^dwiruen.oboi. «-«J ^ prtinikov. ^ except Saturday* -J^aad Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ,TEAB XXXIII. Cena liaU j« $6.00 bM m ^ ____ ^ a"T<55? JlÎ^rîlîS! CHICAGO. ILL.. TOREK. 1«. AVGUSTA (AUGUST !•). 1941 1 Uradniški In upravnlškl prostori: b 1 2007 bouth Lawndale Ava. Office of Publication: 1657 South Lawndale Ava. Tilaphona, Rockwall 4804 --- 1 Subscription $0 00 Yearly Acceptance far mailing at »peclal rate of poatage provided for In section 1103. Act of Oct. 1917. authorised on June 4, 1018. ÔTEV.—NUMBER 111 ici zasedli važno mesto prodiranju proti Leningradu >r vrže armado milijon mož na bojišča M|tki Dnjcpcr, da zlomi odpor sovjetske icne sile. Ruai potolkli tri nemške re-„¿nte v bitkah na skrajni severni fronti, rjetike bombe padale na Berlin in Stettin. leži potopili šest italijanskih in nemških tov na Sredozemskem morju ,1,1, 19. avg.—Ruski zavojevani v ljutih obeh koncih zapadne S. A. Lozovski, podkomisar za zunanje zadeve, je zanikal berlinski poročila, da so se Hitler- Nemci, so se umaknili t jeve kolone približale Dnjepro- i, strategicnega me-glisi danes objavljen komunike. To je oddali milj od Leningrada, olnice ruskih carjev, ke dostavlja, da so sorte zapustile Kingisepp bitkah s sovražnikom, l borbe divjajo tudi v dru-zapadne fronte. Na-> padcu tega mesta je vljeno po uradnem pri-la so Hitlerjeve kolone i Nikolajev, luko ob Čr-ju. in Krivoj Rog, rud-ce v Ukrajini. 19. avg.—Hitler bo vrgel armado milijon vojakov na bojišče ob er. da odpre pot pro-i proti bogatemu oljnemu kivkaških pokrajinah, i sovjetski krogi v Lon-so dostavili, da bodo ifcte junaško odbijale na-nika na svoje pozi-h frontah. 19. avg.—Nemške in čete so obkrožile šote pri Odesi, glavnemu nu pristan iščnemu me- Icev. Nemška bojna Sicejo bombe nš ruske di jim preprečijo umik sorja. Izgleda, da bo tla drugi Dunkirk. časopisna agentura i, da so bombe, kate-ii nemški letalci, poŠko-ruskih vojaških eno križarko in W čoln v odeški luki. Finska. 18. avg.— w«čaki so uverjeni, da in angleška pomoč Rusiji prišla prepozno nca, ki se prične v med Rooseveltovimi, »mi in Stalinovimi bo spremenila situa-i nemških in zavez-d so že uničili vse |l«de zmage boljševi-tot Huvu'1seads Bla-iinske armade. "Izje našel ruske arma-Mrane ob /apadni merjene na ofenzivo, s P1» umakniti pod težo '^mške oborožene sile. * niskih prebivalcev se »«•vedajo izgub, ki so jih ■»vjeukt armade na Odpor proti zrna-^ nadaljeval, toda '»bsejiu." Sorta vi le. železni-J®8» >n najbolj važne-J »everni strani La- V?** je bila_____ Sortavele so finske dve orugi mesti JM Jikkimo Ta mesU U**mh. katere je mo-T* ?JsU,P,t» sovjetom v I«». Zasedba r proslavljens po 11 «VK-^lTra^lni ko-T' d* »"v.etske čet« ¿J^/.cj,. v več Icrs-E'""1« Vcentrsl-fronte. kjer se *0 Ruai " u«P*n,h napadov ¿TJ**** Husktm . *>1 fror.t ¿J» fronti so ^/«rornne ,*KUb,. * i***. divlzi-i T**"1 v P"P«dJh trellll 63 poveljuje petrovsku, industrijskemu središču v Ukrajini. "Poročila pripovedujejo o stvareh, katerih nemške čete ne morejo doseči," je dejal. Informacijski urad pravi, da so sovjetski letalci ponovno napadli z bombami Berlin in Stet-tin, nemško pristaniščno mesto ob Baltiškem morju. Ruska bojna mornarica je tudi aktivna na tem morju. Dva nemška vojaška transporta sta bila potopljena. Berlin. 18. avg.—Čistilne operacije so v teku na ozemlju ob reki Dnjeper, pravi danes objav-, ljeno uradno poročile. V triko-tu med Krivoj Rogom in Nikolajevem, luko ob Črnem morju, se Rusi še upirajo nemški oboroženi sili, toda očitno je že, da ne bodo mogli ustaviti prodiranja te sile proti Odesi. Na drugi strani reke Dnjeper leži donska kotlina, bogata premogovna pokrajina, ki zalaga sovjetske industrije s premogom. Cilj Nemcev je okupacija te kotline. V okolici Odese je izolirani^ več tisoč ruskih vojakov. Nem- morju, kf Ima 6O05®1 flfcf^tetslct bombsitflrffjo' transporte, ds preprečijo Rusom umik preko morjs. Tarča nemških bomb so bile tri ruske bojne ladje v bližini Odese. Obrežje na obeh straneh Odese je bilo bombardirano iz zraka. London. 18. avg.—Angleški letalci so včeraj spet preleteli Ro-kavski preliv in metali bombe na nacijska oporišča v Franciji, Holsndiji in Belgiji. V spopadu zraku so sestrelili enajBt nemških bombnikov. Angleška letala so sinoči bombardirala nemška industrijska središča v Porenju. Bombe so padale na Kolin, Duesseldorf in Duisberg. Drugi roji letal so metali bombe na Rotterdam in Ost-end. Sedem ahglsških letal se ni vrnilo v svoja oporišča po napadih na ta mesta. Kairo. Egipt. 18. avg—Sest osiščnih psrnlkov je bilo potopljenih na Sredozemskem morju v zadnjih dneh, poroča vrhovno poveljstvo, trije rušilci, dva italijanska in eden neinški, pa so bili poškodovani. Pamiki so pluli proti Tripolisu, Libijs, ko so jih Angleži napadli z bombami. Nadaljnja dva parnika, naložena z oljem, sta bil« poškodb vana nedaleč od Bengazija, Libija. Angleški letalci so metali bombe tudi na italijanska prists-niščs ob Siciliji in vojaška letališča. —————— i Trije Cingvejevi strainiki ubiti Ssnghaj, 18 avg. — Iz zanesljivega vira je prišla vest, da so bili trije telesni strsžniki premier ja Cingvejs, načelniks po Ja poncih domlnirsne vlsde v Nan-kingu, ubiti, eden pa ranjen navalu na CIngvejevc stanovanje. Japonski krogi v Sanghaju trdijo, da niso bili informirani 0 incidentu. Zasega cerkvenih zvonov na Norveikem Nogavičarska tovarna zaprla vrata Vlada omeji porabo svile Philadelphia, Pa.. 18. avg. — Gotham Silk Hosiery Co. je zaprla svojo tukajšnjo tovarno in o-krog 600 delavcev ;e izgubilo delo. William K. Leader, član eksekutivnega odbora Ameriške federacije nogavičarskih delavcev, je dejal, da ga je podpredsednik kompanije informiral, da bosta dve drugi tovarni, v katerih je uposlenih čez dva tisoč delavcev, omejili obrat zaradi pomanjkanja svile. Zaloge svile bodo izčrpane v nekaj dneh. .Leader je napovedal, da bodo nadaljnje nogavičarske tovarne Philsdelphiji in drugih mestih ustsvile obrat kot rezultat Rooseveltove odredbe, s katero je "zamrznil" japonsko imovino Združenih državah in ustavil dovoz japonske svile. Sedanje zaloge svile bodo porabljene pri izdelovanju bojne opreme. Ursd za produkcijo bojne o-preme je naznanil, da bo poraba svile pri izdelovsnju ženskih nogavic omejena. V industriji svilnih nogavic je uposlenih 175,-000 deisvcev. Ns 1. julija je zaloga svile v Ameriki znašala 88,000 bal. Ta bi zsdostovsla le osemnajst tednov sedanje porabe. Normslns poraba ¿««pet tisoč bsl na teden. svg Nor cer Stockholm. Švedska. 18 — Nscijske svtoritete na vešksm so odredile zasego kvenih zvonov kot obrambni material, poroča dbpisnik tukajšnjega lista Dagens Nyheter iz Osla. Zasego j« odredil nemški komisar Joeeph TVrboven On je obljubil, da bodo zvonovi nadomeščeni po vojni. opozicija proti petainovi vladi narašča Veliko število županov odstavljenih NACIJSKE AVTORITETE GROZE Porast prometa med Ameriko in latinskimi republikami Wsshington, D. C., 18. avg. — Nadaljnjih devet ameriških tovornih psrnlkov bo plulo med s-merlškimi pristanišči In lukami južnoameriških držav ter Kubo. Vozili bodo premog v Brazilijo, Argentino in druge države, nazaj pa se bodo vračali z materialom, ki ga Amerika potrebuje pri izdelovanju bojne opreme. Naznanilo, da bodo nadaljnji parnlki prevažali blago, je objavila federalna pomorska komisija. Vichy. FrancU^ 18. avg.— Kampanja proti tu-adnikom, ki so bili obdolženi Jadajstva Pe-tainove "narodne revolucije", se je pričela v zasedeni in nezasedeni Franciji. Frsncoske in nemške oblasti skušsja ratreti opozicijo, ki je nastal* kot posledica dogovora med premierjem Petainom in Hitleijem glede poglobitve kooperacije med Francijo in Nemčijo in naznanila, da bo Francija podpirsla Nemčijo v borbi proti boljševiški Rusiji. Joseph Barthelemey, novi jus-tlčni minister, js udaril po uradnikih, ki sabotirajo politiko Pe-tainove vlade. On Je priznal, da je situacija kritična in da se ne-pokoj razširja. Veliko število "komunistov" je bilo aretiranih na obtožbo sabotaže. V Parizu sta bili aretirani ženi Gastona Midola in Pierra Benoists, bivših komunističnih poslancev, ker sta protestirali proti internaciji svojih mož. Andre Thellier, komunistični vodja, je bil aretiran, ko je policija v navalu na njegovo stanovanje nsšla tiskovine s komunistično propagando. Možnost je, da ga bo sodišče obsodilo v smrt. General Heinrich von Stuelp-nagel, poveljnik nemške okupacijske armade, je z* pretil, da bodo vsi prebivalcev zasedeni Franciji, ne samo krivci, kaznovani za nemire in sabotažo. Pariška policija je opozorila prebivalce, da sabotaža na železnicah ograža dovoz živeža, zaeno pa je razpiaala nagrado milijon frankov za informacije, katere bi omogočile aretacije sabotaž-nikov. Policijski načelnik js ds-jal, da je sabotaža zavzela obseg, ki zahteva kooperacijo ljudstva, da se ustavi. Kolonialni minister Rene Platon je apeliral na frnncoske po-seščine in kolonije na Pacifiku in ob ameriški hemisferi, naj ostanejo lojalne Petainovi vladi. Apel je sledil naznanilu, da je bilo več županov in odborni- Domače vesti Obiski Chicago.