dekletih, zdaj na nasprotnikovi strani. Nepričakovano se je zapletlo pri tretji tekmi, ko je Simo-netova klonila proti tretji nasprotnikovi igralki, Filippijevi. Zatem je kapetanka, drugokategornica Fasoltova z zmago nad Doljakovo povedla nasprotnice v vodstva s 3:1. Krasu se v tistem trenutku ni obetalo nič dobre- ba. Potem pa spet preobrat, za katerega je poskrbela Simonetova. V tekmi večera je najmlajša Krasovka presenetila sama sebe: s hitrimi napadi je strla odpor najboljše nasprotnice Oberrauc-hove. Za Krasov tabor se je začelo porajati novo upanje. Miličeva je zatem premagala Filippijevo, a Šimonetova je izgubila s Fassoltovo. Še vedno vodstvo gostij s 4:3, toda krasovke so upale na zmago Doljakove v naslednjem srečanju s Filippijevo. Sonka izgubi prvi set in drugega gladko zmaga. V tretjem popuščajo živci na obeh straneh. Z glasnimi ugovori se sredi igre vmeša Recoarov trener. Vendar Sonka izpelje set v svojo korist. Stanje je sedaj izenačeno, zadnja tekma med Miličevo in mlado Oberrauchovo bo odločala, ali bo Kras napredoval. Usoda Krasovih deklet je na kocki. Miličeva v prvem setu z neverjetno lahkoto premaga močno nasprotnico. Toda športna sreča obrne hrbet našim dekletom. V drugem setu pri vodstvu 9:4 se naši kapetanki zatakne. V dvorani zavlada moreča tišina, v odločilnem setu mlada nasprotnica kot prerojena povede svojo ekipo k zmagi. Zavlada veselje v nasprotnikovem taboru. Potlačeni gledalci se selijo v veliko dvorano na polfinalno tekmo prvoligaške ekipe z Verzuolom (o kateri smo poročali včeraj), kjer se prav tako odloča o obstanku Krasa v prvi ligi. Vendar so tu možnosti za zmago Krasa na zelo majavih nogah. KRAS CORIUM - RECOARO 4:5 Doljak - Oberrauch 0:2 (11:21, 11:21); Milič - Fassolt 2:0 (21:16, 21:14); Simo- neta - Filippi 1:2 (21:13, 20:22, 12:21); Doljak - Fassolt 0:2 (22:24, 14:21); Simo-neta - Oberrauch 2:0 (21:19, 24:22); Milič - Filippi 2:0 (21:7, 21:11); Simoneta -Fassolt 0:2 (11:21, 8:21); Doljak - Filippi 2:1 (14:21, 21:7, 21:14); Milič - Oberrauch 1:2 (21:6, 14:21, 10:21). Izidi 12. (zadnjega) kola skupine B: Azzurra Gorica - Fincantieri Trst 5:0 (bb); Kras Coriun - Recoaro Agostini Bočen 4:5; Karneid - Bor Farco 5:3. Končna lestvica: Recoaro Agostini Bočen 22, Kras Cprium Zgonik 20, Karneid 16, Bor Farco 14, Azzurra Gorica 10, Rencio Bočen 4, Fincantieri Trst 0. MOŠKA C LIGA Z velikim zadovoljstvom in s ponosom lahko zapišemo, da se je prvič v zgodovini Krasa moška ekipa uvrstila v B-2 ligo. Krasova postava Cristian Mersi, Boris Štoka, Igor in Marjan Milič (Matjaž Šercer, Igor Colja) je dosegla cilj, ki si ga je zastavila pred dvema letoma. Tretje mesto in napredovanje v višjo ligo krasovcem sicer ni prinesla neposredna tekma zadnjega prvenstvenega kola, temveč ugoden izid srečanja med Fincantierijem in Villazzanom, s katerim si je Kras delil tretje ter četrto mesto na lestvici. Vendar so Krasovi fantje na derbiju s CMM, ki v prvenstvu ni utrpel poraza, dokazali, da si napredovanje zaslužijo. Tesen izid 5:4 je več kot zgovoren dokaz za to, zlasti pa se je izkazal Mersi, ki je dal najboljšemu nasprotnikovemu igralcu, drugokategomiku Schusterju, dobro lekcijo. Osvojil je tri točke za Kras, Igor Milič eno. Krasovi postavi čestitamo za podvig sezone. CMM - KRAS 5:4 Pacillo - I. Milič 2:0 (21:13, 21:15, Schuster - Colja 0:2 (21:11, 21:13); Pe-tagnal - Mersi 2:0 (19:21, 18:21); Schuster - I. Milič 0:2 (21:10, 21:9); Pacillo -Mersi 1:2 (12:21, 21:19, 18:21); Petagna -Colja 2:0 (21:10, 21:16); Schuster - Mersi 1:2 (21:12, 10:21, 11:21); Petagna - I. Milič 1:2 (21:16, 17:21, 18:21); Pacillo -Colja 2:0 (21:15, 21:16). Izidi 14. kola skupine E: Firicantie-ri Trst - Cassa Rurale Villazzano 5:1; CMM Trst - Kras Zgonik 5:4, Redento-re Este - Azzurra Gorica 3:5;, Recoaro Agostini Bočen - Alto Adige Bočen 4:5 Končna lestvica: CMM Trst 28, Fincantieri Trst 20, Kras Zgonik 18, Cassa Rurale Villazzano 16, Alto Adige Bočen 14, Azzurra Gorica 10, Recoaro Agostini Bočen 8, Redentore Este 0. (J. J.) Mladinski nogometni turnir »Udine ’90« V Gorici Jugoslavija - SZ Jugoslavija in Sovjetska zveza se bosta danes v Gorici (na Rojcah ob 14.15 - srečanje bo neposredno prenašala tudi RAI) potegovali za končno zmago 2. na mednarodnem turnirju »Udine '90«, ki ga je deželna nogometna zveza organizirala za uvod v letošnje svetovno prvenstvo. Jugoslovanska vrsta je v polfinalnem srečanju v Fonta-nafreddi, po streljanju 11-metrovk, premagala (4:3) amatersko reprezentanco Italije, ki jo vodi bivši prvoligaš Bet. Sovjetski nogometaši pa so v Krminu, prav tako po streljanju 11-metrovk, odpravili (5:3) profesionalno italijansko reprezentanco, ki jo trenira Giancarlo De Sisti. Italijanski reprezentanci se bosta danes pomerili za 3. mesto. Tekma bo ob 10.30 v Krminu. Koper s prvakom Kosova za pokal Jugoslavije KOPER — Mladinski pokalni