im nr »bol, in praznih*. ^ daily ^^srfHaW» SÁTxxxmT PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki In tipravniáki p roa tori; MAT South Lawndala Ava. Ottlos of Publication; 1657 South Lawndala Ava. Telephone, llookwall 400« lista ja $6.00 „„ — Jmmm? I«. im. al Um »u«»o«>— «t (h»-,,», iiittwte. tH. KH ^ ^ i, um. CHICAGO. ILL.. TOREK. M. AVGUSTA (AUGUST StK INI SubaoripUon $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER IN Acceptance for mailing at special rata of poatage provided for in section 1103. Act of Oct. J. ltlt, authorised on J una 4, 1919. leske in ruske čete prodrle milj daleč v Perzijo Premier Ali Mansur pravi, da so Angleži napadli perzijske parnike in mesta. Moskva naznanil« umik sovjetskih čet iz Novgoroda, itrategičnega mesta. Ljute bitke, v katerih ¡o udeleženi tanki, divjajo na bojnih črtah pred Leningradom in centralni fronti. Cez I5000 rumunskih vojakov ubitih pri Odesi 26 avg.—Angleške in te razpršene, na ozemlju juino Lipso invadirale Perzijo, od jezera Ilmana pa pognane na %t i, drugo stran reke Lovat. Cez 10,- Nemce iz dežele, ooo ruskih vojakov je bilo ujetih in velike zaloge orožja in streliva zaplenjene:" Drugi komunike pravi, da nemške kolone napadajo T^llin, glavno mesto Estonije, ki je še v sovjetskih rokah. Bojna letala mečejo bombe na to mesto in ningrad. Železniške proge so bile razdejane v več krajih. Nemške podmornice in bojne adje so potopile 25 angleških parnikov, ki so bili na poti iz Anglije v Gibraltar. Skupna to-naža teh je znašala 148,000 ton. Vrhovno poveljstvo dalje poroča, da so nemški letalci v operacijah v ozračju od Sredozemskega do Severnega morja razbili 1044 angleških bojnih letal v zadnjih dveh mesecih, sami pa so v tem času izgubili 127 letal. Helalnkl. Finska. 25. avg.— Finske čete, ki prodirajo naprej ob strategičnem Sajmaskem kanalu severno od Viborga, bivšega drugega največjega finskega mesta, so zasedle Rattijarvo in tri druga mesta ob reki Vuoksi. Sovjetski letalci so sinoči bona- [M poženejo (poročajo, da so kozaki udr-ftrzijo in prodrli že 25 milj v smeri proti Tabrizu, ki je Jjen 60 milj od ruske meje. Igleži niso razkrili obsega pp, ki se je pričela včeraj, pa so, da so čete nale-odpor s strani perzijske ki šteje okrog 190,000 T« je opremljena s to-in ima trinajst bojnih letal. nier Ali Mansur je obve-iijski parlament v Tehe-i, da so Angleži napadli per-pirnike pri Bandur Ša-„ luki ob Perzijskem zalivu, i mest. ti, 26. avg.—Nemški pri-k na fronti pri Leningradu se pravi danes objav-l uradno poročilo. Ruske če-»e umaknile iz Novgoroda, nega mesta, ki leži sto i juznozapadno od drugega ga ruskega mesta in 35 | od železniške proge, ki spa-grad z Moskvo. i drugih frontah Rusi uspeš-Njijo naskoke na svoje po- naper- Ti koraki niso Perzijskemu ljudstvu, •IMi o-iicu, ki hoče do roolo nad Perzijo. ' J* Turčija. 25. avg.— lai^o mirnc Uravnave Perzijo, Veliko Bri-gotsko Rusijo je šlo rj*rr, dospela vest pra " Poveljstvo perzijske ar- »teje okioo Pneakujc l«*ga ** Iraka, kate 150.000 I* »unke z dveh Z?* Ra^ada, glav ■ rega so drugega »"glnkc ceu ■e n< fe, N1 h ° "P"^ "TJ* N«'n-m.MKiHova- ""litariatlénlh W V 1 v Ankari IkivbT:' J" U - fla «> ce- ' P^JHl v Pcr- 25 '•«»ni . Uradna ča lf>" milj dolgi * ")e\ — - glavnim M • Ukrajine, in WZmaršale ^ in P«-*- i-^iLi ^^ L * ""•Psdrvj „t v.. ^ ¿o Kijeva, Uit ruske ce- Pozorišča glavnih Hfr ^[bard^-gli Kario in Kosko. finski ilju med Smclenskom in in pri Dnjepropetrov-tninem industrijskem sre- | 25. avg.—Angleške I» danes zjutraj prekorači-in invadirale Perzijo, se ÍMznanilo. Domneva je, da idi ruske čete istočasno udr-H tóelo. « Anglija in Rusija, sta za-ili izgon Nemcev iz Perzi-|Mtt se nahaja okrog 3000 v, ki imajo važne pozicije akacijah. V Londonu so d* je bil odgovor per-> »lade na zahtevo, da mo-«ti Nemce, nezadovoljiv. *lo je jasno, da nadalj-nj»telj«ki nasveti perzijski * bi prinesli nobenega s» glasi uradna izja-« tega razloga sta angleška vlada pod vzeli po-' za zaščito svojih mesti. Tu trdijo, da bombe niso provzročile velike škode. Finski etalci so istočasno Bombardirali ruske vojaške vlake in motorne colone. Moskva. 25. avg.—Bitke, v katerih so udeleženi tar.ki, divjajo ob bojnih črtah pred Leningradom in na centralni fronti, kjer se odpira pot proti Moskvi. Ruski brambovci so razbili- 135 nemških tankov. Sovjetska armada pod pgvelj-stvom generala Koneva je uprizorila več uspešnih naskokov na nemške pozicije. Hude bitke so teku na fronti ob Ladoškem . ezeru, severno od Leningrada, gomelskem in smolenskem sektorju. Poročilo omenja tudi spopade pri Dnjepropetrovsku, ruskem industrijskem središču. To je prvo priznanje, da se bitke vrše v bližini tega mesta. V bitkah med »uskimi in ru-munskimi četami na fronti pri Odesi, sovjetski luki ob Črnem morju, si) Rumunci utrpeli ogromne izgube. Okrog 15,000 rumunskih vojakov je bilo ubitih in ranjenih. Protivojne resolucije pokopane Legionarji podprli Rooteveltovo politiko * Springfield. 111.. 25. avg.