—Gl. urad in uredništvo Prosvete so 15. t. m. obiskali: Mary Selak in Joe ter Edith Čeme iz Girarda, O. Vesli is Minnesota Ely, Minn.—V okrajni bolnišnici v Buhlu je zadnje dni umrl James Jankovič, star okrog 80 let, ki je zadnjih 24 let bival ns Elyju, prej je ps bil na Mesabs Rangu v Minnesoti. Doma je bil ls Iške Loke pri Igu in zapušča nekaj sorodnikov. Ni bil člsn nobene slovenske podporne or-gsnizacije. — V Rochestru js pred dnevi umrls Frsnces Smole, stsrs 66 1st in rojsna v Borovnici pri Ljubljani. Njeno dekliško ime je bilo Košir in v Ameriki je bils 40 1st. V Esst Hel4rD< Mont., zapušča možs, tri sinove in tri hčsr«. Is P«ansylvsnU» Brotighton, Ps.—Dne 14. avgu sta je tukaj nsglo umrl Miks Červ, stsr 66 1st In doma ls Tolmina na Primorskem. V Ameriki je bil 37 1st in tu zspuščs dvs slnovs in dve hčeri. Bil js ustanovni člsn društvs 52 SNPJ in ostal js člsn do smrti. CUvslsndsk« vesti Cleveland.—Dne 16. t. m. js naglo umrl Matt Bellčič, stsr 63 let in rojen v Grsdcu. Bela Krajina. V Ameriki se je nahsjsl 48 let in tu zapušča ženo in dva brata.—Pokojni Frank Turšič, o čigar smrti smo poročali včeraj, je bil doms ls Blzelaka pri Begunjah in tu zspuščs šsno, hčsr, mster in Štiri lestrs. Mooney se zavzel za Browderja New York, IS. avg. — U¿dutb- vitev odbors za osvoboditev Earla Browderja, komunistična-ga voditelja, je bila nssnsnjsns. Načelnik tega odbora Js Tom Mooney. Browder, ki Js ratigni-rsl kot tsjnlk k< munistične strsnke v februarju, ss nshsjs v fsdsrslni jetnlšnlci v Atlsntl, Gs. On je bil spoznsn za krlvs-ga, da je s ponarejenim potnim listom in pod drugim imsnom potoval po Evropi in obsojsn ns štiri lets zspors. kov v mestih v zasedeni in ns-zasedeni Franciji odstsvljsnih ns obtožbo, ds niso hotsli ko-operirsti s Petslnovo vlsdo. Japonska nastopila proti tujcem Noben ne sme zapustiti dežele brez dovoljenja toklo. 16. svg. — Zunanji minister je informiral vss poslani Štvs in konzulate, da tujci ki bi vsjo ns Japonakem, ne smejo zapustiti dežele brez dovoljenju vladnih avtoritet in policije. 1 i Dopisnik tokijskega lista Asa-hija v San Franciacu, Cal., poroča, da je bil jsponskl konzul Jo-šijo Muto pozvan v Washington po poslsniku Nomurl, kjer bosts razpravljala o svskuacljl japon skih podanikov ls Amerike. Js ponsks bo mords poslala psrnlk v ameriško luko, da odpelje Japonce domov. List Nichl Nichl omenja bodoče razgovore med represen* tsntl Rusljs, Amerike in Velike Britanije v Moskvi o obkrožit- vi Jsponsks In poostritve bloks-ds. Čungklng, Kitajska. 16. avg.— Ursdns kitajsks časnikarska a-gsnturs priporoča sklsnitsv politične, skonomsks in militsristi-Čns zveze msd Kitsjsko, Veliko Britsnijo, Ameriko in Rusijo za zlom Jsponsks in zaščito miru ns Dsljnem vzhodu. N«w York. 18. svg. — Radijsko poročilo iz Londona citira vest japonske časnikarske agenture Domsj, ds pogsjsnjs msd Jspon-sko ln holsndsko Vzhodno Indijo nsprsdujsjo ln ds bodo nor-mslnl trgovinski odnošsjl obnovi jsni prihodnji tsden. Velika rsslika. ameriške dolarje Financiranje nacij-ske propagande v Južni Ameriki Unevs, Ivlss. 18. avg.—Fi-nsnčni krogi so razkrili, ds bsn-ke kupujejo ameriški dolsrje ns pritisk Iz Bsrllns. Vsota $10,000,-000 js bils kupljena v ensm tednu. Poznava se, da gredo ameriški dolsrji v Južno Ameriko za fi-nsncirsnjs nscijske propsgsnds preko bsnks Alsmao Transst-lantic. Direktor neke banks js povedsl svojemu prljstslju, ds se to ns dogsjs. On ja priznsl, ds se densr dsloms rsbi zs f! nsncirsnjs nscijskih prevratnih aktivnosti v Južni Ameriki, vsč js vsote ps gredo v privatne sklade voditeljev nscijske stranke. To dokszujc način izvršenih transakcij. Mnenje bančnega direktorja potrjujejo poročila, ki prihajajo Iz Nemčljs/ o trenju med voditelji nscijske stianke. Več voditeljev js dobilo brco v zadnjih tednih. Drugi, ki slutijo, ds jim preti sllčns usoda, si hočejo zagotoviti svojo bodočnost, če bodo morali pobegnit! iz Nemčije pred gestspovci. Ti hočejo Imeti rezervo v dolarjih v južnoameriških republikah. Prelom med Francijo in Jugoslavi jo Konzulati morajo zapreti vrata Vkhy. Franclla. M svg — Francija Je sinoči pretrgsla dl-plomatične odnošaje z Jugoslavijo, zadnjo članico Male ln Hal> kanske antente, s katero je bils nekdaj povezana Poslanik Božidar PuHI Je bil obveščen, da morajo poslaništvo In vsi jugoslovsnskl konzulati v Franciji zspretl vrata Francija Je že prej pretrgala diplomatlč-ne odnošaje s državami, ki so jih zasedle nemške armade. anglua sklenila trgovinski pakt s sov jh1 Dr ia v ni tajnik Hull konferira z Roose- -veltom CHURCHILL SE VR-NIL V LONDON L Moskva. 18. svg,—Podpis tr-govlnsksgs ln ekonomskegs dogovora med sovjetsko Rusijo in Veliko Britanijo, ki določa Izmenjavo blaga na široki podlagi, je bil tu ursdno nsznsnjsn. Podpis dogovors js slsdll podaljšanju rusko-amertške trgovinske pogodbe za nadaljnje Isto. "Dogovor se tiče ismenjsve blaga msd Rusijo in Vsllko Britsnijo," pravi ursdno poročilo. "Slednjs je dsls sovjstom kredit v vsoti $40,000,000 zs plsč«-vsnje naročenega blaga za dobo petih lst. Ko bo ta izČrpsn, se priČno pogsjsnjs o novik kreditih." V imenu sovjstsks vlsds Ja dogovor podpissl A. I. Mlkojsn, komisar zs zunsnjo trgovino, v imenu Velik« Brltsnijs ps poslanik Stafford Crlpps. Ceremonij, ki so se vršile v Krsmlinu, se je udeležij tudi Lsursnce Cadbury, načelnik snglsšks trgovinske rnlsljs. Naznanjeno Js bilo, ds bodo člsni ts misljs šs nadalje ostsli v Moskvi. Ti so prišli v sovjetsko prsstolnlco 37. junija, pst dni po izbruhu kon-flikts med Nsmčtjo in Rusijo. D. C« 18. svg.— Roosevslt in njsgo-pomsgsči so ss vforsj vrnili v Wsshington .« zgodoviHsks konference s angleškim prsmi« erjem Churchillom, ki ss Js vr-šils nekje ns severnem Atlsnti-ku. Državni tsjnlk Cordsll Hull Js pozdrsvil predsedniks, ko Js stopil iz vlaka, nsksr sta as od-peljala v Belo hišo, kjsr its rsz-prsvljsls o rszpletu vojne v Evropi in Aziji. Hull Je po konfsrenci isjsvil, da novi koraki v vodstvu zunanje politike ne bodo podvzeti, obenem ps j« namignil, da rsz-voj zavisi v veliki msri od sk-olje francoske ln Japonske vlsds. Roosevelt-Churohillovs ds-klsrscijs, ds ss bo borbs nadaljevala. dokler ne bodo Nemčija, Itslija in Jsponsks porsžens, js bils podprts z zagotovilom, da bo Amerika pomsgsls Vsliki Britaniji in Rusiji, do es to zgodi. Tu prevlsdujs mnenje, ds Je deklaracija prSatrsšila Japonske rnililai iste. Pokszala so ae že znamenja, da slednj* ne bodo storili nobene agresivne skcije na Pacifiku, katera bi lahko Izzvala oboroženo ameriško Intervencijo. Konferenca med Roose veltom ln Churchillom Je bila demonstracija oaišču Rim-Berlln-Tokio, da Amerika ni povezsna s Veliko Britanijo samo #k<»nomskn, temveč tudi vojaško In da bo šla tudi v vojno, če bo treba London. 18 svg.