nogometni prvak Slovenije Koper bo v četrtfinalni tekmi za mladinski pokal Jugoslavije gostoval na Kosovu, kjer bo igral s prvakom pokrajine, ki pa v ponedeljek, ko je bilo žrebanje v Beogradu, še ni bil znan. Četrtfinalne tekme bodo v sredo, 23. marca, pari pa so naslednji: Vardar - C. zvezda, Sutjeska - Sarajevo, Proleter - Osijek in prvak Kosova - Koper. Žreb Koprčanom ni bil naklonjem, saj so si želeli atraktivnega tekmeca na Bonifiki, tako pa morajo potovati na Kosovo, kjer pa se, kot nam je povedal trener mladih koprskih nogometašev Ivo Marjon, nadejajo zmage in uvrstitve v polfinale. (Kreft) V odbojkarski moški C-2 ligi Drevi Crismare - 01ympia V anticipiranem srečanju moške odbojkarske C-2 lige bo goriška 01ympia drevi ob 20.30 gostovala v Tržiču pri šesterki Crismare. Za goriške odbojkarje je tekma izredne važnosti, saj so Tržičani na drugem mestu, Jakopičevi varovanci pa so še vedno v teku za napredovanje. V ženski rokometni C ligi Krasovke zadovoljile PASTA JOLLV - KRAS 21:17 KRAS: Calzi, Ferluga 6, Jagodic 6, Ukmar, Natural 5, Citter Kljub porazu so v soboto Krasove rokometašice odigrale prav gotovo najboljšo tekmo letošnjega prvenstva. Zaradi številnih poškodb in bolezni je naša ekipa odpotovala v Treviso celo z igralko manj. To dejstvo pa je naše še bolj spodbudilo, tako da niso niti za trenutek popustile in so zagrizeno ter koncentrirano izpeljale srečanje do konca. Prvi polčas se je celo zaključil z neodločenim rezultatom 8:8, zatem pa so nasprotnice povedle in po izenačenem boju tudi zmagale. V Krasovem taboru so bili s prikazano igro zares zadovoljni, saj so dekleta dokazala, da iz tekme v tekmo napredujejo in ni povsem izključeno, da si bodo do konca prvenstva priborile tudi kako zmago. (Tanja) Ob velikem uspehu šesterk slovenskih šol Na Tržaškem polfinalne tekme mladinskih iger v odbojki Tekmovanja v mladinskih igrah v odbojki se počasi bližajo koncu, saj bodo danes in jutri na sporedu polfinalni boji, prihodnji teden pa tudi že veliki finale. Kot smo pred časom že poročali, je bila najbolj masovna udeležba šol v odbojki, tekmovanja pa so se udeležili malodane vsi naši zavodi. V ženski konkurenci je bilo prijavljenih 16 ekip, od katerih je bilo šest slovenskih. V skupini A je nastopala openska šola Srečko Kosovel in osvojila prvo mesto, v skupini B sta igrala Levstik in Erjavec, ki si je prav tako s prvim mestom priboril polfinalno skupino. V skupini C, kjer je nastopal tudi dolinski Gregorčič, so bile najboljše dijakinje šole Rolli, v skupini D in E pa sta zopet prevladovali slovenski šoli, saj sta tako Cankar kot Ciril in Metod osvojila prvo mesto. Zmagovalcem izločilnih skupin se je v polfinalu pridružila še šola Dante kot najboljša drugouvrščena ekipa. Skratka, z nastopom naših šol smo lahko več kot zadovoljni, saj so med šestimi polfinalisti kar štiri naše šole. Ekipe so razdelili v dve skupini po tri, v katerih se bo vsaka pomerila z vsako, prvi dve iz vsake slcupine pa bodo igrale v velikem finalu. V skupi- ni A igrajo Kosovel, Cankar in Rolli, v skupini B pa Erjavec, Ciril in Metod ter Dante. Tekme skupine A bodo na openski srednji šoli, skupina B pa bo igrala v šoli Stuparich. Razpored tekem pa bodo izžrebali neposredno pred začetkom srečanj. Ženski polfinale bo na vrsti ob 15. uri. V moški konkurenci je bilo prijavljenih osem ekip, ki so jih razdelili v dve izločilni skupini. V skupini A sta bila vpisana svetoivanski Ciril in Metod in openski Kosovel, ker pa se je Ciril in Metod tekmovanju odpovedal, so ostali v konkurenci le openski dijaki. Ti so premagali oba svoja nasprotnika in se tako tudi uvrstili v polfinale. V izločilni B skupini je nastopal šentjakobski Cankar, ki pa ni imel sreče. Izgubil je vsa tri srečanja in seveda izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. V polfinalu se bo prvouvrščena ekipa iz skupine A pomerila z drugouvrščeno iz skupine B in obratno, zmagovalca pd se bosta na finalu borila za osvojitev pokrajinskega naslova. Urnik polfinala je naslednji: jutri, 15. marca, openska srednja šola: 16:30 Kosovel - Codermaz; 17.30 De Tommasini - Čampi Elisi. (Inka) TPK SIRENA sporoča, da bo 13. redni občni zbor v soboto, 17. t. m., na pomorskem sedež*1 kluba v Miramarskem drevoredu 32 * začetkom ob 20. uri v prvem sklican)** in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevi** red: otvoritev, poročila glavnega 1** nadzornega odbora, razprava in razn<*' ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja odbora jutri, 15- *• m., ob 20.30 v Borovem športnem cen' tru. KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bo ob priliki sobotne k« šarkarske tekme v D ligi med Roncad mi in Borom Radensko organiziral a tobusni izlet. Prijave za izlet na f® ' štev. 226569 od 16. do 18. ure. Urn* odhoda bo pravočasno javljen. TO ZSŠDI GO prireja EKIPNO TENIŠKO PRvfc STVO