— Konvencija državne organizacije Ameriške legije je po svojem odseku pokopala protivojne resolucije. Prav tako so bile zavržene resolucije proti vstopu ameriških bojnih ladij v vojne cone, proti ameriški pomoči sovjetski Rusiji in Rooseveltove-mu vmešavanju v evropsko vojno. Sprejeta je bila resolucija, da organizacija podpira Roosevelto-vo zunanjo politiko. Doznava se, da bo Ameriška legija izdala brošuro in jo razpečavala med delegati, ki se udeleže njene konvencije v Milvvaukeeju prihodnji mesec. Brošura bo med drugim vsebovala poziv za oboroženo ameriško intervencijo proti totalitarcem na strani demokracij. r To se je izvedelo potem, ko sta Milo J. Warner, načelnik Ameriške legije, in governer Dwight H. Green nastopila kot govornika na konvenciji. Warner je v svojem govoru poudarjal, da mora Amerika povečati pomoč Veliki Britaniji. Green je v svojem govoru apeliral za splošno pripravljenost in enotnost, Iti sta potrebni za obrambo demokracije in SltfVelkih pravic. On j« tudi pozival leglonarje, naj pazijo na notranje sovražnike. Porast števila federalnih ušluibencev Washington, D. C., 25. avg.— Število uslužbencev v izvršnem oddelku federalne vlade je znašalo 1,370,110 ob koncu prvih šestih mesecev tega leta, 355,903 več kot v isti dobi preteklega leta. To pomeni, da se je število povečalo za 35 odstotkov. Skup-ns vsots plače, ki so jo prejeli uslužbenci v juniju, je bila $205,-581,047. Največjo porast v števi-u uslužbencev izkazujeta vojni in mornarični department. ZATIRANJE TERO- '"»'/> nemškega RIZMA IN SABOTAŽE V FRANCIJI Smrtna kamen določena za komuniste PARIŠKI TISK NAPADA ANGLIJO Vichy. FrandJa. 25. avg.— Premier Petain in člani njegovega kabineta so se sinoči ponovno sestali na izredni seji, na kateri so razpravljali o načrtih zatiranja terorizma, sabotaže in prevratnih aktivnoati. ki so zavzele velik obse^ v zasedeni in nezasedeni Frandiji. ' Dekret» objavljen v vladnem glasilu, določa smrtne kazni za komuniste in druge levičarje, ki jih policija zasadi pri sabotaži. Proti kaznim, ki jih izreče aodi-šče, ne more biti vložen priziv. V času, ko so okni kabineta zborovali, je prišla vest, da so sabo-tažniki iztirili potniški vlak pred tunelom pri Valdonni nedaleč od Marseillesa; trideset potnikov je bilo ranjenih. Teroristi so raabili avtomobil, na katerem so se nahajali Nemci, v bližini Pari». To je bil odgovor na grožnjo nacijskih avtoritet, da bodo francoski talci ustreljeni za izvršene nasilne čine. Poročila iz okupirane Francije pravijo, da so bile formirane straže med civilisti za zaščito železnic pred aabotafcniki. Fer-nand de Brlnoii, PeUinov repre-zentant v Parizu, je dejal, da je bilo izvršenih več slučajev aa-botaže v Parizu tal okolici v zadnjih dneh. * Pariški listi, ki morsjo pisati tako kot jim narekujejo nacijake avtoritete, napadajo Anglijo in ji očitajo, da njeni agentje podžigajo nemire in izgrede. Komunisti in prostozidsrjl so njeni sa-vezniki. List L'Oevre piše, da je komunizem smrtni sovražnik, katerega Je treba uničiti. Notranji minister Pucheu Je nsznanil rešitev umora Maxa Dormoyja, socialističnega voditelja. Dormoyja je ubila bomba, ki je eksplodirsls pod posteljo, na kateri je spal. Pucheu pravi, da je bilo šest oseb zapletenih v zaroti. Tri so bile ubite, ko Je bomba, katero so nosili s seboj, i eksplodirala v Niči 14. avgusta magnata v Ameriki Thyssen ima milijone v banki New York. 25. avg.-Fritz Thyssen. nemški jeklsrski magnet, ki je financiral nacijsko gibanje in pomagal Hitlerju na krmilo, ima $3,000,000 v gotovini v shrambi Union Banking Corp. v New Yorku. Kje se Thyssen nahaja, ni znana Hitlerjeva vlada je konfis-cirala njegove jeklarne in drugo lastnino in mu odvzela dršav-ljanstvo, ko se je aprl z diktatorjem pred začetkom sedanje vojne. Kjerkoli že se magnat nahaja, je gotovo to, da ne bo dobil denarja, ki ga Ima v newyorŠki banki. Ta denar je del imovine, katero je "zamrznila" ameriška vlada. Union Banking Corp. je "normalna varuhinja" Thyssenovega denarja. Ta Je bila ustanovljena pred sedmimi leti i denarjem, ki ga je dala po Thyaaenu kontrolirana finančna firma v Rotterda-mu, Holandaka. Ranjeni nemški vojaU v norveških bolnišnicah Stockholm, Švedska, 25. avg. Vsi tukajšnji listi BO objavili poročila od avojih dopisnikov na Norveškem, da se čez 20,000 nemških vojakov, ki ao bili ranjeni v bitkah z Ruai, nahaja v norveških bolnišnicah. Uprave bolnišnic v Oslu so morale na zahtevo nacijakih^ avtoritet iz-gnati bolnike, da ao dobili prostor nemški ranjenci. Francoeka otoka nt dobita premoga is Kanade Ottawa, Kanada, 25. avg.»Vlada je naznanila ustavitev Uvoza premoga na dva francoska otoka, Hi lahko poataneta oporišče oaišča. To sta St. Pierre in Mlquelon, ki letita v blitinl južnega obrežja Novefundlandije. Domače vesti Obiski Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete so 25. avg-gusta obiskali: Mary Marse s sinom Emilom in hčerko Mildred is Croweburga, Kans.; Mary Starič iz Chicaga. Clevelandake veeil Cleveland. — Iz Barbcrtona je prišla vest o smrti Mary Speti-čeve, rojena Žele. Doma je bila iz Koče pri Slavini in zapušča moža ter brata. — Pokojni Andrej Tonejc, o katerem smu včeraj poročali, da ga je zadela srčna kap, je bil star 47 let in doma a Spodnjega otoka pri Radovljici na Gorenjskem. V A-meriki je bil 28 let in tu zapušča šeno, dva sinova in brata. — Pri delu v tovarni se je pobil na nogi Frank Weiss. Nahaja se v domači zdravniški oakrbi. Veatl is Kanade Toronto, Ont., Kanada. — Tu je pred dnevi izvršil samomor s britvijo Frank Cemai, star 34 let in doma U £ilja v Beli Krajini. Vzrok ni znan, znano pa je, da je bil zadnje čase zelo potrt in v velikih skrbeh zaradi žene in otroka v starem kraju. V Kanadi Je bil 15 let in bil je član društva 648 SNPJ. «i Veliki prof iti jeklarškm korporacije Washington, D. C., 25. avg.