—Premier Winston Churchill ln člani njegove grupe, ki so ae udeležili konference a piedaednlkom Roo-seveltom na Atlantiku, so se srečri" vrnili v Anglijo, se glasi danes objavljeno poročilo. Seri/ in deputiji napadli stavkat je Handusky, O , 18 avg — Šerif Ralph Iteldmaier In 50 oboroženih deputijev je napadlo plke-te, člane unije CIO, pied tovarno United Ktates (»vpaurn Co. Dva atavkarja ata bila ranjena v napadu, pa aretiranih Vsi so bili odvedeni v okrajno Jetnlš-nleo fter if je dejsl, ds bodo stav-karjl obtoženi kršenja injunkci-Je, ki Jo je izdalo sodišče v prilog kompamjl in s katero Je prepovedalo piketlrsnjs. PROSVETA PROSVETA . THE ENLIGHTENMENT «U«U) IN LASTNIMA «LOVBUHOI M A BOOM ■ i rooroiNi jiiwoti «RIM tt mi Mm*i< fcr Kt rafalna aa UntMM a prtMU poéüüno literarna vnMm t Jo poAUJateUu ntwMi Otear •tek. will te wtan-4 Maate« a« vm, br Im ni i PRO«VKTA MAT At lau Lavutela A»«.. CMaao* likium * o* Uvaja m primar . pol« «ateca Imana aa aaatevu immmI, 4a rmm Ja a tea «Utumum potefcla «a-raíala« fčetc, da je tudi to točko predlagal Roosevelt v sporazumu z voditelji delavske stranke na Angleškem. Razume da bo ureatihVnjc grfrnjlh točk nemogine, dokler ne bo premagana nacijska strahovlada m dokler ne bodo današnji agresorji popolnoma raz«»rt>žen| Kaj pa zmagovalci? Ali Ostanejo ob»»roženi? Ne, osma točka to Izključuje. k»*r določa, da VSI narodi morajo opuatitl rabo sile. Mirovne točke ne vsebujejo nobenih podrobnosti, torej nobene besede glede oblike povojni» K v rope • ampak razorožitev VSEH narodov in jamstvo VSKM narodom do gospodarskega blag«»stanja in aoclalne /«ščite je nemo-g«»»V hre/ tiH-dnamdne organizacije, bodisi »a-m«» t j F.vropo aliZa ves svet. kutera mora skrbi tt za bodoči mir Z mirno vestjo lahko pričakujemo, o danih močeh? Čas hitro mineva in leta z naglico teko. Sedaj, ko al se do dobra ustanovil v novi domovini, morda za vedno; sedaj, ko si postkl svoj gospodar, lastni oče in mati, je mogoče, da se je tvoje srce deloma ohladilo in obljube izpuhtele do tistih, kateri so ti bili še včeraj najljubši in najdražji. Čas hitro mineva, a s Časom se tud| razmere preoblikujejo hitro. Ti, ki si eden med srečnimi, ti, ki danes živiš na svobodni zemlji, na kateri ne nosiš težkih okov, ti, kateremu se ne zajeda žgoči bič v tvoje lastno telo, ti, ki ne čutiš vojne grozote in lakote, mar moreš ostati še nadalje hladen in brezbrižen do tvojih ljubečih in trpečih, katere si pred leti zapustil onkraj morja? Ne! Če si član človeške družbe, če nisi slep In gluh, če nial brezsrčen sebičnež, ne moreš in ne smeš preslikati v nebo vpijoči glas tvojih mučenih, zatiranih in tlačenih, bednih in lačnih krvnih bratov in sester v stari domovini, kateri te prosijo pomoči. Strašne grozote, muke, glad in neznosno trpljenje je hujše ko smrt. To je največji pekel, katerega si more človek zamisliti. In v tem peklu danes ječi tvoj oče, tvoja mati, tvoj brat in sestra. V tem peklu danes ječi tvoja mila domovina, kjer ti je rasel up in nada, kjer si se razvijal v človeka — za človeško družbo. In sedaj, ko si dorasel človek, ko gledaš na trpljenje, ko slišiš ječanje, ko čutiš bol domovine, ki te kliče: Sin, človek, pomagaj, pomagaj mi iz groznih peklenskih muk, saj si moj brat! Brat in sestra, razprostl roke, odprl srce In položi mali dar tuž-ni domovini na olta;! — Le kru-tež naj ostane neomehčan. Vsa slovenska podporna društva v Sheboyganu so potom svojih zastopnikov ustanovila odsek jugoslovanskega pomožnega odbora, kateri je zakonito pod administracijo ameriškega Rdečega križu, pooblaščen zbirati proatovoljne prispevke v prid bednim in zasužnjenim Slovencem v Sloveniji. Odsek slovenske sekcije JPO v Sheboyganu je Imel že tri seja. Prihodnja Javna aeja se vrži 28. avgusta v dvorari sv. Cirila in Metoda. Vsak, kdor se zanima za stvar, naj se udeleži seje. Odsek je na redni julijski seji sklenil, da prične z energično kampanjo po naselbini za proatovoljne priapevke. Vsa društva, po številu 12, so ae prva odzvala apelu s tem, da je vsako darovalo v ta namen lep dobitek, katerih skupna vrednost je $100. Te nagrade bodo oddane 26. okt. v prej omenjeni dvorani pred kart no zabavo, katero bodo prispevale v ta namen dobrodušne sheboyganske ženice. Te nam obetajo, da bodo napravile toliko "pillow cases", da se bo oder šibil pod» njimi. In to vse brezplačno iz sočutja do trpečih bratov in sester v stari domovini. Vsak rojak in vsaka rojakinja naj se zaveda svoje moralne dolžnosti napram zatiranim airo-tam v domovini. Vsak, kdor dobi knjižico v roke, se prosi, naj bo toliko zaveden, da ne bo knjižice vračal neprodane, temveč da jo obdrži, če bi je prodati ne mogel. Ravno tako prosimo in pričakujemo od naših trgovcev, obrtnikov, profesionalcev in drugih, katerim bo dostavljeno po nekaj knjižic, da iste sprejmejo z zavestjo, da bo njih pomoč izključno šla sinovom in hčeram, kateri ginejo in umirajo za našo rodno domovino. Upravni odbor odseka je sledeči: Mary Prisland, predsednica, Martin Jelene, podpredsednik, Johanna Mohar, tajnica-za-pisnikarica, John UdoviČ, blagajnik. Vse pošiljke naj se naslovijo na blagajnika, 1135 Dillingham Ave. Publlkacljaki odbor. Öe o kritiki in kralju Alkoholu If er minie. Pa.—Sestri Anni Gorenc iz Imperiale rad priznam, da ni bilo prav, ko sem pozabil zahvaliti se posetnikom piknika westmorelandske federacije SNPJ. Naj to storim j>a na tem mestu, toda posameznikov ne morem naštevati ali opisovati, ker sem bil preveč zaposlen s prodajo tiketowAmpak to bi bilo tudi v drugem primeru težko, ker bi mogoče koga izpustil, ki .rad vidi, da ga omenjaš, ali pa navedel koga, ki rad ne vidi avojega imena v javnosti. Sestra Gorenc mi naj torej oprosti to pomoto, vztrajam pa, da je moja kritika na meatu glede publike, ki noče poslušati govornikov, marveč se ljudje kar naprej med seboj pogovarjajo in s tem motijo govornika in tiste, ki jih žele poslušati. Ta kritika se ne tiče samo našega piknika, marveč je povsod enako. V Stra-banu je šlo vsaj nekoliko ljudi proti odru, pri naa pa ne, dokler jih ni Philip Godina, ki Je govoril zadnji, opozoril na to. Sploh nleo šh blizu niti takrat, ko je govoril kongreanik našega okra ja In ml je bilo zelo žal. Zato sam tudi opozoril našo javnoat, da je čaa, da se v tem ozira poboljšamo. Ako govornik vidi, da ljudje niso obrnjeni proti njemu, to pomeni, da ga ignorirajo. Je že res, da prirejamo piknike predvsem zato, da napravimo nekaj centov za blagajno. Ampak če je človek tako žejen, da ne more prestati uro govorniškega programa, naj bi bil vsaj tiho, in to še sploh v sedanjem čaau, ko gre za to, ali naj se civilizacija razvija na progresivni podlagi, ali naj bo potisnjena nazaj v srednji vek ali proti kamniti dobi. Ta moja kritika mogoče ne bo marsikomu ugajala, ker zagovarjam abstinenco ali zmernost pri uživanju alkoholnih pijač. To je res težko zagovarjati posebno med našim narodom, ki še ne razume v dovolj velikem številu, da uživanje prevelike množine alkohola nam koplje preranl grob, vsled česar smo oškodovani vsi, ki spadamo k podpornim organizacijam. Mogoče bo kdo rekel: Kaj tebe briga, če si zadrgnem zanjko okrog vratu in si končam življenje, ali pa če pre-rane smrti umrjem? In vendar sem prizadet kot član organizacije, ker društveni prispevki, in to posebno v smrtninski sklad, bazirajo na podlagi povprečne življenjske dobe članstva. 40% smrtnih slučajev pri naši jedno-ti je vzrok srčna hiba in podobne bolezni, na katere vpliva alkohol. Ko greste na primer k zdravniku radi vašega visokega krvnega pritiska, vam pove, da ostanete doma par tednov in se vzdržite "indianske tekočine" — alkohola. In alkohol ima tudi druge sla be posledice. Bivši predsednik Hoover je nekoč povedal po radiu, da imamo v Združenih državah 10 milijonov pohabljencev in da moramo te reveže vzdrževati tisti, ki smo se rodili z zdravimi* udi, ker noben človek ni kriv« če se je rodil z raznimi hibami, marveč so krivi tisti, ki so mu dali življenje. Znano je, da alkohol povzroča, da ae rode Idioti. Kdor se uda preveč alkoholu, trpi družina na pomanjkanju hrane, obleke, atrehe in končno izobrazbe ter dobre vzgoje, ki je temelj civilizacije. Al koholik nima veselja do čitanja in mu tudi prerano peša vid. Alkohol povzroča razne uboje, ne-složnost v družini itd. In zakaj ne bi v Prosveti, ki pomeni izobrazbo, ne razpravlja li o alkoholizmu in svarili čita telje pred njegovimi zlemi posledicami? Saj je naloga Prosve-te, da pripravlja čitatelje do višje izobrazbe in da sežejo po knjigah, s katerimi ai izpopolnijo svoje znanje. Vedeti moramo, da je minila tista doba, ko ni bila potrebna izobrazba na primer težaku, ki koplje grabne, ali kmetovalcu, ki obdeluje zemljo. Razvoj strojne produkcije gre tako naglo naprej, da težaška dela zelo naglo izginjajo, ker jih bolj in bolj opravljajo stroji— yes, tudi kopljejo grabna. In ker bo vse delo opravljeno • stroji, zato bodo tudi naši potomci morali hiti aami mehaniki. Ih ali je morda mogoče zaupati