za goriška društva. Vpisovani na uradu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta (tel. 33029) do 31. t. m. SK BRDINA 0b organizira 25. t. m. izlet v Sappa**0 priliki tekme za zamejsko prvens v Vpisovanje na sedežu danes, 14. t. n*-' t ponedeljek, 19. t. m., in v sredo, 4 m. Z JADRAN k jjj roča, da sta Jadranov zdravn* ^ oterapist na razpolago vsem n , larkarjem vsak ponedeljek za.vnai de, nasvete, itd. Zainteresiran ,j0 ta vse informacije predhodno J _j.0 Jadranovem sedežu (tudi teleio št. 213403) vsak dan od 10 -*u c/vKrvtsVi in "oHpliaf1, IH 'ran IKsi naše enajsterice v mladinskih prvenstvih - naše enajsterice v mladinskih prvenstvih ‘F Ji 1 ^ v' Pet zmag naših mladih nogometašev Veselijo se Breg (under 18 in naraščajniki), najmlajši Juventine in cicibani Primorja ter Bora - Točko so si izborili najmlajši in začetniki Primorja NA TRŽAŠKEM UNDER 18 SKUPINA I BREG - CAMPANELLE 3:1 (1:0) STRELCI ZA BREG: Kozina, Schia-von in Tamaro. BREG: Turco, Ota, Schiavon, Bandi, Luisa, Zupin, Sancin, Kozina, Blasutto (Majevski), Švara, Tamaro (Visintin), Mauri. V soboto so Brežani zasluženo slavili drugo prvenstveno zmago. Skozi vso tekmo so bili boljši od nasprotnika in razlika v zadetkih bi lahko bila večja, če ne bi zapravili nekaj lepih priložnosti. Prvi zadetek je padel okoli tridesete minute prvega polčasa po lepi akciji Kozine. Drugi zadetek je dosegel Schiavon, ki je v uvodnih minutah drugega polčasa z lepim strelom presenetil nasprotnikovega vratarja. V sedemindvajseti minuti pa je Tamaro dosegel zadetek potem, ko je Kozina zadel prečko. Nasprotnik je nato le dosegel častni zadetek, a to je bilo vse, kar je zmogel. Pohvaliti je treba celotno ekipo, ki se je srčno borila. (E. B.) OSTALI IZIDI CGS - S. Sergio 1:3, Azzurra - Edile Adriatica 3:1, Fortitudo - Muggesana 1:2, Olimpia - Domio 2:1, Costalunga -S. Nazario ,1:1, Opicina - Giarizzole 0:1. LESTVICA CGS in S. Sergio 31, Muggesana 29, Edile Adriatica 28, Costalunga 24, S. Nazario in Giarizzole 22, Fortitudo 19, Olimpia 18, Domio 17, Opicina 12, Campanelle '10, Breg 9, Azzurra 8. SKUPINA H S. CANZIAN - PRIMORJE 4:0 (3:0) PRIMORJE: Blason, Battigelli, Kocman, Tence, Puntar, Pahor, Prinčival, Geri, Ota, Štoka, Špehar, Gherbassi. Rdeče-rumeni so visoko podlegli domačinom zaradi slabega prvega polčasa in zaradi grobe igre nasprotnikov. Imeli so nekaj dobrih priložnosti s prinčivalom, Špeharjem in Puntarjem, tako da si sploh niso zaslužili take razlike v golih. Stanje v ekipi se je po tej tekmi še poslabšalo; Tence in Blason sta sezono predčasno zaključila: prvi zaradi poškodbe na gležnju, drugi zaradi zdravstvenih problemov. (Maxi) OSTALI IZIDI Villesse - Turriaco 0:2, Montebello -Chiarbola 3:2, Mossa - Staranzano 2:4, S. Marco - S. Luigi 0:2, Mariano - Fog-Uano 1:0. LESTVICA S. Luigi 29, S. Canzian 27, Staranza-!jo 26, Chiarbola 22, S. Marco 20, Pognano in Montebello 18, Turriaco 17, "illesse 14, Mossa 11, Primorje 6, Ma-riano 5. naraščajniki - SKUPINA A “REG - CAMPANELLE, 2:0 (1:0) STRELCA: Rocchetti in Sancin. r BREG: Giglifano, Azzano, Strain, taurica, (v 10. min. d.p. Kalc), Reja, *Vab, Mauri, Rocchetti, Bandi, (v 25. Pot1 ^ ^ancin)r Ferluga, Buzzi (Ra- j, Tekma s Campanellami ni bila za °režane lahka, kot bi lahko sodili po rezultatu. Res je, da so odigrali večji del srečanja v napadu, nekajkrat pa je pozorni vratar Giglifano vsekakor rešil gol domačinov.Brežani so bili tudi tokrat preveč gotovi zmage, zadnjeu-vrščeni Campanelle pa jim je bil le kos. Že je kazalo, da se bo prvi polčas končal brez zadetka, ko je za gol — kot že štiri tekme zaporedoma — poskrbel Rocchetti, ki je preusmeril v mrežo odbito žogo po Ferlugovem strelu. V drugem polčasu so bili gostje nekoliko boljši, a jim ni uspelo potisniti žoge v mrežo. Domačini so jih kaznovali za napake v napadu dve minuti pred koncem s protinapadom Buzzija, ki je pretekel vso nasprotnikovo polovico in nato podal v sredino do Sancina, ki je z golom proslavil vrnitev na igrišče po hujši poškodbi. (Luka) OSTALI IZIDI Costalunga - Fortitudo 3:3, CGS -Olimpia 2:1, Muggesana - Chiarbola 0:2. LESTVICA Triestina 14 točk, BREG 12, CGS 11, Muggesana in Costalunga 8, Olimpia 6, Chiarbola 5, Fortitudo 4, Campanelle 2. SKUPINA B IZIDI S. Andrea - Domio 3:2, Portuale -Zaule 3:0, Opicina - Montebello 5:3, Don Bosco - Azzurra 3:2. Počitek: Primorje. LESTVICA Portuale 14 točk, S. Andrea 11, Don Bosco 10, Opicina 9, Azzurra in PRIMORJE 7, Zaule 6, Montebello 5, Domio 3. NAJMLAJŠI SKUPINA A OPICINA - PRIMORJE 1:1 (0:1) STRELEC: Širca. PRIMORJE: Plehan, Guštin, Husu, Rebula, Gherbassi, Digovich, Passelli, Širca, Vremec, Pahor, Emili, Ostrouš-ka. Naši so takorekoč podarili točko domačinom. Potem ko so povedli z odlično kombinacijo Guština in Širce, so si skozi vso tekmo zapravili veliko priložnosti s Passellijem, Pahorjem, Širco, Vremcem