— Čisti profit korporacije Bethlehem Steel je znašal v dru dem čo-trtletju tega leta $7,345,887, sko-ro dva milijona dolarjev več kot v prvem četrtletju. Ta korporacije ima vladna naročila, ki znašajo čez dve milijardi dolarjev. Eugene G. Grace, predsednik korporacije, Je dejal, da Je bUa v na novih tovarn in povečanje ata rih. Vlada mgradi municij. •Aro tovarno v St. Paulu St. Paul, Minn., 25. avg.—Federalna vlada bo tu zgradila veliko municijsko tovarno za Fede* ral Cartridge Corp. Načrti ao bili že izdelani in gradbeni atro4ki bodo znašali $18,000,000. prvi polovici tega leta potroše-a *ota $11,000,000 «s gradnjb Smetona apelira %a pomoč Litvi C h I c a g o, 25. avg.—Antanaa Smetona, bivši predsednik Litve, je na ahodu, katerega ae je udeležilo 15,000 oaeb litvlnskega porekla, apeliral za pomoč avoJI deželi. V svojem govoru je orisal trpljenje prebivalcev Litve, ko jo je usedel Stalin in zdaj, ko so jo invadirale nemške čete. Smetona Je bil predsednik Litve 20 let. Rueko vmešavanje v radij»ka poročila jezi Nemce Berlin, 25. avg.—Nacijški krogi so napadli Rus<- /.aradi vmešava nje v radijske prenose poročil o poteku vojnih operacij v nemškem jeziku in zapretili s proti-akcijo. Vmešavanje je nova ob lika v radijski borbi, ki se je pričela pred dvema tednoma Sprva se je slifcsl le nerszločen vrišč vselej, kadar so nemški govorniki storili psvzo po izrečenih stavkih, sinoči pa se je prvi krat zgodilo, da so nemški poslušalci razločno slišali in razumeli besede sovrsžnih govornikov. Po vsaki novici, ki jo je na-znanil govornik, se je oglasil drugi in dejal: "Pravljica" ali pa "Ali mialite, da bo ljudstvo to verjelo?" Ko Je nemški naznani-lec sinoči dejal, da je poveda vse vesti, je ruski naznanilec hitro pristavil "Jutri se bodo laži nadaljevale." Pogajanja med Ameriko in lelandijo Washington, D. C., 25, avg.-Članl Islandske misije so sinoči dospeli sem, ds se pogajajo i ameriško vlado o finančnih, tr govskih in drugih važnih vpraša njih. Načelnik misije je Vilhjal mur Thor, predsednik islandske banke In bivši konzul v New Vorku. Člana misije je ob prihodu v Waahington pozdravil državni podtajnlk Humner Welles. JtasdalJs »e* Teike kazni za špekulante v Franciji Pariz, Z5. avg,—Poaebne sodišče, pred katerimi ae bodo morali zagovarjati špekulanti» in o|ieratorJt nelegalnih tržišč, ao bila ustanovljena. Ta bodo lzre> kala draatičnr kazni in celo smrtne obeodbe Sedem <»«*b Je bilo že aretiranih na obtožbo navijanja cen In verižništva v |»a Mškem dlstrlktu Sodišče zavrnilo toibo proti uniji Han rrfcneiaco, Cel. — Delav-|ske unije ne morejo hiti kaznovane im razžalitev sodišča, je odloči) sodnik MrWilliema, ko je zavrnil dve tožbi, kateri je vložila Euclid Candy Co proti uniji pristaniščnih In tkladnlščnih delavcev CIO Tofbl sta bili vlo->A«nl ns podlagi kršenja injunk-rije. ki je omejila pravico ptke-I tiranja v zadnji stavki akladlšč-'nih delavcev. ANGLEŠKA VLADA APELIRA ZA DODATNO POMOČ Novi načrti predloieni kongresu KENTSKI VOJVODA PRI ROOSEVELTU Waahington. D. Cm 25. avg.— Doznava se, da je Anglija apelirala na Ameriko za dodatno pomoč v obliki posojila, darila ali militaristične opreme v vsoti petnajst milijard dolarjev. Anglija je že dobila od Amerike bojna letala, parnike, orožje, strelivo in drugo bojno opremo v vrednosti $7,000,000,000 na podlagi poaojilno-najtmninakega zakona. Ako bo apel upoštevan, bo ameriška pomoč Angliji znašala $22,000,000,000. Predaednik Roosevelt je obljubil pomoč tudi sovjetski Rusiji in holandakl Vzhodni Indiji. Ali bodo sovjeti dobivali pomoč v smislu poaojllno-najemninake-ga zakona, še ni bilo naznanjeno. Uradni krogi v Waehlngto-nu ao izjavili, da Ima Rusija dovolj zlata za plačevanje v Ameriki naročene bojne opreme. Pravi vzrok obiska Hopkinsa, adminiatratorja poaojilno-najem-ninskega zakona v Londonu, je bil zdaj pojasnjen. On je odpotoval tia potem, ko Je Churchil-lova vlada apelirala na Ameriko sa večjo pomoč. Po konferenci s Churchillom in drugimi angleškimi voditaljl Je Hopkins informiral Rooaevelta, da je apel upravičen. Lord Beaverbrook, angleški miniater za pridukcijo, ae naha-Ji v WashlngtonU. Imel Je še več razgovorov z državnim tajnikom Hullom In drugimi člani Rooae-veltovega kabineta. On jim je povedal, da Anglija potrebuje nadaljnjo finančno pomoč pri oboroževanju, da bo lahko vodila borbo proti HiU*rju. Kongresu so bili že predloženi zadevni načrti. Philadelphia. Pa.. 25. avg,— Senator Alben W. Berkley, vodja demokratske večine v višji zbornici, je na zborovanju Veteranov tujih vojn poudaril, da mora dobiti predsednik Roosevelt večjo oblaat v borbi, katere cilj Je uničenje diktatorjev. Amerika se ne more Izogniti posledicam vojne in njena dolžnost Je, da stori vse, kar je v njeni moči, za poraz agreaorjev. Nobene garancije ni, da se požar, ki divja v Evropi, ne bo raztegnil na za-padno hemisfero. Hyde Psrk. N. Y.. 25. avg.