lokomotivo alkoholiku? Pojdite in vprašajte za delo, pa boate videli, če vam ga bodo dali, ako bodo apoznali, da ste alkoholik. Poglejte v carsko Rusijo, kjer ao vladarji, skrbeli, da ae ni širila znanost is razloga, da so lahko držali ljudstvo v nasadnjaštvu, dovolili pa so, da je tekla vodka ljudem po grlu. Jh, prijatelji moji, kralj Alkohol je največji sovražnik člove-štvfe Znanje je največji prijatelj miru in civilizacije. Zato ae-zite po knjigah, posebno pa naša mladina, ker starini se itak ne more doeti dopovedati. Neki surov hotelir je nekoč rekel: "Se strinjam, da se da ljudem penzi-ja, toda ne preveč, da bi si ne želeli kaj boljšege kot je alkohol. Dobe naj le toliko, da bo za alkohol, ker to bo koristilo državi, kajti takim pentionistom bi ne bilo treba dolgo plačevati penzi je, ker bi jih alkohol kmalu uničil in spravil v grob." r Bilo bi veliko bplfrza vse, ako bi sa- odpovedali alkoholu, ali pa ga vsaj le Zmerne uživali, več pa skrbeli za svojo izobrazbo ter dobro Vzgojo svoje družine. Ljudstvo bi moralo bol} eitati dobre knjige o zgodovini itd. In ako se naveličaš čitati ter postaneš nervozen, pel j i se malo na "ride", če imaš avto, ali pa pojdi v "mo-vie", de se predvaja dober film. Končno naj še omenim glede zbiranja prispevkov žrtvam Hitlerjevega nasilja; v naši stari domovini. Podj?isani je že zdav naj to predlagal, ampak je bil poražen s pripombami, da naši ljudje ne bodo dobili nič, marveč bo Hitler vse zaplenil, ali pa se bo 8Q% prijelo uradnikov Rdečega križa itd. O, da, še dosti nam manjka izobrazbe. Saj ne zaupamo drug drugemu več v mnogih alučajih. Torej ni čudno, da Hitlerjeva tema prodira. Pa brez zamere. Anion Zornik. 87, zastopnik. m T0REK .......i TEDENSKI 2ARKoi Anton Garden Oodba unijo CIO apremlla delavce ea peli v polla. Mina. Družba |o morala na ukaa fodnralnoga delavskega katere »• prej vrgla na beato saradi anijsktk aktivnosti. Prijatelju v spomin in drugo Springfleld. I1L—Veja za vejo pada od debla naše dične jedno-te. (Se nekaj let, pa se nam ne bo treba prepirati za prvenstvo poslovanja v slovenskem jeziku.) Kruta roka usode je zopet posegla v našo sredo in vzela moža, ki je bil spo&tovan od vseh, ki so ga poznali. V mislih imam bivšega predsednika porotnega odseka SNPJ Johna Underwoo-da. Vsakdo mora priznati, da je on vodil ta posel vzorno. Koliko prepirov je mirno poravnal pri, raznih društvih, in sicer tako/ spretno, da se ni zameril nobeni stranki. Ko je živel tukaj, je bil duša naselbine. Storil je mnogo na društvenem in kulturnem polju. Želja po izobrazbi ga je gnala, da je prebil maraikatero uro po trudapolnem delu pri knjigah, črpal iz njih znanje in se učil angleščine. Bil je razumen, globoko misleč mož, vedno boreč se ob strani delavstva. Čutil je krivice in deloval, da se odpravijo. Zelo se je zanimal tudi za izobrazbo svojih otrok. V bodočnost je gledal povsem drugače kot je v resnici doživeL Razočaran baje nad vsem, se zadnja leta ni spuščal v javnost. Tiho, sam za se je trpel. Ako si ga slučajno obiskal, je bil vesel, ti rszkazoval svojo gasolinsko postajo, kstero je vodil v Samouku, 111., ter cvetlice, ki jih je tako skrbno gojil. Pogovor z njim je bil uži tek. Znal je tako prepričevalno govoriti, da bi ga poalušal z za nimanjem cele ure. Za čaaa svojega bivanja v Chi-cagu, kjer je bil hišnik v uradu SNPJ, ai je gotovo pridobU veliko prijatelje v—A*aa j mislil je tako. Gotovo bi bil užaljen, ko bi vedsl* da mu do sadaj ni še nihče posvetil psr vrstic v Prosveti. Čast komur čast! Pogrešala ga bo družina, jednota in vsi, ki so ga osebno poznali. Odšel je od naa za vedno. Veter raznaša njegov pepel po naravi, katero je tako ljubil. Njegov spomin bo živel med nami, dokler mu ne sledimo po Isti poti v kraj, ki je edini, kjer najde počitek utrujeni trpin. Prav Ima br. M. iz 8t. Loutaa da je ¿aa, da ae predrami noat v Springfieldu. In te noati ni kriva vročina, na katero se radi izgovarjamo, marveč brezbrižnoat in podobno. Človek bi pisal cele kolone, ali ako hočeš govoriti resnico, bi le povzročil v listu dopise prepirljive vsebi ne. Teh Imamo pa že itak pre? ve* U» ao le v škodo jednoti. Na primer radi federacljakega piknika 4 julija bi s« lahko povedalo br. Goršku, M je sproti! zanj idejo na društveni aeji. da ae sugeetije zelo poceni. Toda ako tatemo storiti nekaj v ko-(Dalj* aa S. steaai.) Reševanje starega kraji Z^njtc sem omenil, da bom v ta» povedal svoje misli o našem reJva? slavije, ki je zopet na obzorju^* , tovni vojni smo se čestokrat m kraj u /a da starega kraja ne bomo nikdar ker, ce se ne more sam rešiti in ustvsriu države kot si jo je po ustanovitvi Ju mu tudi mi he moremo pomagati r^ da se moramo predvsem zanimati za r naši novi domovini, kjer si služlmo kjer bomo ostali dp smrti Stan Evrppa — naj se sama rešuje. Ampak smo delali račun brez kremari nes je tako rekoč vsa Amerika zoj*t <¿ na le v reševanju in "reševanju" Evrot, pak svega sveta. In ker zopet rešujemo po in ves svet, nekateri iz idealističnih povsem iz "praktičnih" profitnih m d interesov, bi nas — Ameriko - moni "common sense", da ne bomo zopet V "rešili" Evropo - in svet - tako kot smo njič. Ampak bojim se na podlagi mn menj, da se bo zopet tako zgodilo in d po tej vojni v Evropi zopet gledali nal kot na deželo — "suckerjev". Vsaj do mi vidi, da bi bilo škoda preliti kri en mega ameriškega vojaka na bojnih Evrope, Afrike ali Azije, orožje in spi vojni material bi pa pošiljal le onim, ki prej pristali na načrt za pametno ia3 ureditev Evrope in sveta. Yes, to bi bila moja politika, če bi jo j ločal za Ameriko. Za sestavo načrta bi skupaj, če ne "najboljših možganov", pa ljudi, ki gledajo kritično na ves fa stični "kabudel" doma in po svetu in k! vedno mnenja (ne samo v tako zvanem ¡ času!), da je prava podlaga za evropski tovni mir pravična ureditev narodnega i narodnega gospodarstva. In čas za opuL ljudi na to potrebo je najprimernejši taki so najbolj dostopni za nove ideje in pi I j eni se žrtvovati. In kako naj mi, ameriški Slovenci in Jugoslovani, rešujemo stari kraj, predvM goslavijo? Ali naj jo rešujemo z zbiranje spevkov za žrtve nacijskega in fašistične silja in barbarizma pod krovom JPO? i jo rešujemo tako kot smo jo zadnjič pod k Republičanskega združenja ali Londoi odbora? Kar se tiče zbiranja prispevkov za žrtve v Jugoslaviji, je akcija vsaj med n kolikor mi je znano tudi med Hrvati do še na iñrtvi točki. Sigurno, da s to pomožno akcijo ne bo če "rešiti" starega kraja, to je, mu politič magati. Torej, če smo za reševanje i kraja, bo potrebna drugačna, politična i ki bi vršila slične naloge kot jih je vrši publičansko združenje v zadnji vojni. I tukaj naletimo na kopico vprašanj. Prvo šanje je, ali naj se zopet poglobimo v stsi in ga "rešujemo"? Drugo je vprašanje p ma; tretje je, v primeru, da bi se zdru; kak program, koliko bi bili uspešni s pr njem na ameriško vlado, ki zopet igra vlogo v tej vojni in jo bo prej ko slej tt sklepanju ali diktiranju miru. Kot je zadnjič poročala Anna Krasna, k' v New Yorku že ustanovljen odbor, ki si dal nalogo, da reši primorske slovenske vatske kraje izpod fašistične Italije. V p zaželjivega poraza nacijske Nemčije bo i skrahirala tudi Mussolinijevs Italija in b don najbrže pripravljen dati obnovljeni slaviji Primorje, ker bo lajiko dokazsti, ti kraji slovenski in hrvaški. Izjema je 1 je imel že pod staro Avstrijo italijansJ čino. Ampak Trst lahko postane oziroma bi biti svobodna luka vse centrslnovzhodne pe. Vsled svoje lege, kompozicije prebiti in gospodarskega pomena za vso ceni vzhodno Evropo bi Trst faktično ne «t* dati nobeni državi, to je v primeru, da m pa državnotvorno obnovi kot je bila p vojno in kar je očividno namen an*W - ameriške vlade, kot je razvidno iz Ko® Churchillovega pakta, ki je bil zadnje oročila, nezadovoljstvo, sejejo paniko in organizirajo zarote med prebivalstvom; da rušijo važne objekte kakor mostove, železniške proge, postajna poslopja, skladišča in razne druge važne naprave (električno, telefonsko, telegrafsko, vodovodno in plinsko napeljavo); da zavzamejo in pripravijo pripravne prostore za spuščanje sovražnih transportnih letal, ki prenašajo večje oddelke vseh rodov vojske, posebno pa pešadijo. * Ie navedenega smo videli, da je delovanje padalcev lahko