in Emilijem. Prav v zadnjih minutah so z napačno postavljenim off-sideom omogočili nasprotniku ize-načenje. Pohvalo tokrat zaslužijo Guštin in Širca. (Maxi) OSTALI IZIDI Triestina - Olimpia 2:2, Zaule - CGS 1:4, S. Luigi - S. Giovanni 1:1. LESTVICA Triestina 15 točk, S. Giovanni 12, CGS 11, Olimpia 10, S. Luigi 8, Domio 6, Zaule 5, PRIMORJE 3, Opicina 2. SKUPINA B IZIDI S. Andrea - Fortitudo 1:2, Servola -Ponziana 0:5, Campanelle - Roianese 2:3, Don Bosco - Portuale 0:1. Počitek: Zarja LESTVICA S. Andrea in Ponziana 11 točk, Campanelle 10, ZARJA, Don Bosco in Portuale 9, Fortitudo 8, Roianese 5, Servola 0. ZAČETNIKI SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEK - SONCINI A 0:7 (0:2) ZARJA: Družina, Rasman, Metlika, Urdih, Kočevar, Domio, Ban, Jerman, Lipovec, Balbi, Furlani (Danieletto, Križmančič, Brazzani). Zarjani so v nedeljo izgubili proti močni ekipi Soncinija. Gostje so v tem prvenstvu vedno zmagali, kar jasno priča o njihovi moči. V prvem polčasu so se zarjani podali v napad, a so jih spretni igralci Soncinija presenetili v protinapadu in dosegli dva lepa gola. Zarjani so zelo težko kljubovali močnim gostom in igra je bila za domačo ekipo še težja. Domačini so igrali neorganizirano in njihove podaje so bile le redkokdaj točne. Gostje so tako v nadaljevanju še petkrat zatresli vrata domačinov. (Andrej B.) OSTALI IZIDI Campanelle - Portuale 1:2, Ponziana B - Muggesana, Fulgor - S. Andrea 2:2, S. Vito - Fani B 0:6, Domio - Altura 5:0, S. Luigi - Esperia 2:0. LESTVICA Soncini A 38 točk, S. Andrea 34, Fulgor 28, Portuale 27, S. Luigi 26, Domio 23, Ponziana B 22, Fani B 17, ZARJA ADRIAIMPEK 16, Campanelle 11, Esperia 9, Altura 7, S. Vito 6, Muggesana 2. SKUPINA B PRIMORJE - MONTEBELLO 1:1 (0:1) STRELEC: Turk. PRIMORJE: Husu, Škrlj, Luxa, Bu-kavec, Braini, Carli, Kuk, Prinčival, Pertot, Sardoč, Turk, Velikonja. V prvem polčasu so rdeče-rumeni nadigrali nasprotnike in bi si zaslužili vsaj zadetek. Prav v zadnji minuti pa so prejeli gol po napaki obrambe. V drugem delu si je najboljšo priložnost ustvaril Sardoč, ki je bil s Kukom tudi najboljši pri rdeče-rumenih. Le-ta je odlično predložil Turku, ki je izenačil za Primorje. (Maxi) OSTALI IZIDI Opicina - Chiarbola 0:1, Ponziana A - Fortitudo 3:1, S. Giovanni - S. Sergio 2:1, Fani A - Supercaffe 1:0, Zaule -Soncini B 1:1. LESTVICA Ponziana A 31 točk, S. Giovanni 29, Fortitudo 28, Soncini B 27, Fani A 26, Opicina 22, Supercaffe, CGS in S. Sergio 18, Chiarbola 15, PRIMORJE 14, Montebello 8, Zaule B 6, Don Bosco 4. CICIBANI SKUPINA A BREG - SONCINI B 0:4 (0:2) BREG: Ota, Martini (Santi), Baldi, Zedda, Sancin, Čurman, Šik. Po lepi zmagi v prejšnjem kolu so mladi Brežani v soboto žal izgubili. Nasprotnik je bil tehnično očitno boljši, čeprav so Brežani s Sancinom in Čurmanom na čelu večkrat spravili v težave nasprotnikove branilce. Pohvaliti je treba predvsem Oto, ki je zaigral v' neobičajni vlogi vratarja. (E. B.) OSTALI IZIDI Altura - Zaule 4:0, S. Sergio - Azzurra 8:3, Costalunga - Fortitudo B 4:1, Muggesana - Domio 0:0. LESTVICA Costalunga 23 točk, Soncini B 22, S. Sergio 17, Altura 15, Domio 14, Fortitudo B 11, Muggesana 10, BREG 4, Zaule 3, Azzurra 1. SKUPINA C PRIMORJE - ESPERIA SAN GIOVANNI 2:0 (2:0) STRELCA: Šemec in Šušteršič PRIMORJE: Berganja (Piciulin), Bu-kavec, Ostrouška, Carli, Šemec, Pertot (Sardoč), Šušteršič. Proseška ekipa je odpravila tudi tretjeuvrščeno Esperio, čeprav je bila na koncu tekme razlika v golih precej manjša kot v prejšnjih srečanjih. Takoj pa je treba pripomniti, da ni bila zmaga domačinov nikoli v dvomu. Rdeče-rumeni so zaigrali res dobro, predvsem v obrambi, kjer so brez težav zaustavljali sicer tehnično dobre Tržačane. Strelca srečanja sta bila Šemec in Šušteršič, ki sta dosegla zadetka po dveh podobnih akcijah na krilu. Gostje so le dvakrat bili nevarni, obakrat pa so zaključili netočno, prej po lepem protinapadu in v drugem polčasu po prostem stielu, ki je končal čez prečko. V drugem polčasu so domačini zapravili celo vrsto priložnosti. To pa predvsem zaradi pretiranih osebnih akcij, ko je bila tekma že odločena. (Š. M.) BOR - MONTEBELLO 3:1 (1:1) BOR: Gregori, Carapuci, Tence, Mermolja, Rismondo, Lorenzi, Ciacchi, lozza, Carbonini. Po dveh zaporednih porazih so borovci proti bolje uvrščenemu nasprotniku zaigrali kot znajo in prepričljivo zmagali. Čeprav je že v peti minuti povedel Montebello so naši kmalu remizirali z Lorenzijem in povedli spet z Lorenzijem. Borovci so imeli še več drugih priložnosti in so tako zaokrožili rezultat na 3:1. Pohvaliti moramo celo ekip za prikazano igro, trener pa je poslal na igrišče vse razporožljive igralce. (Krapež) OSTALA IZIDA Ponziana - Chiarbola 7:2, CGS -Fortitudo 0:10 LESTVICA PRIMORJE 23 točk, Fortitudo A 22, Esperia 15, Ponziana 14, Montebello in BOR 12, CGS 10, Chiarbola 8, Supercaffe 2, S. Vito 0. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEX A - PONZIANA 1:6 (1:3) ZARJA ADRIAIMPEK A: Babuder, Berce, Križmančič, Manzin, Primosi, Longo, Karis, Capponi. Zarjani so se v soboto spoprijeli z res solidno ekipo, ki je pokazala na igrišču svojo boljšo tehniko. Če poleg tega dodamo, da so rdeče-beli zaigrali zmedeno, je bil poraz neizbežen. Gotovo pa bodo mladi zarjani skušali v prihodnjih tekmah popraviti ta slab vtis, ki so ga zapustili v tej tekmi. OSTALI IZIDI Fortitudo - S. Giovanni 7:1, Campanelle - Opicina 1:1, S. Andrea B - Roianese 0:15. LESTVICA Soncini in Ponziana A 22 točk, Opicina 15, Fortitudo 14, Roianese 13, ZARJA ADRIAIMPEK A in Campa- nelle 10, S. Andrea 6, S. Giovanni 2, Costalunga 0 SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEX B - ESPERIA 1:2 ZARJA ADRIAIMPEK B: Jaš Gregori, Sossi, Ugričič, Vattovani, Jan Gregori, D. Gregori, Zornada. Po dveh zaporednih uspehih je Zarja klonila proti ekipi, ki je pokazala nekaj več od igre. Gostje gotovo niso bili neustavljivi in če bi zarjani zaigrali kot znajo, bi si gotovo priborili točko. (Andrej B.) OSTALI IZIDI Don Bosco - Fulgor 0:7, S. Andrea A - Gretta 5:0, S. Luigi- Ponziana B 5:1. LESTVICA S. Luigi 26 točk, S. Andrea 21, Esperia 19, Fulgor 17, ZARJA ADRIAIPEX B 15, Ponziana B 12, Junior in Gretta 10, Fani 5, Don Bosco 4, Altura 1. NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI JUVENTINA - ROMANA 1:4 (1:1) JUVENTINA: Peric, Šuligoj (Flore-nin), Zanier, Persoglia, Marušič, Mar-vin, A. in M. Devetak, Marino Peteani, Bais. Naraščajniki Juventine so na domačem igrišču klonili močnejši Romani iz Tržiča. Fantje so ponovili isto napako in sicer, da precej popustijo v drugem polčasu. Kronika nedeljskega srečanja beleži zadetek gostov sredi prvega polčasa. Naši so hitro reagirali in izenačili z avtogolom nasprotnikov, nakar so s prostega strela, ki ga je izvedel Persoglia, zadeli vratnico. • Drugi polčas je bil naklonjen Trži-čanom, ki so kaj kmalu dosegli zmagovite zadetke. (M. M.) PIERIS - JUVENTINA 6:3 (3:2) STRELCI: Devetak, Pisk in Kobal. JUVENTINA: Peric, Šuligoj, Marco Peteani, Florenin, Persoglia, Marino Peteani, Marvin, Kobal, Marušič, Devetak, Pisk (Todde). Proti prvouvrščeni ekipi iz Pierisa so naraščajniki Juventine potegnili krajši konec. O srečanju ni veliko povedati, saj so bili gostitelji boljši od nasprotnika, ki je bil precej ranljiv v obrambi. (M. M.) NAJMLAJŠI PRO FARRA - JUVENTINA ASS. CARNICA 0:4 (0:0) STRELCI: Devetak in P. Gergolet (3). JUVENTINA: Pavio, Scimone, Pao-letti, Devetak, Florenin, Zanier, Lorus-so, P. Gergolet, Ferfoglia, Trampuš, M. Gergolet, Ambrosi, Todde, Mažgon. Tudi tokrat si je Juventina zasluženo zagotovila zmago kljub slabemu prvemu polčasu, ko je predvajala zmedeno igro. Drugi polčas pa se je pričel v znamenju Juventine, ki si je v nekaj več kot 10. minutah zagotovila prepričljivo zmago. (P. Gergolet) ZAČETNIKI MLADOST - STARANZANO 1:3 (1:0) MLADOST: Peric, Subani, Pahor, L Gergolet, Jarc, A. Gergolet, Isoni, Gal-lo, Lavrenčič, Ferletic, Jelen, Lorenzu!, Farra, Gorjan. Kljub začetni premoči gostov je Mladost prvi polčas sklenila z golom prednosti. Škoda, da so gostitelji pre-. cej popustili v nadaljevanju, ko jih je Staranzano dohitel in prehitel. (A. Gergolet) Cl naše peterke v deželnih in pokrajinskih prvenstvih - naše peterke v deželnih in pokrajinskih prvenstvih DEŽELNI MLADINCI ClClBONA - STARANZANO 119:98 R Simonič 8, Cecco 17, Pregare 14, ?erdon 22, Tuk 13, Čebulec 14, Lippo- V10, Cupin 21. s jithbonaši so v zadnjem kolu do-t 9“ lepo zmago proti gostom iz Sta-gtzana. Plavi so že na začetku poved-Prot- ^ a s hitro igro in dobrimi ptmapad! Pregarca se je prednost še je ecala in ob koncu prvega polčasa So 20 točk. V drugem polčasu s.e naši dobesedno razigrali, izstopal le Berdon, ki je zdelo dobro vodil ,P° k uspešni zmagi. (Simonič) 22 t STVICA: Inter 1904 28, Barcolana cih atte Carso 20, S. Benedetto 18, Ci-f, ?ha 16, Ferroviario 12, Stella Azzur-ra 'n Corridoni 10, Dinoconti 8, Starano 6, Kontovel 4. DEŽELNI KADETI ONTOVEL techna a - KONTOVEL TECHNA B - 70:68 (34:42) Qr, ^NTOVEL A: Turk 12 (3:4), Matej P “nen 2, Coloni 14, Briščik 20 (4:6), Jhar 10 (0:4), Bizjak 4 (2:2), Godnič 8. Po^NTOVEL B: Marucelli 3 (1:2), ^ic. Pertot 10, Vremec 22, Marjan (Oo; ,en 8 (2:7), Kosma 7 (1:1), Baitz 14 tj’ Hmeljak 4 (0:1). š:l,j : Kontovel A 9:18; Kontovel B 13. -j Kontovel A 13; Kontovel B y TOČKE: Vremec 2, Turk 1. t)pv društvenem derbiju je po predvi-k^JJnju, čeprav z veliko težavo in le ^kom sreče, zmagal Kontovel A, ki drugem polčasu obdržal mirne živce in s prisebnejšo igro prišel do nezaslužene zmage. Igralci Kontgvela A so začeli prepričani v svoje moči. Obe ekipi sta bili nepopolni, kar se je pri igri tudi poznalo. Prvi polčas je bil enakovreden in šele v zadnjih petih minutah si je ekipa B