— Vojvoda Kentaki, brat angleškega krsljs Jurija, Je goat predaed-nlka Rooaevelta. On je doapel aem iz Kanade. Naznanjeno Je bilo, da bo vojvoda apremijal Rooaevelta, ko se bo a poaebntm vlakom vrnil v Washington. Jutri ali v siedo bo vojvoda odpotoval v Kanado, kjer al bo ogledal letališča In druge vojaške ustanove. Nemški inienir aretiran l v Columbiji Bogota, Colurnblja, 25 avg,— Wilhelrn Mieraehel, nemški inženir, je hi I aretiran v El Tiempo-j nu, ko ga je policija sasačlla pri fotografiranju veste, ki vodi Iz ^ tega meata proti Tihemu morju, | in zbiranju drugih podatkov brez idovoljanja oblasti. Policija je ugotovila, da Je Bierschel polo-] val po deftell brez potnega liste. Nemški vojni ujetniki \v Avstraliji Melbourne, Avstralija. 25 avg —Nemški vojaki, letalci in padalci, ki ao jih Angleži ujeli v Grčiji in Libiji, ao dospeli v to meeto Upali ao, da jih bo rešila kakšna nemška bojna ladja, kar pe ae ni zgodilo In zdaj ao reso-čareni. Vsi ujetniki bodo poala-ni v taborišča. .________ î>fc OSVETÄ THE EN LiG ÏITEN MElfT «LABII.O IM LASTVTWA ILOVINIKI MABOONB POOTOKNI JSONOTB * mi ii MI Al« ta Um mm Ito. fSJO u pol lata. UM «o «otrt tau. am Chicago T. CUmmm |7 M ta a»ta lata. M « n pta ta OUtaO fT.M ta MM MM. M <• M F« Ml U.M. ntm i for th. Oolloi Mota» (««p« Cllo»! M m pta rtar. c^ 004 OttaM ITH pta »m». •PwoUrW U N pM rtar. ¿ZRtKCv* ^RokopUl'utararn« vtablna ££a.kpovaa»l. p««l M vntajo p«41l).talju la v •llk'j u. ta >o prllotii poitnloo. -MoMMHpta ft __MticlM wiU ota te nSuroaA. Otter ..ta m atari«. j^r». pota «ta.. «III te taterote ■ hp Mtf Matter aa *•». ter Im« n fHOHVETA MIT-M la. Uttali Ara^ UMI» 0» TBB rKUEBATBD Uatui» o Sh lapa Ja oa prlaMr (Au«w( II. 1S4I), pol« '»te» •te»» »a Matant pasta»!, te «aa ja a teta ru*>.ta». Ponovita lo prai kvteMM. te aa raM UM oa staarl. Jo our lr, ki Glasovi iz Ali se Rusija pridružit Ti poročila nekega radijskega komentatorja vldltoio, da ne gre.vse gladko med AmeHko, Anglijo in sovjetsko Rusijo, katere poskušajo združiti vse svoje sile za poraz nacijske Nemčije. Zadeva, katero je komentator razvil, je sledeča: Roosevelt se je več mesecev trudil, da bi pridobil Churchilla za konferenco, na kateri se bi oba osebno pogovorila, kako stoji stvar glede vojne in miru; da bi oba položila vse karte na mizo in si rekla: tako in tako je; končno bi oba podpisala nekskšno izjavo, katera naj pove vsemu svetu, kaj Amerika in Anglija hočeta glede miru, oziroma kakšen naj bo bodoči mir. Churchill je odlašal in odlašal, naposled se Je pa le ukrcal na bojno ladjo in odplul proti Ameriki na konferenco z Rooseveltom. Predrto pa je Churchill odšel, mu je Roosevelt sporočil, da bi rad videl tudi zastopnika Rusije na konferenci. Če je Rusija enakopravni zavez-hlk Anglije, je tudi upravičena do udeležbe na vseh konferencah, ki se vrše glede vojne in bodočega miru. Churchill se je strinjal in obvestil Stalina, naj pooblaati koga, da pojde z njim. Roosevelt je baje namignil, da bi rad videl Lltvinova, kateremu še najbolj zaupa. Stalin je pa pokazal svojo staro nezaupnost. Če ni on sam zraven, je bolje, da ni nikogar .,. Tako se je vršila pomorska konferenca brez predstavnika Rusije. Kot je Že znano, sta Rooievelt ln Churchill podala svetu deklara-osmih točk, na katerih naj sloni bodoči mora biti demokratičen. Za pomoč atari domovini Sharon, Pa.—Slovenija, naša rodna zemlja, je spretnehjena v strašno Kal varijo po brutalni sili sovražnega tujca. Ne moremo si predstavljati trpljenja ln bolesti, pod katerimi ječi ubogo ljudstvo. Zima trka na vrata, ni obleke niti obutve, ni zdravil niti živeža, vse, kar je pridelal slovenski kmet, so mu pobrali. Pomanjkanje je vseli.' Naše bratske organizacije vidijo, da narod potrebuje pomoči. Temu glasu se moramo odzvati tudi mi eharonski Slovenci. Vedno smo imeli odprte roke in po svoji moči pomagali vsakemu klicu, bodisi v pomoč tujcu ali rodnemu bratu. In danes, ko je stara domovina v rdkah sovražnega nasilja, nas kliče rodna mati Slovenija, ki nima drugega prijatelja pp širnem svetu kot nas ameriške Slovence. In mi se moramo odzvati temu klicu ob tej strašni uri trpljenja jn pomanjkanja vsega, ta mati kliče ameriško Slovenijo in steza proseče roke za pomoč. Ta mati je danes prva, ki ji moramo pomagati po svoji skromni moči. In to storimo lahko pod okriljem Jugoslovanskega pomožnega odbora. Društvo Slovenec 262 SNPJ in društvo Sloga 174 ABZ sta izvolila svoje zastopnike, ki so podvzeli korake, da se dobi dovoljenje za zbiranje prispevkov. Pisma bodo poslana vsem krajevnim društvom v tej okolici, ki naj izvolijo svoje zastopnike, kateri se naj udeleže skupne seje vseh zastopnikov v soboto zvečer, 20. septembra, ob osmih zvečer v Slovenskem domu. Upam, da bodo naša bratska