raznovrstno. Njihovo udejstvova-nje pa bo vedno iznenadeno. Lahko se pokažejo že pred začetkom sovražnosti, v pripravnem in mobilnem stanju, najverjetneje pa šele pred samim začetkom vojnih operacij in v zvezi z njimi. Padalske akcije večjega obsega se navadno pripravijo z močnim bombardiranjem, da bi se tako uničila in nevtralizirala obramba. Za padalce se izbirajo okretni in pripravni mladi borci, ki so opremljeni s posebno opremo, radijskimi postajami za zvezo, z aparati za umetno meglo in v gotovih primerih tudi s kolesi. Ker so lahko opremljeni in razpolagajo samo z omejeno količino municije in drugih potrebščin, niso sposobni voditi dolgotrajne borbe. Njihov uspeh je odvisen od iznenadenja, posebno pa od brzine in je zato treba protiakcijo najhitreje in energično izvesti. Padalce je treba poloviti in razorožiti prej, nego jim je uspelo izvršiti svojo nalogo. Dolšnoati in postopek . prebivalstva Ker je v sodobni vojni v borbi proti padalcem treba, da sodeluje ves narod, mora vsak posameznik s svojimi sposobnostmi in delom in čim več koristiti pri obrambi svoje domovine. Zato je dolžnost vsega prebivalstva, da pri uničevanju in obrambi pred neprijateljskimi padalci pomaga obiastvom in vojski. Mnogo bo koristil vsak, če bo takoj, ko je opazil spuščanje padalcev ali pristajanje neznanih letal, na najhitrejši način obvestil najbližja vojaška ali civilna oblastva. Vsi dobri jugoslovanski državljani, 1# ljubijo svojo rodno grudo, naj v borbi proti sovražnikovim padalcem in ostalim destruktivnim elementom, ki nam žele slabo in delajo za naše soviažnike, postopajo takole: Takoj ko kdo opazi, da se spuščajo padalci ali da neznana letala pristajajo na tleh, ki niso urejena za letališče in kjer sploh ni naših čet, naj na najhitrejši način obvesti najbližjo' orožni- ško postajo, občinsko aH policijsko oblast ali vojaško edinico in naved*, kdaj in kje je opazil spuščanje padalcev eli pristajanje letal. Vsaka oseba, ki opazi sumljivega ali nepoznanega tujca, ki se suka okoli važnih objektov (mostov, skladišč, električnih, poštnotelegrafskih in telefonskih naprav in podobno), naj postopa tako, kakor je gori navedeno. Če je samo ena oseba videla spuščanje padalcev ali kako drugo sumljivo osebo, naj takoj poišče nekega drugega, ki bo o tem obvestil oblastva, sam pa naj spremlja kretanje opaženih sumljivih oseh, odnosno padalcev, da se ne bi skrili ali izvršili nalogo pred prihodom za to določenih oddelkov. Prebivalstvo naj bo pazljivo pri dajanju kakršnih koli obvestil ljudem, ki jih ne pozna, ne oziraje se na to, če znajo naš jezik in ne glede na to, ali so turisti, trgovski potniki, trgovci z drvmi in živino, krošnjarji in podobno. Za hitro obveščanje o spuščanju padalcev in sumljivih oseb se je treba posluževati, kadar koli je to le mogoče, brzih prevoznih sredstev (bicikel, motorno kolo, konj, voz itd ). Če pa je v bližini državni telefon, se je treba v prvi vrsti poslužiti njega. Če se kdo posluži privatnega telefona, naj bo pri tem najbolj previden. Razen tega bo kdaj pa kdaj potrebno, da bo prebivalstvo tudi aktivno sodelovalo pri iskanju, obkoljevanju, lovu in zajemanju padalcev, posebno v gozdnatih krajih, ako tam ne bo dovolj Vojaških ali orožnišklh oddelkov, ki so določeni v tO svrho. I Glasovi iz I S «1 i 1:30 bo prav okUsn naselbin w n*«>¡ že v naprej, da ae t (Nadaljevanja s t al rani.) treba tudi Francoski ujetniki te vračajo domov Vichy, Francija, 18. avg.—Vlaki s francoskimi vojnimi ujetniki, katere je Hitler izpustil iz taborišč, prihajajo v zusedeno in nezasedeno Francijo v soglasju z dogovorom, ki ga je sklenila Petainova vlada z Nemčijo. Domneva se, da je 45,900 ujetnikov dobilo svobodo v zadnjih tednih. j Delavci v pralnicah izvojevali viije plače Chicago, 18. avg. -r- Okrog 15,000 delavcev, upoelenih v či-kašRih pralnicah, je Izvojevalo zvišanje plače. Njih letni dohodki se bodo zvišali za tri mi lljone dolarjev. Unija pralniš-kih delavcev (ADF) je naznanila podpis pogodbe, ki določe zvi šanje plače, z organizacijo delodajalcev. j a rist blagajne, ae je udeležiti. Ampek o Gorškovih ni bilo ne duha ne sluha na pikniku. In če tako delajo glavni odborniki jednote, a tem dajejo le slab zgled ostalemu članatvu. Strinjam se a br. Homcom, da bi se pošiljal aseament v glavni urad jednote na eni r.akazniei za oba oddelka. Br. Guna ga je menda napačno raeUmel, ker br. Homec ne misli radi "trubelna", ampak da se znižajo stroški. Veseli me, da so odnesli ogromni "cake" v St Louis a fe-deracijskega piknika. Kdo ga je pa bolj zaslužil? Vaa čast vam! Ko bi bilo tudi v drugih naselbinah tako zanimanje za piknik, bi br. Cainkar in br. Bolka ne bila tako razočarana radi male udeležbe. Tudi ona dva sta se zaman ozirala po Gorškovlh. Ker se prihodnja aeja federacije vrši pri naa prvo nedeljo v novembru, bi me veselilo, da pridete vsi. Bomo že gledali, da ne boste pomrli gledu in žeje. "Zilkrofov", ki smo jih jedli v Gillespieju pri Rogelnovih, sicer ne obljubljamo.—Meni je Še danes žal, da aem jih opazila, ko sem bila že gotova i juho, ker ai-cer bi bila puatila prostor le zanje. Mrs. Rogel je izvrstna kuharica. Ker je ta teden v Springfieldu "state fair", imamo v mestu polno tujcev, ki obenem obiščejo tudi Lincolnov grob. Kar se tiče ženske enakopravnosti in volitev glavnega odbora, po mojem mnenju ni več kot prav, ako ae katera čuti sposobna, da kandidira v knk urad. In ako se izkaže, da opravlja posel pravilno, upam, da ne bodo moški nasprotovali samo zato, ker je ženskega spola. Prepirati se po listih in dajati klofute drug drugemu, ne bo prineslo koristi in tudi ne pridobilo novih članov. To dela slab zgled mladini, na katero je treba računati. Seveda je ženatvo storilo mnogo za napredek naše jednote. Ako pa nismo upoštevane, amo precej tudi same krive. Sej ae večinoma ne udeležujemo, zlesti ne pri moških ali "mešanih" društvih. 2ena pravi: "Kar ti plačaj zame, kaj bi oba hodila na sejo" itd. Ali je potem čudno, da smo v zadnjih vratah? Toda o tem več drugič. Zdaj moram hiteti, da postrežem mojim "loncmanom" z večerjo, ki so prišli s suho robo na "fair" ali semenj. Nedelje bo prišla, pa ne bo denarja ne blaga! Franeee Petje. klub in vseko mesto bo imelo avoje flote v paradi. Zvečer ob okUana večerja ste lahko bodo mize ker šibile pod poticami in drugimi Jedili. Za krono vsega tega smo pa povabili sodnika Franka Lausheta iz Clevelanda in gospoda Beneša, predsednika Češke, ki se sedaj nehaja v Združenih državah. Sevede, sedaj le nismo gotovi, da jih bomo dobili, vendar upanje imumo, da jih dobimo. Zetorej bratje in sestre Slovani, pridite vsi v Gilbert 23. in 24. avguata, da proalavimo ta naš alovanski praznik v polnem številu. Vaaj 20 tisoč bi nas moglo biti. Na svidenje v Gilbertu 23. in 24. avguata. Vas vabi Odbor. Tedenski žarkomet (Nadaljevanj« s I. straal.) imperialističnih držav in ki rodile razmere, v katerih se razvil fašizem in polfašizem tone«*!)! unije Mine MUI ft »melier Workers (CIO) v Jopllfte. «o. Konvencija AJZ Gilbert, Minn.—Ameriška jugoslovanska zveza bo imela 17. redno konvencijo dne 28.