z delnim izidom 14:6 nabrala osem točk prednosti ter jih v 23. minuti povišala celo na 14. Navdušenje jo je zavedlo in je izgubila veliko žog, katere so vrstniki ekipe A dobro izkoristili. Preobrat je prišel med 27. in 35. minuto, ko je ekipa A z delnim izidom 16:6 obrnila potek tekme sebi v prid. Minuto pred koncem so »domačini« imeli še šest točk prednosti, »gostje« so jim prestregli dve žogi in se jim še bolj približali, a je bilo že prepozno. Lahko rečemo, da je ekipa A odigrala eno najslabših tekem v tem prvenstvu, pri Kontovelu B si pohvalo zaslužita Vremec in Baitz. (J. E. G.) LESTVICA: Saba 18, Latte Carso A 14, Inter 190412, Kontovel Techna A in Breg Adriatherm 10, Inter Muggia in Kontovel Techna B 4, Latte Carso B 0. NARAŠČAJNIKI POLET - LATTE CARSO B 68:77 (37:34) POLET: Pro 4, Devetak 16 (2:6), Ger-li 3 (1:3), De Vescovi, Clarich 12 (0:2), Vatta 11 (1:1), Švara, Vavpetič 11 (2:5), Vidali 9 (1:2). TRI TOČKE: Vavpetič 1. Poletovci so zamudili lepo priložnost, da bi zapustili dno lestvice in z zmago dohiteli prav škedenjsko moštvo. Kot se je doslej dogajalo, so pole- tovci dobro igrali v 1. polčasu, povsem pa so popustili v nadaljevanju. Tudi tokrat ni bilo nič drugače in zaslužen poraz je bil tu. Pri poletovcih je tokrat zadovoljil le Vanja Devetak, ki je bil s 16 točkami tudi najboljši strelec našega moštva. (A. Granier) LESTVICA: Stefanel 32, Don Bosco 32, Ricreatori 28, Latte Čarso A 26, Ferroviario 22, Kontovel 18, Bor Adria-impex 16, Poggi 12, Latte Carso B 8, Santos 4, Polet 2. MINIBASKET TURNIR ZINI-ROSENWASSER TOLAŽILNA SKUPINA POLET - CAMB 27:59 POLET: Senica 5, Milič, Krt, Rebec-chi 2, Sosič 2, Genardi 6, Budal, Lakovič 10, Corbatti, Šturman, Taučer, Malalan. Poletovi minikošarkarji so zasluženo in visoko izgubili proti moštvu CAMB, saj so bili v vseh četrtinah slabši od gostov (6:16, 5:14, 12:17, 4:12). Naši so predvsem odpovedali glede skupinske igre, pa tudi v obrambi so bili zelo slabi, (jan) IGRE POD KOŠEMA Kontovelovi minikošarkarji so osvojili končno prvo mesto na 2. izvedbi Jadranovega turnirja v minibasketu Igre pod košema. V nedeljo so v 5. in zadnjem kolu po pričakovanju premagali še drugo moštvo Poleta ter so tako ohranili prvo mesto brez poraza. Drugo mesto je zasluženo osvojil Polet A, ki je v nedeljo v Repnu za- nesljivo premagal Brežane. Po zmagi Sokola nad borovci so kar tri moštva s štirimi točkami na 3. mestu lestvice. Tudi nedeljska srečanja v Repnu so bila zanimiva, vsaj glede borbenosti in požrtvovalnosti vseh igralcev, čeprav je bila na prvih dveh srečanjih kakovostna razlika dokajšnja. To pa predvsem zato, .ker sta Polet B in Breg uvrščala mlajše igralce in prave začetni-k© KONTOVEL - POLET 6:1 ŠTAFETA: Kontovel - Polet B 1:0. METI Z DESNE: Kontovel - Polet B 10:9; METI Z LEVE: Kontovel - Polet B 10:8.; PROSTI METI: Polet B - Kontovel 10:6. KOŠARKARSKA TEKMA: Kontovel - Polet B 44:12; KONTOVEL: Semec, Bogateč 8, Bukavec 22, Budin 2, Šuštaršič 10, Doria 2. POLET B: Ferfolja 1, Šibelja, Švab, Vidali, Kocjančič 11. SODNIK: M. Burger. POLET A - BREG 7:0 ŠTAFETA: Polet A - Breg 1:0. METI Z DESNE: Polet A - Breg 8:1; METI Z LEVE: Polet A - Breg 8:6; PROSTI METI: Polet A - Breg 8:3. KOŠARKARSKA TEKMA: Polet A -Breg 35:8; POLET A: Milič 10, Šturman 2, Taučer 5, Lakovič 18, Ferfolja. BREG: Bratoš, Romano, P. Sancin, Ga-burro 2, A. Sancin 6, Lovriha, Kermec, Biloslavo; SODNIK: V. Žiberna. SOKOL - BOR 6:1 ŠTAFETA: Sokol - Bor 1:0. METI Z DESNE: Sokol - Bor 8:6; METI Z LEVE: Bor - Sokol 8:4; PROSTI METI: Sokol - Bor 8:3. KOŠARKARSKA TEKMA: Sokol -Bor 25:13; SOKOL: Širca 22, Brezigar, Hrovatin, Jaklič 2, Rebula 1, Rogelja; BOR: Corbatti, Bernetič, Tollentino 4, Križmančič, Floridan 9, Deško, Šulčič; SODNIK: M. Burger. KONČNA LESTVICA KONTOVEL POLET A BOR SOKOL POLET B BREG 0 28: 7 1 28: 7 3 17:18 3 14:21 3 12:24 5 6:30 10 8 4 4 4 0 Po pravilniku Igre pod košema so vse tri ekipe s štirimi točkami (Bor, Polet B in Šokol) uvrščene na končno 3. mesto. Zaključna prireditev z nagrajevanjem bo v začetku maja v okviru 25-letnice ŠD Breg v Dolini, (jan) Na Goriškem KADETI DOM - SOTECO 56:63 (27:33) DOM: Pečanac 9, Pavšič 10, Silič 4, Skok, Spacal 8, Bordon 12, Primožič 2, Zavadlav 11, Lo Grasso. ON: Dom 28, Soteco 26. PON: Bordon in Pečanac. 3 TOČKE: Pečanac in Spacal (1). Po lepi zmagi nad UGG so domovci doživeli nov poraz. Že v začetku so belo-rdeči pokazali premalo zbranosti, kar so nadoknadili z boljšo fizično igro, ki pa ni zadostovala za uspeh. Pri domovcih sicer ni manjkalo dobre volje in želje po zmagi, a kljub temu so morali kloniti proti enakovrednemu nasprotniku, ki je dobro izkoriščal protinapade. (S. Primožič) Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 24(3.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno '780.