društva in ostali gospodarski in kulturni klubi izvolili svoje zastopnike. Denarja je že nekaj pripravljenega v ta namen. Ker pa to še zdaleč ne pokriva naše kvote, zato je treba, da gremo skupno na delo in pomagamo trpečemu narodu po svojih skromnih močeh. Frank Kramar. začasni predsednik. KapUA j, Sta- celo škodljive. SNPJ ima danes lastno glasilo, to je dnevnik Pro-sveto. Ta je za članstvo to, kar je bila pred 25 leti konvencija. Danes je vse premlateno in pce-delano po večkrat v uradnem glasilu. Ko pridejo te reči na konvenciji pred delegacijo, navadno zborovale! kar kimajo kot bi spali. Nič ne vedo, kaj naj ukrenejo in tako se zgodi, da ostanejo tiste točke po starem. Na konvencijo ne dospejo samo napredni delegati, ki se res mučijo in trudijo, da bi kaj koristnega zaključili za SNPJ. Na konvencijo pridejo tudi komunisti in klerikalci, bratje po organizaciji in narodnosti, po svo-em prepričanju se pa gledajo kot pes in mačka. Na taki konvenciji pač ne gre za izboljšanje pravil, nego le za to, kdo dobi jremdč s političnega stališča. In cer je temu tako, stori naša SNPJ prav, če odpravi konvencije in rešuje svoje probleme z iniciativo in splošnim glasovanjem. Jack Yert. 262. Predno sta se pa razšla, sta Roosevelt in Churchill zaključila, da mora biti sovjetska vlada takoj obveščena o sklepih njunega aestan-ka in obenem povabljena, naj podpiše deklaracijo o mirovnih točkah. V ta namen naj se vrši drugs konferenca v Moskvi. Rusija je bila informirana, da morijo biti Amerika, Anglija in Ruaija edine glede miru, kakor ao edine v tem, da mora biti Hitler poražen; če Amerika ln Anglija toliko zaupata Rusiji, da sta pri volji zalagati Jo z bojnim materialom ln ji tudi drugače pomagati v vojni a Hitlerjem, naj tudi Rusija toliko zaupa Ameriki in Angliji, da sprejme njuno deklaracijo glede temeljnih mirovnih pogojev. Stalin Je takoj odgovoril, da sprejme predlog za konferenco v Moskvi. Cd je tudi povedal, da sprejme deklaracijo, še ni znano, Na dan je prišlo še to, da se je Stallh Sprva branil dati Angležem In Američanom natančne informacije o moči rdefe armade in količini ruaklh letal, tankov In bojne opreme sploh. Toliko je bil nezaupljiv! Končno so StaMna njegovi generali pregovorili, naj poloti karte na mizo. če hoče dobiti kakšno pomoč. Angleški ln ameriški vojaški predstavniki zdaj lahko spremljajo ruske armade na fronto in opažu- . jejo njihovo bojno taktiko. Toliko komentator. Vprašanje zdaj Je, če Stalin sprejme i m mero točk Amerike in Anglije za bodoči mir. Točke se kajpada ne ujemajo s programom In clljl komunistične internacio-nale - ampak ta internacionala ae mora umakniti, če hoče aovjetakl režim imeti kooperacijo AmeVtke in Anglije ka poraz nacijske Nemčije in za ohrano neodvisnosti Rusije same. Amerika, in Anglija bi morali zahtevati Še več od vlade v Moakvi popolno amnestijo vseh političnih jetnikov, ki se nahajajo v sovjetskih ječah In koncetradjakth taboriščih! Na drugI strani pa imajo voditelji Rusije pravico, da zahtevajo koncesije od Amerike in Anglije. C« ae mora umakniti komunistična internacionala t pueorik ■ sveta — mora sr u* mahniti' je pravilno, da se umaknejo tudi «ngfotki m ameriški kapitalisti ia med n ar. hI-nega goepodarltva, če hočeta Amerika in An-flija, da bo bodoči mir takšen, kakor izjavljata v svoji deklaraciji Mednarodni kapitalizem je največja avtm dkonom*ki kooperaciji nsro dov m ta goepodarako blag.»stanje malih držav! Kidar preneha medna rodno kapitalistično ItkorllČinje, bo prenehala tudi potreba za komunistično In socialistično Internacionalo Pomagajmo prvo sebi Sharon, Pa.—Mnogo čitam v raznih alovenskih listih, da je treba pomagati naši rojstni domovini*, Lepo je to in tako je Siv. iPravijo, da kri ni voda. je temu tako, zakaj bi se najprej ne pobrigali za naše lastne Člane, ki so nneknogli in brfez sredstev, da jih obdržimo v organizaciji? Tudi tisti, ki niso več člani SNPJ, toda nekdaj so bili dobri in aktivni zu organi zacljo, so potrebni podpore. Naši bratje v Ameriki so prvi na vrsti, potem šele v starem kraju» Dvanajsta fWna konvencija bi morala- zvišati asesmeat deset centov na mesec na člana—$1.20 na leto. S tem bi se lahko mnogo pomagalo našim lastnim bratom. Ml imamo za vse dosti, gremo na piknik ali vesel ieo in ae nam ne vidi nič škodi», če potrošimo pet ali deset dolarjev. Toda, ko gre za tistih deset centov na mesec za stare članfe, je pa takoj ogenj v strehi. Ml damo »rez ugovora 25c zu nič koristnega, za napredek ali dobro delo pa pet centov. Tudi ae lahko vprašamo, če ao konvencije naše SNPJ neobhodno potrebne. Ako pogledahin preteklost pred 25 lett> vidimo, da ao bile konvencije takrat potrebne; in če bi tisti časi ostali nespremenjeni, bi lahko rekli, da eo še sedaj potrebne. Ampak časi ao danes drugačni in konvencije niso več koristne niti potrebne. V mnogih primerih en Po oblaku v Mllwaukeeju Oaage. W. Va.