-24. avgusta v prijaznem Gilbertu. Zveza ima 15 klubov in pričakuje se, da bodo poslali avoje delegate v polnem številu na konvencijo. Obenem pe tudi pričakujemo veliko število Slovencev, Hrvatov in Srbov, kakor tudi druge slovanske narodnosti, da nas bodo posetili ne ta dva dneva. Saj Gilbert je v sredini železnega okrožja (Iron Range), torej ne bo mogoče reči, da Je predaleč. Seveda, kar se tiče bratov iz St. Paula In Minnea poliaa, Je malo drugače, vendar upamo, da se bodo tudi oni udeležili te konvencije v polnem številu. Malo žrtvovanja pa do^ bre volje ps bo Šlo. Ameriška jugoslovanake zveza je bila ustanovljena lete 1925, in to za dobrobit slovanskega naroda v splošnem, »>red atopetdesetimi leti /megela francoska revolucija in proglasila "enakost", "bratstvo" in "svobodo", Je uvedla demokratično vladavino, posneto po starogrških in rimskih vzorcih. NI obstala Uničila sU jo oligarhija nekaterih revolucionar-cev in Napoleonova avtokreclja. A Francozi so Jo znova vzpostavili, ko je bila parkrat zatrta Is Francije ae Je polagoma razširila tudi po drugih državah evropske celine. Pred svetovno vojno, ko sem čltel o grški zgodovini, je pomenila beseda dernokracha nekaj drugega kakor danes. Če so sli-šele stare pobožne ženice na vasi govoritf o demokratih, ao ae kar prekrižale, ker ta beseda je pomenila med njimi samega Antikrista. A zavedni delavci in sploh zavedni ljudje so videli v demokraciji izboljšanje svojega socialnega položaja in soodlo-čevanja ter kontrolo v vladnih poslih. Jasno, da demokreeija, kakršno ao imeli na Grškem, kjer so se državljani takorekoč poznali ter se lahko sestajali v svojem glavnem mestu ln si izmenjali svoje misli, v današnjih državah ni mogoča. Zato so v sedanjih državah vpeljali parlamente, kjer naj bi poslanci zastopali misli svojih volivcev. Težke borbe so se bile za parlamentarizem. Delavstvo in ra-zumništvo je moralo mnogokrat nastopiti tudi na ulicah, da je izsililo svoje pravice ud avtokra-cije. Tudi ko je bil že uveden parlamentarizem, se je bilo treba boriti dalje za razširjenje in zboljšanje demokratičnega reda. Uspehi teh borb so bili v vsakem pogledu ogromni. Evropsko prebivalstvo se je tekom stoletja potrojilo, gospodarsko, kul-turno, socialno ln tudi moralno stanje prebivalstva se je začelo hitro boljžatl. Splošna znanost se je dvignila kakor nikoli v zgodovini, nekateri narodi so takorekoč kar tekmovali v znanosti. A najbolj vidni uspehi ao bili v tehniki, kjer so kar arevo-lucionirali gospodarstvo. S proglasitvijo osebne svobode Je Kvropa tekom enega stoletja napravila večji razvoj, kakor preje v dveh tisočletjih, a kjer je bila oaebna svoboda omejena, tam tudi razvoj ni bil velik (predvojna Rusija), Zato so tudi .po drugih delih sveta posnemali Evropo. • Pripomniti treba še da so biliJ fevdulna aristokracija . (staro plemstvo) in visoki cerkveni krogi vedno proti vsaki demokraciji in čudno Je, da ao sedaj našli zaveznike tam/ kjer ao se jih najmanj nudejall — med o« nim delavstvom, ki vidi v "delavski diktaturi" svoj ideal. V Rusiji, kjer ni bilo nikoli demokracije in je bila država vsled nezadostne industrije vedno odvisna od drugih držav, je , bila potrebna temeljita sprememba. Te nedostatke Je skušala popraviti revolucionarna vlada, k! je uvedla mnogo res temeljitih reform. NIČ čudnega d» ao začeli delavski krogi tudi pA drugih • državah mislit! na taMno vlado. Temu nasproti pe staNm-poottfvil1 fašistična ln na-clatlčna diktatura, ki sta enako ruski "delavski" odpravili do-mokracijo in omejili osebno svobodo ter vpeljali "parlamente"; kjer so "poslanci" (kdo jih je poslal T) samo za ploekanje, ka- -dar govori duČe aH fuehrer, Te diktature imajo enake ne* dostatke kakor vse v zgodovini, ki jih je bilo to dosti. Pri vseh diktaturah Je bilo mnogo klečeplaziva In hinavŠčlne, ker ljudje . ne amejo povedati svojih misli, in vedno je moralo biti mnogo policije, špiceljstva, orožništva in vojaštva, ki je skrbelo za "red". Tudi je v vseh diktaturah bilo izvršeno strahovito mnogo smrtnih obsodb, ksr je peč najbolj viden znak moralnega propadanja. Brez dvoma Je v današnji demokraciji mnogo nedostatkov. Predvsem pri velelndustrlji in velebenkah bi se morale uveetl velike reforme. In še mnogo drugih vprašanj čeka rešitve, A če jih ne tx> znele rešiti prava in bolj popolna demokracije, jih tudi diktatorji ne bodo rešili splošnemu ljudskemu blagostanju v korist. Demokratični državniki se zavedajo teh nedostatkov Hi so prav v zadnjih tednih veliko govorili o njih in o potrebi, da se po vojni msrsikaj preuredi posebno v socialnem |>ogledu. Podlaga za tako preureditev pe more biti enakopravnost, kakor jo demokracija zahteva tako za posameznike kakor za narode, In ne pislrejevanje posameznikov nacističnemu "nadčloveku" in celih narodov nemškemu "nadnarodu", kakor bi hoteli Nemci Demokiacija ima avoje nedo-stetke, svoje križe In težave, o tem ni dvoma. Prev tako je pa tudi gotovo, da je svoboda v najslabši demokraciji še zmerom več vredna nego najbolj aljejno organizirano suženjstvo v totalitarnih državah. i. P. TOREK. Ljubezenski ronton iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel IVAN JOMTEZ PHOSVETA (Se nadaljuje.) Zdaj so se jeziki razmajali, kajti alkohol, čeprav ga ta pijača vsebuje zelo tnalo, je začel vplivati na možgane. Jaz sicer nisem imel njihovim podobnega po kotličku umerjenega želodca, ki bi mogel prenesti neomejene količine mesa in pijače, vendar pa sem bil trdno odločen, potruditi se, da si ne zaslužim prezira svojega gostitelja — da bi me na primer primerjal drobni ptički, ki srkne s kljunčkom šest kapljic vode in je zadovoljna. Bil sem odločen, vzdržati tekmo, pa če bi se moral napiti do nezavesti. Navsezadnje sem jedva že mogel stati na nogah. Toda tudi utrjenega sUrega divjaka je začelo vrteti. Zdaj je Runi dokazal, da drži načelo pregovora starih Latincev: In vino ve-rita» (v vinu je resnica) tudi v slučajih, ko ni nobenegs vina na razpolago, temveč zgolj lahka kaserlja. Zaupal mi je, da je nekoč poznal nekega belca, ki pa je bil hudoben človek, vsled česar je smatral vse belce za hudobneže, prav Uko kakor je David celo bolj velikopotezno izjavil, da so vsi ljudje lažnivci. Ampak zdaj da se je prepričal, da se je grdo motil, kajti jaz da sem zelo dober človek. S stopnjevajočo pijanostjo je naraščala tudi Runijeva ljubeznivost.; Tako mi je poklonil vžigalno škatlico iz konice krokodilovega repa, da me s tem oškoduje za moj vžigalnik, ki sem mu ga daroval. Preskrbel mi je tudi ležišče — iz trsve spleteno visečo posteljo, katero je takoj obesil, da bi se lahko vsak čas ulegel. Sploh je ni bilo stvari, ki bi Je ne bil pripravljen sto-riti zame. Nazadnje, ko sva izpraznila še nekatero na-daljno šalico in J«*bil prinešen že četrti vrč, mi je odprl svoje srce ter mi začel odkrivati svoje temne in nevarne skrivnosti. Zsčel Je pretakati solze — kajti "mož brez solza" ni najti v guayanskih gozdnih divjinah — za onimi, ki so bili zavratno umorjeni pred dolgimi leti, za svojim očetom, katerega je umoril Tripika, oče Manage, ki je še vedno tlačil travo. Toda on in njegovi ljudje naj se pazijo pred Runijem! On je že prelival njihovo kri poprej, krmil lisice in jastrebe z njihovim mesom; in on ne bo miroval, dokler bo Managa živel s svojimi ljudmi v Uritaju — v pokrajini petero Urltajskih gričev, dva dni hoda od Parahuarija. Ko se je tako srdil nad svojim starim sovražnikom, Jf Runi poeta 1 čisto divji, se besno tolkel s pestmi po prsih in škrtal z zobmi, da strah. Nazadnje je pograbil svojo sulico, jo divje zasadil v ilovnati pod, jo izdrl, jo spet zasadil v tla in to neštetokrat ponovil, hoteč s tem pokazati, kako bi obračunal z Manago ali katerim koli njegovih ljudi, katerega bi utegnil srečati, bil to moški, ženska ali otrok. Nato je ako-čil iz hiše ter z vso silo zalučal sulico v smer proti severozapadu, kjer leže Uritajskl griči, divje poživljajoč oddaljenega Manago, naj pride In poskusi pobiti njega in njegove ljudi ln požgatl njegovo domačijo, kakor je že tolikokrat grozil. "Naj le pride! Managa naj le poskusi priti!" sem se začel dreti še Jaz ter se opotekel za Runijem akozi vrata. "Jaz sem tvoj prijatelj, tvoj brat, ln čeprav nimam sulice, imam pa to le stvar!" In jsz sem potegnil svoj samokrea ter začel manati z njim okrog sebe. "Kje je Managa?" sem nadaljeval. "Kje so Uritajskl griči?" Runi ml Je s prstom pokazal neko zvezdo nad severozapadnlm obzorjem. Jaz sem pomeril v naznačeno smer, kričeč: "Tedaj naj tale krogla zadene Manago, sede-čegs sredi njegove družine pri ognjišču, ga podere na tla In z njegovo Irvjo pordeči pod." . S temi besedami sem sprožil. Ženske in otroci v koči so groze zakričali, dočim rne je Runi v navalu občudovanja in navdušenja divje objel. To je bilo prvič in zadnjič, da sem se dal objeti nagemu divjaku in reči moram, da mi je bil dotik njegovega znoječega se telesa strašno zoprn, čeprav je bila prilika vse prej kot ugodna za izbirčnost. Ta divjaški izbruh amo zalili z nadaljnimi ša-licami kaserije. Nazadnje, ko je bila moja mera prepolna, sem se opotekel proti mojemu ležišču; in ker nisem mogel vanj, mi je Runi, ki je prekipeval ljubeznivosti, prišel na pomoč, in . tako sva se oba zvalila po tleh. Naposled so mi prišli na pomoč drugi in me zvalili v mojo viaečo posteljo, kjer sem se takoj pogreznil v globoko spanje brez sanj, iz katerega sem se zbudil šele pozno po sončnem vzhodu. DRUGO POGLAVJE Sreča, da je pripravljanje kaserije zelo