- din (7.800.000,- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG sreda, 14. marca 1990 Vlada že načrtuje prve izredne ukrepe da bi omilila posledice sedanje suše RIM — »Položaj ni dramatičen, je samo izreden, upamo pa si trditi, da smo za njegovo premostitev ukrepali zelo hitro.« Te besede podtajnika pri predsedstvu vlade Cristoforija po včerajšnji medministrski seji v Palači Chigi o problemu suše bi morale vzbujati upanje. Kot vsi vladni načrti, je tudi sedanji obetaven, saj predvideva posodobitev in izgradnjo novih naprav za desalinizacijo morske vode, takojšnjo uporabo v finančnem zakonu predvidenih 2.500 milijard lir za vodovode in ustanovitev mešanih, javnih in zasebnih družb, za koriščenje vodnega bogastva. V roku od osmih do desetih dni bodo pristojna ministrstva predstavila vladi načrte za nuj-nostne posege in za dolgoročne strukturalne ukrepe. Ko bodo zbrali vse podatke, bo ponovno medministrski sestanek in morda celo seja vlade. Na žalost pa lepe besede ne morejo nadomestiti desetletja mačehovskega odnosa do vodnega bogastva v Italiji. Zastarelega vodovoda, ki s svojim že preperelim vodovodnim omrežjem izgublja več kot 50 odstotkov vode, ni mogoče posodobiti preko noči. Še težje je iskati nova zajetja. Pomanjkanje pitne vode je že kronična značilnost italijanskega Juga. Z žejo so se na Siciliji spoprijemali tudi v deževnih letih, zadnji dve pa sta bili izredno sušnati, tako da so se južnoitali-janske vodne rezerve v najboljšem primeru razpolovile. Vsega bodo sedaj seveda krive klimatske spremembe v Sredozemlju. Če pa pogledamo pa- davinsko karto Italije, bomo takoj ugotovili, kje bo položaj najbolj dramatičen. Za čudo pa se zapleta tudi v Liguriji, ki je med najbolj deževnati-mi območji Italije, precej manjše so težave v Lombardiji, Venetu in Furlaniji-Julijski krajini, tako da bi lahko zlobneži pristavili, da se morajo v teh deželah zahvaliti pokojni Avstro-Ogrski, če jih bo manj žejalo kot druge. Avstro-ogrske vodovode je seveda že načel zob časa, a v vseh deželah se je ohranila prava vodovodna kultura, tako da so zmogljivosti prilagajali novim razmeram. Cristofori trdi, da položaj ni dramatičen, a tega je bolje, da osebno ne pove kmetom. Conf-coltivatori je včeraj jasno poudarila, da v Italiji ne smemo več suše obravnavati kot izreden pojav, ki smo mu lahko kos z izrednimi ukrepi. Po dveh letih bi moralo biti vsakomur jasno, da prihaja do pravih klimatskih sprememb, tako da jim z mašili ne bomo kos. Z izrednimi ukrepi bodo lahko omilili povpraševanje po pitni vodi, ne morejo pa poskrbeti za kmetijstvo. Confcoltiva-tori trdi, da je že leta 1982 predlagala ustanovitev ministrstva za vodno bogastvo, ki bi združil vse pristojnosti v enih rokah. Po njenem, je že sedaj položaj v raznih deželah dramatičen in se bo lahko v prihodnjih tednih še poslabšal, če ne bo prišlo do izdatnih padavin. Teh pa po vsem sodeč še ne bo, zaradi pomanjkanja snega pa se povsod niža višina podtalnice, da bodo vodovodi kaj kmalu zajemali oporečno vodo. Nadaljuje se protest proti novim davkom V Londonu so se tudi včeraj nadaljevale demonstracije proti novim davkom na stanovanje, ki jih je določila premierka Thatcherjeva. »Bobbyji« niso prizanašali z gumijevkami, od nedelje do včeraj pa so aretirali že dvajset ljudi (Telefoto AP) Lekcije o spolnosti in vzdržnosti za bodoče duhovnike in redovnice RIM — Vatikan je objavil dokument, v katerem razlaga nove vzgojne oprijeme za bodoče redovnice in duhovnike ter za vse, ki bi se radi z dušo in telesom posvečali Cerkvi oziroma veri. Predvsem pa bo nova pedagogija usmerjena na področje spolnosti, ki se ji morajo vsi duhovniki in vse redovnice odreči. V dokumentu med drugim piše, da se cerkvene oblasti zavedajo, da se je izredno težko pripisati popolni vzdržnosti. Težave prihajajo predvsem iz vsakdanjega življenja, ki ga posamezniki živijo.preden se odločijo za versko službo, ne malo težav pa predstavlja tudi skupinsko življenje v semeniščih in samostanih. Razumljivo je, da pripravniki na duhovniški poklic navežejo tesna prijateljstva z vrstniki v semeniščih, to pa velikokrat pripelje do homoseksualnih vzgibov. Da bi se temu izognili, Cerkev predlaga, da bi vse novince temeljito vzgojili tudi kar še tiče spolnosti in jih postopoma pripravili do tega, da se ji v celoti odrečejo. V dokumentu med drugim piše, da danes ne zadostuje več geslo »vzdržnost, revščina in ubogljivost«, temveč je potrebna korenita prevzgoja bodočih redovnic in duhovnikov. Zlasti spolnost, piše v dokumentu, se nanaša na najbolj intimen in naraven človekov nagon, ki ga ni mogoče enostavno zatreti z neko življenjsko izbiro. Novinci in novinke bodo zato odslej imeli več časa na razpolago, preden se bodo dokončno odločili za verski poklic. Šele ko bodo pokazali najvišjo stopnjo zrelosti in »spolne« zavesti, bodo lahko dokončno postali duhovniki in redovnice. Enako kot vprašanje spolne vzdržnosti