—Upam, da bom dobila malo prostora v listu za ta moj dopis, ker se želim zahvaliti vsem Milvvaučanom, katere smo obiskali in ki so nam šli tako na roko s postrežbo in drugače. Najprvo hvala dhižini Scully iz Detroita, potem mojemu bratrancu Louisu Potisku in njegovi ženi, katerima ne bomo mogli povrniti, ker sta bila tako postrežljiva in sta nas tudi vozila z avtom okrog znancev in prijateljev. Z nami je bila tudi Margareta Mozer, ki pozna vse, katere sem želela obiskati in ni bilo treba vpraševati, kje živijo. Hvala družini Vidmar za prijaznost in postrežbo; če pride priložnost, kot ste obljubili, vam bom rada povrnila. Prav tako hvala Ritonijevim za vse, kar ste storili ža nas; družini Mary Soba za poatrežljivost in prijaznost, družini Helene Ambrozich, ki so nas z veseljem sprejeli in postregli, kot povsod, čeprav nismo bili potrebni. Ampak moški So drugačni od žensk, oni se ne branijo dobre pijače. Hvala tudi Žumrekovi iz Strgojnice in njenemu možu—ime sem pozabllb ki sta bila tako korajžna, prav tako družini Kmetec, ki imajo salon in so nam postregli z vsem Hvala mojemu bratrancu Johnu Potisku in njegovi ženi za vso prijaznost, kot tudi zetu Louisa Potiska, ki imata z ženo salon. Tam smo bili v nedeljo zvečer, 6. julija. Tam zagledam Louiso Staut, katero sem že prej obiskala na njenem domu, ali pri jazna je toliko, da nas je hotela še videti pred odhodom. Tudi ona ima sulon, toda ga je zamrla in nas prišla čakat k prej omenjenim. Tam smo se zubavuli in prepevali, Louisa pa je pripovedovala evoje zgodbo, da snu» se morali smejati. Čas nam je hitro potekel in smo se morali po-sloviti od naših nekdanjih pri jateljev. Spoznala sem tudi mnogo novih; njih imen sicer ne vem, toda jih bom obdržala v spominu. Tisto nedeljo, 6. julija, smb bi 11 tudi na slovenskem pikniku Upam, da bodo milwauški Slovenci složni, da si zgradijo svoj narodni doitv Na pikniku so mi predstavili Poklcrjevo Kritino in Kolarjevo Micko iz Jablane pri Cirkovtfch, Befjakovo Cilko in njenega brata Franca it Si-kolj pri Pragerskem, Krtineto-vo Micko, omoženo.Skušek—bila je najbolj korajžna ki kovo Katrco, omoženo shar. Hvala vsem skupaj jercem, GorenjČem in Dolenjcem. H koncu prosftn, naj mi nlkdo ne zameri, če sem koga izpustila. Mojemu bratrancu Louisu Potisku in njegovi ženi Mary pa naj-prisrčnejša hvala za postrežbo in vožnjo po Milwaukeeju. -Najbolj me je zanimala v parku tista zverina, ker je prej nisem še videla. Johano Kmetec v Chi-cagu pa prosim, naj mi oprosti Mislili smo jO obiskati, toda smo pomotoma vzeli drugo pot. Mogoče se vidimo drugo leto. Vsi nam ostanete v prijetnem spominu. Mary Seiko. Vsakega neka) Midway. Pa.—Dne U. avgusta je minilo 16 let, odkar nas je za vedno zapustil naš brat Andrej. Pokojni brat je dobro vedel, da mu ni pomoči, toda svoji soprogi je vedno trdil, da mu gre na bolje. Od takrat bi lahko za vsa ko leto naštel, kaj sem delal ta dan. Tako je tudi letos naneslo da sem bil omenjeni dan v velikem poslopju—pred 16 leti — v bolnišnici West Penn, letos pa na novi pošti s prijateljem, ki išče državljanskih pravic. Ko sem zvedel, da je umrl Vincenc Prešutl, član društva 265 SNPJ v Southviewu, se mi je zdelo, da je moja dolžnost, da ga obiščem, ker je bil več let član našega društva 89 SNPJ. Bil je ves obložen z venci, kar Ibinah Vam naznanjam, _ ste dobrodošli v naši naselbini. Ako prijavite vaš prihod, sem vam na rlžpdl&go z uslugo. H koncu naj omenim, da se bo v septembru vršila seja našega društva 89 SNPJ prvo nedeljo, 7. septembra, radi konvencije, da bomo ob času konvencije imeli več časa za zborovanje ali golte. Ne pozabite tudi vinske trgatve našega društva, ki bo 27. Septembra. Prosim, da to upoštevajo tudi sosednje naselbine in vas že danes vabim. John Sire» predsednik. je dokaz, da je dobro vršil svojo nalogo. Blag mii spomin, dru žini pa v imenu našega društva izrekamo globoko sožalje! Naselbina Southview ima pri-lično lepo dvorano. V načrtu imajo, da postane ta dvorana Ikat društva 265 SNPJ. Vam čestitam k temu koraku. Pokojn Jože Ambrožič iz Strabana je večkrat dejal v svojih govorih da so to naše trdnjave, kar pri meni še vedno drži. Tudi sem mnenja, da se premalo dela na tem,. da dobi vsaka naselbina svoje shajališče, pa naj se imenuje narodni ali društveni dom Vsa čast pokojnemu Jožetu Ambrožič u! Dne 1. septembra pa gremo v Imperial, kjer bo društvo 1Č6 SNPJ praznovalo 25-letnico otvoritve svojega doma. Na programu bodo govorniki in drugo Torej, kdor ne gre takrat v Čhi cago, naj pride v Imperial Ni več daleč čas, ko se snidejo delegatje dveh. organizacij SNPJ in SSPZ, v Pittsburghu da rešijo vprašanje združenja Kot večletni uradnik pri društvih obeh organizacij naj vzklik nem s pesnikom: "Tudi meni Br ce se dviguje, skrbi umikuje, iz misli se misel snuje, od radosti radost cvete ..Čestitam vsem ki so delovali na tem in želim da se obe organizaciji zlijeta celoto. Prepričan sem, da bo združitev nam vsem v korist. Hvala prijateljem v Imperia-lu za lep sprejem zastopnikov SSPZ na sej» federacije SNPJ 27. julija. Z vašim dejanjem ste pokazali, da ao dobrodošli in da »o \frata odprta vsej tlružini SSPZ. Gotov sem, da bodo tudi delegatje storili vse, da se počutimo enakopravni. Sedaj pa kltfem delegatom obeh organizacij: Dobrodošli! Storili bomo vse, kir je v naši moči, da odneseVe lepe s, od nas. Glavno je dobra volja, ki vse premaga. Br. Michael Ku-mer, predsednik kon venčnega pripravljalnega odbora, je poro? čal na federacijski seji o prdgra-mu. Gotov aem, da je irrJKm te^s dela Mike je tlljudeh in flejmo, da ga obdržimo med sabo. Gotov sem, da bodo delegatje obiskali znance in prijatelje s Anton Garden O sapadu in počiinlkarjih Pueblo. Colo.