zamudno in dokaj naporno opravilo. Ženske, ki pijačo pripravljajo, morajo najprej prežvečiti kruh iz kasave, nakar prežvečeno gmoto z vodo izperejo iz ust v korito, kjer zavre. Proces pripravljanja te pijače je torej tako počasen, da te voljne sužnje pri najboljši volji lahko napojijo svoje gospodarje samo v dolgih presledkih. Slavnost, pri kateri sem bil tudi jaz udeležen, je bila torej sad neutrudnega žvečenja in tihega vrenja — kakor nežen cvet rastline, ki zahteva mnogo časa za rast. Ko sem Uko postal član divjaške družine za ceno nekaj neprijetnih občutkov in vščipcev gnusa nad samim seboj, sem sklenil, da se bom vdal njihovemu lagodnemu načinu življenja, živel lepo tjavendan, hodil z njimi na lov in ribolov, kadar se mi bo ljubilo, druge krati pa se zabaval po svoje v pomenkih z deviške naravo teh samotnih krajev. V družini sta bila poleg Runija še dva sta-1 rejša moška, menda njegova bratranca, oba o-ženjena in z odraslimi otroci. Druga družina je sestojala iz Ri^nijevega nečaka Pjfka, njegovega brata Kva-fcs — o katerem imam še mnogo povedati — in sestre Olave. Kva-ko je bil okrog devetnajst let star in še samski; njegov brat PJak je bil oženjen ifi oče dveh otrok; in Olava je bila najmlajša izmed teh treh. Nazadnje naj omenim še Runijevo mater, katero so klicali za Kla-kla, najbrž po klicu kakega ptiča, kajti v teh krajih redkokdaj, če sploh kdaj kličejo človeka po njegovem pravem imenu, ki ostane ljubosumno prikrita tajna, katere se ne izda niti bližnjim sorodnikom. Jaz aem prepričan, da je bila Kla-kla edina živa duša, kateri je bilo znano ime, katero so ji dali starši pri rojstvu. Kla-kla je bila zelo stara ženska koščene postave, rjave polti kot od sonca obž-gano usnje, od sile zgrbančenega obraza ln popolnoma belih žimnatih las. Vzlic temu pa je bila izredno živahna in zdelo se je, da je opravljala več dela kot katera koli druga ženska v sellšču. Zvečer, ko so bili dnevni opravki končani in so druge ženske počivale, je Kla-kla Šele posula zapoalena — z jezičkom, ki nI prenehal migati, dokler ni slehernega prebivalca Parahuare zazibala v spanec, V tem je bila podobna avtomatičnemu stroju: točno vsak večer, ko so se zaprle duri in je na ognjišču zaplapo-lal nočni ogenj in so se moški zvalili v svoje viseče postelje, so se Ji odprle zatvornlce in začela je pripovedovati brezkončne istorije ter utihnila šele potem, ko je njen zadnji poslušalec zaspal; ln če se je ponoči kdo godrnjajo* zbudil, je spet Ukoj zaregljala in nadaljevala tam, kjer je blU prenehala. (Dalje prihodnjič.) Eden od štirih stolpov pri Jesu Grand Coulee ob reki ColumbljL "Slavna družba! Velepomem-ben dan biva nocoj v naši sredini! — Redke so tiste rože, ki cveto v krutem zimskem času pod ledeno odejo, tembolj nas mora razveseliti tista, ki s svojim jeklenim značajem premaga vse temne ovire in se povzpne do sinjega solnca. Tlaka roža, slavna gospoda, sedi. nocoj v naši sredini! (Klici: Živio roža, ži-vio!) — Slavna gospoda! LeU teko in mi z njimi. Kdor vidi sivi las, ki prijatelju Francu že odmeva z značaj ne glave, ne bi verjel, da je to sivi las, ta častitljivi sivi las, slavna družba, kdaj z menoj vred trgal hlače tretjega gimnazijskega razreda. Mnogo je bilo tovarišev, ali le on je bil tako kremenit in jeklen značaj, da mi je puščal prepisa-vati latinske naloge. Tega mu nikdar ne pozabim in naj me krije črne večnosti grob! — Vi vsi odkritosrčni prijatelji, tukaj zbrani, umete moje čute, saj tudi vi dobro veste, kar je istina, da je v teh razburjenih časih en prijatelj boljši kakor — kakor — najljutejšl sovražnik! — In U moj odkritosrčni prijatelj obhaja danes svoj častiti imendan. Veselil sem se tega dne, kakor se veseli skrbna, mati svojega ljubljenega sina. Mislim, da govorim vam vsem iz prijateljskega srca, ako v tem odkritosrčnem trenotku prav iz dna srca dvignem svojo časo z željo: Prijatelj Franc, Bog živi tvoj god!" Na to velikansko navdušenje — saj vino ima Rebula res dobro — kozarci zvene, požrtvovalna grla zakrožijo "Kol'kor kapljic", Rebula mi cmokne poljub na lice, njegova nahodna milostno potegne vlažnost skozi nos, kar napravlja v srce segajoč vtisk globoke ganjenosti, škrat ka: moraličen uspeh govora je veličasten. Priznati se mora, kar se tiče godov, ni izlepa kdo kos Antonu Rebuli. Seveda je treba odgovarjati. V U namen sem si že pred leti preskrbel primeren govor, in ker je dovolj ugajal, ga vsako leto kar ponavljam; kaj bi — saj drugi govorniki tudi vedno isto mlatijo! Mojgovor je torej Uk, pripominjam pa zaradi lažjega u-mevanja, da je šaljiv: "Dokaj slavna gospoda! Sko-rej nisem vreden tolike slave za tako skromno zaslugo, kakršna je moj god. Res je sicer, da ima jo krstna imena tudi svoj pomen za življenje. Kak Mirko ali Danilo n. pr. je nemogoč, da bi bil dimnikar ali izdelovatelj sodavi ce ali kaj takega, prisojeno mu je sigurno kaj višjega. Nasproti kaka Muci ali Fifi more postati po mojem občutku le ba-leteza ali k večjemu še soproga zelo mladega poročnika, dočim ji je karijera vseučiliške profesorice ali tudi, le otroške vrtnarice neizprosno zaprU. — (Smeh, dame stiskajo glave). Moje ime Franc je čisto indiferen-tno; Franc je lahko vladar ali čevljar — pri Sodarju so imeli celo kozliča, ki je slišal na to ime. Moje ime torej ni, da bi zaslužilo posebne slave. Vem tudi, da mi ga ti, prijatelj Anton, nič ne zavidaš. Tudi ako slučajno ne bi bil zadovoljen s svojim la stnim patronom Antonom, za menjavati ga le ne bi hotel, kaj ne, z mojim, s Francem! So pač drugi možje še v sveti zgodovini, ki bi ti njihova imena bolj dišala kakor moj skromni Franc. N. pr. Noe, očak Noe, ta bi se ti prilegal; rad ga je pil in barko je tudi vozil! (Ploskanje, krohot in teptanje z nogami. Pri- jatelju Pečatu se zaleti kos klobase. Anton Rebuka se joka za-dovoljnosti in me potem v znak priznanja všcipne v stegno.) S tega sUlišča moj god gotovo ni vreden vseh onih razglednic, pisma, torte, šopka, govora in povrhu še Uko obsežnega poljuba! Ali Anton Rebula ve, kaj dela! Gospoda moja, Anton Rebula je moj najboljši prijatelj, a hkra-tu je najbolj zVfta kanacija tega stoletja. (Hrupno, celo minuto trajajoče navdušeno pritrjevanje. Rebula se ganjen klanja.) Jaz ga poznam1 — Gospoda moja, res je, da je v tretji šoli prepisaval moje latinske naloge in sicer Uko previdno in izbirčno, da je dobival vedno boljši red nego jaz. Ali če ga danes gledam veljavnega hišnika, mestnega in rodbinskega očeta, srečnega soproga (Živio gospa!) in spoštovanega odbornika za Ha-derlapov spomenik, se bridko kesam, zakaj nisem jaz prepisaval njegovih latinskih nalog! (Krohot Rebule s spremljanjem mešanega zbora.) Potem bi bil nemara danes tudi jaz posestnik hiše in soproge, mestni in rodbinski oče in odbornik za onegav spomenik — Uko pa sem suh u-radnik X. razreda in še to ne bi bil, da se ni zame krepko zavzel rajnki glavar pl. Tropfen, ker sem vsak večer do dveh z njim igral domino. Revež sem in revež bom in moj dobrosrčni prijatelj Rebula pri najboljši volji v resnici ne more ničesar, prav ničesar najti, na čemer bi mi Anton Rebula in godovi Pr. Milčinskl Dandanes ima rea že skoraj vsak sleherni človek svoj god; /ato nimajo godovi, če se stvar bolj natanko premisli, pravzaprav nobene posebne važnosti več in — mojo častno besedo! — jsz semodaebe ne bi svojega niti povohal ne! Ako navzlic temu praznujem vsako leto svoj K<*1 in hicer — to moram priznati — tako svečano, kakor se niso nikdar poprej praznovali godovi v naši rodbini, tudi ne v najaijajnejšl njeni dobi, namreč tačaa. ko je bil moj pradel Martin cerkveni ključar ln upravičen. nositi nebo pri procernjah. nisem jaz kriv temu. ampak rgolj moj izvrstni prijatelj Anton Rebula, hišni posestnik, me-atni oče in član za Hadarlapnv spomenik v beli LJubljani — IVtg mu daj zdravje! V kak človek ima pač svoje ve-M-lje. la to. oni ono. No, In Antona Rebulo veaelljo godovi pri-jateljev. nabira jih. sabeleluje jih v tvoj >epnl koledar, a kadar d»de ko jih točno ln ten.e. ljito in brer pardona slavi' Ne tr kakih sebičnih namenrn tudi ne is političnih, kakor mu je U očitala nevoščljlvost, ne r^.tj lz najčistejšega, plemenitega, l-| dealnega navdušenja za godove sameobsebi! Poznam moža od podplat do pleše ln jamčim zanj: stvar mu gre rea od srca! MoJe Ime je Franc