pa bodo novinci odslej obravnavali tudi vprašanje drugih razvad, kot so na primer požrešnost, alkohol in tobak. V nekoliko bolj omiljeni obliki pa bodo deležni lekcij o ubogljivosti in revščini. Duhovniki in nune kot poskusni kunci LOS ANGELES, RIM — Losangeleški nadškof msgr. Roger Mahony je v teku tiskovne konference, ki /e bila v Rimu, napovedal, da je šest redovnic in en duhovnik iz njegove škofije sprejelo vabilo, da se prostovoljno podvržejo preizkusnemu cepljenju proti aidsu. Že pred časom je namreč ameriško duhovstVo pozvalo svoje redovnike k sodelovanju pri raziskavah proti tej smrtni bolezni, večino dosedanjih preizkusov so strokovnjaki opravili na živalih. Msgr. Mahony je razložil, da so se redovniki in nune vselej z veliko ljubeznijo in predanostjo posvečali težkim bolnikom že v času, ko je svet pestila kuga. To predanost pa narekuje katoliška moralna teologija, ki med drugim uči, da so ljudje cerkve pripravljeni dati svoje življenje v zavesti, da bodo tako lahko rešili življenje sočloveka. Losangeleška škofija je vabilo za prostovljno cepljenje proti aidsu s cepivom, ki sta ga iznašla prof. Hanaerson in viro-log Salk, poslala 2.300 redovnicam in 1.400 duhovnikom. Prostovoljci ne smejo biti starejši od 65 let. Odziv je bil doslej sicer pičel, nadškof Mahonv pa meni, da imajo posamezniki pravico, da o izbiri temeljito premislijo. Laiki, ki so bili o pobudi tudi obveščeni, pa se se niso izrekli. Mahony je tudi priznal, da so v začetku osemdesetih let v njegovi škofiji umrli za aidsom »trije ali štirje« duhovniki. PERUGIA, RIM — Študentje, ki so zasedli filozofsko fakulteto v Perugii so bili včeraj deležni nezaželenega obiska agentov Digos. Agenti so istovetili kakih dvajset študentov, več kot sedemdeset pa se jih je prostovoljno prijavilo policiji, češ da so tudi sami sodelovali pri zasedbi, V Perugii je torej prišlo do prvega resnega kratkega stika med študenti in organi javne varnosti, protesti »panterja« pa se nadaljujejo tudi v drugih italijanskih mestih. Palermski študentje so proglasili teden mobilizacije, ki se je pričel s sit-inom pred sedežem deželnega predsedstva. Danes, bodo aktivni na fronti prehrane, saj bodo nastopili v menzi, kjer bodo sami določili politično ceno slehernega obroka. V petek pa bodo seznanili tudi širšo javnost s svojimi zahtevami in to na shodu v Trgu Magične. Tudi v Bariju je »panter« še zelo aktiven, kot dokazuje niz protestnih akcij, ki v dobršni meri spominja na ukrepe sicilskih kolegov. Poleg sit-ina pred deželno palačo pa so si študentje izmislili učinkovit način protesta: prehode za pešce so prečkali brez pre-stanka in tako ohromili promet v mestnem središču. Na sliki (telefoto AP): protest neap-lejskih »panterjev« pred sedežem PSI Obvezno cepljenje dojenčkov proti hepatitisu vrste B RIM — Dojenčki zadnje generacije bodo deležni novega obveznega cepljenja. Gre za cepivo proti hepatitisu vrste B, ki je danes v Italiji vzrok smrti več kot 9.000 oseb na leto. Hepatitis vrste B se namreč lahko sprevrže v jetrno cirozo oziroma v rak na jetrih. V kratkem bodo obvezno cepljenje uredili tudi z zakonskim odlokom, minister za zdravstvo De Lorenzo pa je sporočil, da bodo cepljenja brezplačna tudi za nekatere družbene kategorije. Proti hepatitisu vrste B se bodo smeli brezplačno cepiti prostitutke, homoseksualci in narkomani, poleg teh pa na primer smetarji. Obvezno cepljenje bo veljalo i" ključno za dojenčke in otroke do 1-^ leta starosti, podatki o cepljenju Pa bodo vključeni v dokumentacijo, ki J morajo starši priložiti pri vpisovanj svojega otroka v vrtec in osnovn šolo. Poleg tega pa bi minister De L renzo rad uvedel obvezni krvni scre a ning za hepatitisi vrste C, ki so 9 odkrili šele pred kratkim. Obrtniki na črno v hudih težavah zaradi novega zakona o varnosti RIM Včeraj je stopil v veljavo novi zakon o varnosti naprav širše porabe, kot so na primer dvigala, plinske napeljave v stanovanjih " štorih, električne napeljave in podobno. V Furlaniji-Julijski krajini s prosti že {orali P° veljala precej stroga pravila o varnosti električnih naprav, saj so mo.--deželnem zakonu sleherno varianto v hišni napeljavi odobriti strokovni Sicer je moral električar »naredi-si-sam« plačati dokaj slane globe, seda/ bodo tudi drugod po Italiji odkrili, koliko stvari je prepovedanih. . (£,Jf Glede na to, da je v Italiji število nesreč na domu izredno visoko, 1 ^ ........ .................................\i so brez P°vv. nih dovoljenj predvsem pa brez potrebnega znanja vgrajevali dvigala, poP.^g zakon tudi dobrodošel. Manj ga bodo veseli le tisti obrtniki, ki so brez p nih dovoljenj predvsem pa brez potrebnega znanja vgrajevali Ijali cevi centralnega ogrevanja, postavljali plinske grelce za vodo, e napeljave in sanitarije. :,tttričfie Obrtnikom na črno se pišejo torej težki časi, še posebno zato, ker s°£j0i