—Počitnice so važne za ljudi, ki vedno sede pri enem in istem delu, enolično iz dne^a v dan. Važno je posebno za one iz večjih mest rta vzhodu, da pridejo v Colorado in se rrizgledajo po planinah mčd gorami. Ni boljšega zdravila za človeška pljuča kot je gorski ali planinski zrak. živci se okrepe in telo postane odpornejše proti vettkomestnemu šumu in dirin-daju. In pričakovati je, da obiskovalci koloradskih hribov poročajo o svojih pohodih po naših res vabljivih gorskih planotah. Ko sem bral opis Antona Gardna, ki je bil med nami, sem se nehote sportmii tistih sedmerih vodopadov in stopnic. Je res, ako bi par močnih ljudi prijelo za ograje in jih prilično po-tresli, bi se najbrže vse skupaj zrušilo v globino. Garden gotovo hi bil dalj kot na vrhu vodopadov. Ako bi bil šel nekaj milj naprej, tedaj bi bil videl prav doli do Puebla — razgled kot ga ni niti z vrha Pike's Peaka. Ljudje zelo radi povedo, da so bili na vrl^u Pike's Peaka. Vsak še tako slaboten človek lahko pride na vrh te gore, ako ga kdo pelje. Ni pa tako lahko priti na vrh peš — 14 milj hoda. In v osmih urah zmerne hoje se pride, ako pljuča ne odpovedo. Ko Sem prvič hodil—ali lezel—pred mnogimi leti, je bila med "hri-bolazci" neka Londončanka, ki je prilezla na vrh v 20 urah. Dobro je, da SloVehci iz vzhodnih držav obiščejo Colorado. Se bolje bi pa bilo, da bi pogledali po naseliščih, sedaj že več ali manj brez življenja, kjer se je kopalo in vrtalo kot v mravljišču. Nikjer rti* sVetu v gorskih krajih ni bilo toliko življenja, da bi ljudje toliko rili v zemljo kot krti, kot ga je bilo v Coloradu pred 30 leti. Slovenci, Hrvati, Srbi, Čehi, Slovaki in drugi so vrtali, kopali in topili. Koliko njih krvi in znoja ije .v teh hribih! In koliko žaloiger naših slovenskih naseljencev! Premogo-rovi, rudniki, topilnice — povsod so Slovenci imeli prednost. Tistefa življenja ni danes več. Dobro bi bilo, da bi kdo pogledal po teh naseliščih, povprašal o preteklosti in zapisal kot važen del zgodovine naseljevanja ini življenja Slovencev. ftazumlivo je, da se reče tudi beseda o ljudeh, s katerimi se človek sestane. Garden ni prestopil časnikarske etike, ko je pritrdil: "Tak Je kot je bil, še vWno 'navduSen' . . ." Kaj pa Je navdušenje? Jaz ne vem povedati drugače kot to, da je čtovek tak kot je natiČert. Mi delavci Imamo tudi ponos, da ne za vržemo tistega, kar smo se naučili. V prvih letih socialističnega gi banja med nami Slovenci v tej deželi je Proletarec nas učil in tfedi naučil mednarodnega socialna, ki v neki dobi doseže vse narode na zemlji. Načelo tega je bilo izvršeno v ruski civilni tatyfti — bodi temu ime tako ali tako. Ali naj potem, radi u postavitve socialnih pravic, prekli njam Rusijo in njene ljudi?! To prepuščam Prosveti, ki je na pram Rusiji že veliko grešila in dan na dan piaala proti njeni vladi. Joe Hočevar. 21. SLOVEN8KA NARODI PODPORNA JKDNOT/ Grupa članov cor k v eno organiser! le. organiser!). NA NOTA Izdaja evoje publikacije Im fta ponebno list Preeveta aa koristi, ter potrebno agitacije evojlfc ia članatva ia sa propa-avojik Hej. Nikakor pa drugih pod _ Vesfcè er ganlsaeija glasila. Torej URa proučuje poslovanje sadrušnik I organiser!j la «J* dmfttrv *aj ae ne poôiljaje Usta Preeveta. ne tt propagando dr >0HUk organizacij. 1 ganlsaeija ima oh I i" a Kaj se godi v Jugoslav Vesti, ki zadnje čase prihajalo u — movine, večinoma iz krogovT^ * H de v Londonu in WashiUonT tako grozotno sliko ne^CbaC^ veniji in drugih krajih nesrZ> , da jim človek kar neU^ ba^va ' Zm0i^ VSega aH barstva, ni- nobenega dvoma, ker Tih pac slone na strahovladi; v^keL pošljejo v koncentracijsko tatr ^e M antinacije ali antifašiste pa umo^ ječo, kjer jih mučijo prav^poTnntl Znano je tudi, kako postopajo v ok„ krajih. Kolikor nam je znan£ U dvojno mero, oziroma spadajo blamirss v® V dve kategoriji: v kategorijo Z skih" (!) in v kategorijo "neprij elj sovražnih krajev. V krajih prve kat^ v Franciji, Belgiji, na Holandskem S Norveškem, deloma na Češkem inGri se Nemci obnašajo — "korektno" kot večkrat čitali od ameriških poročevalce rektno" pomeni v nacijskem jeziku d« rano uljudnost" nemškega vojaštva do ranega prebivalstva; ta nacijska ali uljudnost" pa velja le tam in le toliko č kler so podjarmljenci podložni kot kuž| kler so nacijem pripravljeni dati vse htevajo in tudi "plačajo" z nič vrednii kami. Kdor se jim postavi po robu ali dovolj velike ponižnosti, ga takoj zader ska pest ali še kaj hujšega. Za večje ke posameznikov ali tajnih skupin kaz visoko denarno globi) tudi vse prebivali zadetega mesta ali kraja. Z drugo bi "prijateljskih" okupiranih krajih Nem ganjajo terorizma, dokler se jim oki pokore. flopl«! Vse drugače pa je v "sovražnih" dež med katerih zavzema Poljska prvo mei Nemci i