in moj god je tretjega decembra. Tačaa ni Antona Rebule že akozl vea teden poprej, kadar me areča, nič drugega, nego samo šegavo mežikanje ln akrivnoetno kremže-nje, prav Uko, kadar se mežikamo in kremžlmo prijatelju, ki je poaUl lznenaden oče dvojčkov, daal nima patenta niti za enega. laz se seveda hllnlm, kakor da ne vem. kaj pomenja njegova razburljiva mimika, in zvedavo silim vanj za pojaanila. To ga nrtzreč**nako veseli; kleca a koleni, si bile i rokami obnje, ae krohota do solza ln jo potem Ja-Irno odkurl, da bi mu ne izailil skrivnosti. Tako viharnih poje vov rclobokega duševnega zadovoljit va Anton Rebula ne zna hliniti: to je pristna roba! Potem pride moj god. Da dobim ta dan od njega tn «»d nj 4»ove miloatne kar celo kopico razglednic, ki se v njih slavi moj god r tako navdušeno vnemo. kakor da aem vsaj zadel Klavni dobitek drlavne loterije, ni ntf ooeebnega Ali kdor miki i, da je r tem mojega gtWlu In njefoveg* slavja konec. U ne popna Antona Rebule Harglef*r.ice so bile le za zaj- trk. Opo'dne mi pritovori njegova pobožna Jera, titularna devica šestdesetih let ogromno torto, ki bi zadostovala za pol le-U želodčnega katarja, nadalje velikanski šopek, piaan ln duh-teč kakor tiaoč petelinov, ln aled-r.jlč prav lep pozdrav ln povabilo od gospoda in gospa, ki ju naj zvečer aigurno obiščem. NajsljsjnejŠa točka vsega alavja me čaka baš zvečer: to je govora n ca Antona Rebule v krogu ad hoc zbrane prijateljske družbe. Govori so vobče toatran Sotle tako malo priljubljeni kakor a Ionske suknje: le kadar ni nikakor diugače, jo oblečeš alt jih poalulaš — z žalostno vdanostjo v srcu. Toda Anton Rebula ima menda poseben dar jezika: o viaki priliki se zbere pri njem vse polno hvaležnih poslušalcev celo it daljne Škofje Loke pribite rodoljubi ga poalušat, a ko se poslov«, ne morejo prehva-liti njegovega vina. Takšen govornik je Anton Rebula! Govori pogasi, z zamolklim glaaom, važno in resno, kakor da stoji ob odprtem grobu nepozabnega prijatelja. a z natančnim izgovarjanjem veeh končnic ume rafinl-rano povtžali svečanost trenot-ka Zadnjič »«n pisal za njim in ao se njegove, deloma naravnost na poevijo spominjajoče besede glasile tskole: WORTHWHILE BOOKS By LOUIS ADAMIC My Am price ..............................................$8.76 The Native's Return____________________________________________....................2.75 From Many Lands......................................... 8.50 Cradle of Life............................................ 8.50 Cramlsona ................................................ 2.50 Yerncy'i Justice .......................................... «50 By UPTON SINCLAIR World's End__________________________________________________________8.00 Between Two Worlds_________________________________________________________ 8.00 American Outpoat________________..________________________________ 2.00 Brni Ckask ....................•.•..............*...••*.. 1.00 Cry for Justice.««..>.>».«...«.««.««..«......»»«...••....*• l.ftO Go«line» ................................................. 1.50 Jungle ................................................ 1.50 Jlmmle Biffin«........................................... 1.50 Kinf Coal ................................................ 1.25 Hundred Percent ..................................,,,,..,, 1.00 Money Chanf«rs .......................................... 1.85 M• m11\i*ttart .............................................. 2.00 MounUia,Ctty ............................................8.00 Oil »...at«.>.>..«.«...««>«....>.«•«.«««..*•..«.........«.. 8.00 Proflti of Itelifiea...............................................«50 TK# Wnt Parade .....................4',................... .75 They Call Ma Oar pen tar «».....»..».>.....«.»»»............ .7>> OTHER BOOKS A Hi of Parliamentary Ltv,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,..................85 Amerlea'e W«y Out (Norm»* Tkeaiaa).....................2.00 Wike (DafM Earaaer)........ ...................... .75 KnaliahdNsvene Reader (Dr. P. J. Kara).................... 2.00 Karl Mars ('Wf. Llekkneekt)«....«...««......«.*!........... .so Manual far Socialist Speakers.............................. JS Worker« In Amerkaa History (Jamas Oneal)................ js Trinity of Plunder (August Claeaeena)...................... MS Evolution of Piwperty......................................... Ancient Society (Lewie H. Morfaa)............i............ 1.15 mogel čestitati, razen mojega godu! (Rebula: Oho, oho!) Tako je! Prosim, kar povej, ali si mi že kdaj na čem drugem čestital kakor za god? No, vidiš! — Sicer pa, kar je, to je, kakor je tisti rekel, ki je po tiskovni pomoti postal baron. Boljši god ka kor čisto nič in vesel moram biti pravzaprav, da imam vsaj god Sicer bi bilo moje življenje men da čisto brez vsebine in za človeštvo sploh brez pomena. God je pa vendarle nekaj in hvala Bogu, da ga imam! Vsak pač po svojih zmožnostih! — Iskreno sem torej hvaležen tebi, dični Rebula (dični Rebula si utrne solzo) in vam milostiva (okrogla milostiva si utrne nosek v pred- ** v««i po giedmce, šopek, torto Uko obsežni poljub^ F» brez škode * J? tebi, častilo omizje (¿! zje resno zre v SVoJt J» se tako izpodbuc njalo moje skromne slim, da se vato vsen, „ n* primernejši nač.n hvaležnega, nego da va m svečano obljubljam cem vsikdar z vso vnem vztrajnostjo truditi da di zanaprej vsako loto 1. god. In v to ime Bog ln| Ta govor ni slab, zl, pozna razmere. Tudi ■ sliši, nego se čita. Pečal gov brat, ki se prav lak nad vse rada izvedela, <. imam. Pravil jima brlnj Razen prve napitnice ljenca jih.govori peleg še štiri do šest drugih in v spomin vsemu soro« svaštvu slavljencevemul stega kolena: vse ima 1 ne, nobenega ne pozaj mojih štirih vpokojenih aktivnih nevest ni prez stoji pa star, nem dogov omizje zavezano posluši. va dva govora, nadaljnj kdor sam hoče. Tako si tira dobra volja in šele 1 štirih je godu konec. Godovi povzročajo Rebuli neverjetno velil Sam mi je tožil, da ga; guje več in da odloži _ dat za občinski svet in , ško mesto za HaderlapoJ nik. Le hišni posestnik in rodbinski oče zasedaj] ne. Bog mu daj zdravje -- Izključeno — Ali bi mogel vid^ grafijo neveste, ki ima dote? — Izključeno. Cim dota 100,000, se fotogr veste sploh ne poke že. j I&ČEM GOSPODI Slovenko, staro od 35 do mo dva odrasla v družini,] urejen dom. Plača po Pilite na: John Ogrizek, Wurtemburg HeighU, Ellv Pa. TISKARNA S.N. " SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča I Tlaka vabila a« veselica la ahode. vtsllnice. časnika.! koledarja, letake Itd. v slovanskem, hrvatskem, slovi češkem, angleškem Jeziku ln drugih. VODSTVO TISKJkRNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJ v. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI I. unl)sko dele | Vsa pojasnila daje vodstva tiskarne.—Cene Pilile po informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2657-59 8. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. H TEL. ROCKWELL 4804 ORDER PROM: PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVK. CHICAGO. ILL. U. redne konvencija ae lahke naroči na lkt Ft«* a. dva. tri. štiri ali pet članov Is eoe drušiee k eai 1 List ProsTeta stane sa vsa enaka, sa člane ali aečlaae Pj -*no naročnina. Kar pa šlanl še plačaj« prt aaeen ae Jfan to prišteje k narotelnL Torej »«daJ da Je list prodre« aa člane SNPJ. List Proeveta je rata »as« gotovo Jo v vsaki družini nekdo, ki M rad tttal Ikt vssk Pojoanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha M SNPJ, ali če so preseli proč od družine In bo ahteval aan1 rj tednik, bode moral tisti Član Is dotlčne družine, ki je taio-1 naročena na dnevnik Proeveto, to Ukoj naznaniti upravna^ ln obenem doplačaU dotlčno vsoto listu Prosveta J stori, tedaj mora upravnlštvo sniiaU datum za to vsoto ns Cona llatu Proeveta Jat Sa Zdruš. drševe In Kanado I8J9 Sa Cloar« la Chleas« J®—* I tednik la ta___u§ 8 ¡«dnlka io 8 tednike le 1 JO 4 tednike in la____aM 5 tadalkev la Sa Evropa J«-------____ I spolni to epodnji kapo» prllošlt« p^c ^ Manor Order v pismu In sl naročite Pro-T#to _ ____ PROS VET JL SRP J. 8S47 Bo. Lawndale Ave. m. sa Ust Prostate eee»8 - Čl druitre it Ns.lov earočai* cd I. pa priptMte k Uata vile '-JT ÖL (X Srn*" * Čl 4n*" * ČL dm****