počno na Poljskem, je skoraj r no. Treba je iti precej daleč v zgodo vidimo tak barbarizem kot ga naciji \ nad ubogimi Poljaki. (Enak barbarizi nja tudi Franco nad lojalisti v Španiji no sankcijo katoliških krogov v Rim svetu, dasi ti krogi vehement,no pro proti enakim grozodejstvam na Poljski .dvojna mera rimskih "demokratov" i tarcev!) Nacijska politika na Poljskem mi Sarho za raznarodovanjem, marveč sedrtem uničenju Poljakov. Po zadn sicer tudi Poljaki niso postopali gentl napram poljskim Nemcem in jih okro| lijona nasilno izgnali iz gdanskega K da so iz njega napravili "poljsko zeml, dar jih pa niso skušali fizično ekstei kot to zdaj delajo Nemci nad Poljaki izpovedujejo to politiko odprto in ji lahko verjamemo. In kljub temu, da poznamo te nacijsl te in barbarstvo, vendar človek kar verjeti vestem jugoslovanske vlade v | stvu o nacijskem barbarizmu na Slot Zadnje dni smo na primer čitali, da s izgnali 400,000 slovenskih in srbskih osmega do šestnajstega leta v Nemčijo da na kmetije — da kar na debelo slovenske kmetije, posestva in premože družine, predvsem male otroke in stal di pa izganjajo v Srbijo brez vsake pr z 200 dinarji v žepih. Samo iz Mar okolice so baje izgnali v Srbijo 15,0« Z drugo besedo: po teh vesteh je Slov« stala druga Poljska in so Nemei pria polno eksterminacijo Slovencev. Koliko je resnice in koliko propag teh vesteh, je nemogoče ugotoviti-j vitev bo mogoča šele po vojni. Za rvd rečem, da verjamem, da je v teh v<* jega nekaj, več ali manj resnice in mfl pagande s strani jugoslovanskih obW paganda je pač še edino sredstvo, »J jugoslovanski vladni krogi lahk<» M Hitlerjevemu tolovajstvu. In v vojnj paganda bojno sredstvo vsake vlade, j dl, da je vojna - kot vsaka drugii --u da dvojne vrste: je propaganda, ki m izšlo V ljub-jutru 6. aprila, na dan yinje nadaljevanje čud-skrivnostne kampanje da-|yjtl da se želi doseči nelu ¿ler pa ta cilj ni znan, se nfmore ubraniti vtisa, da 'kampanja ne more sklada-ukrenimi težnjami za utr-9 miru in po^lobitvojo pridih odnosov med sosedi, ¿rumen odgovor tuji progi ki je te dni po svojih oddajah vedela toliko Ki o neljubih dogodkih v žiriji, o zlostavljanju na-i manjšin, o banatsklh va-i gorijo, je prinesla zadnja , "Vremena" reportažo dopisnika, ki ga je bilo v banatske vasi, da bi se il, koliko je resnice na m |em ko se vodi po radiu besedni dvoboj o naši ki manjšini, poteka življe-tanatskih vaseh mirno ka-taku pomlad, zaradi dogod-■o svetu morda le malo bolj ano kakor druge pomladi, banatske vasi so na gosto po ogromni ravnini, ikrbno obdelanih poljih že iji setev. Zemlja je dobra sdna. Hiše so bele, čiste, razbitih šip, nikjer nobe-dedu o kakršnih koli nemili visokega dimnika tovar-loba v vasi Jabtika uhaja i dim—znamenje, da se v i dela. Pred hišami se skuštrati! otroci. Tu in k na travniku brezskrbno «reda ovac. drži med lepo obdelanimi »i in travniki dalje, proti "rvičevu. Nemci, ki imäjo ije hiše, bovine in delav-Ivijo v neskaljenem prija-tn $ svojimi srbskimi sose-W niso slišali o nemirih, ki li ae bili zgodili v njihovih vaseh. Nimajo radijskih Hov Mirno, kakor «vsako vljajo svoja pomladan-Ne čutijo se niti malo Jugoslavija je njiho-vina. "Mi smo tu roje-»o zrasli, to je naša zem-*»vijo. Radi imajo to zem-ijim v izobilju rodi kruha, ■»jo svoje sosede Srbe. »ne bilo u Kraljevičevo, »Bogu'" potrjuje tudi žu-»dovoljen, da so vesti, o J mu je pripovedoval beo-■ novinar, od začetka do i izmišljene . . . vrsti ob cesti stoje hi-delavnice. Ludwig 7 J" čevljar, Friedrich krojač. Izlo/.bAia okna F*ta, svetla. Nikjer Medu o kakršnem koli ¡Nje so povsod živeli v mov; če stanuje predalfeč in če nevarnost ni neposredno blizu. Če pa Se znajdemo Izven doma pred neposredno nevarnostjo, pohitimo v prvo Mšo, kjer se morarho brezpogojno pokoravati naredbam hišnega nadzornika. Če pa nas napad zateče na odprtem prostoru, ke, ne da bi veliko razmišljal, takoj vležemo na zemljo ln si z rokaihi zakrijemo obraz. Če je V bližini Jartk, Se vležemo vanj, če pa je pred nami kakršen koli zid, prsobran, se vležemo zanj, obrnjeni z licem proti zidu. Največkrat bo napad iz zraka zatekel ljudi na njihovih domovih, Bodisi podnevi ali ponoči. Prva naša skrb bo tedaj, da se brež panike, brez velikega razburjanja, kolikor se da hitro zatečemo v zaklonišče v hiši; če zaklonišča ni, pa v tyet. Tu poiščemo prikladen prostor, ki se naj nahaja nekje v sredini hiše med ulico in dvoriščem. Tak prostor si moramo pripraviti že v mirnih časih. y nekaterih hišah sploh nI kleti; tam je treba izkopati zaklonišča na dvorišču. Če pa niti tega nismo napravili pravočasno, se ob priliki napada zatečemo v pritličje hiše, v kateri stanujemo, in se držimo bolj notranjih sten, daleč od oken, vrat in vseh nezaščitenih delov prostora. Tu se vsedemo na tla ali vležemo v zaščitene kotičke, zavedajoč se vselej, da smo najbolj na varnem na zemlji, na tleh, pri dnu. Ko gremo iz stanovanja, se za-držujmo čim manj ob oknih stopnišča, držimo se rajši zida in hitimo sklonjeni po stopnicah navzdol. Tako najmanj izpostavljamo svoje telo zračnemu pritisku, ki bi nastal od eventualne eksplozije kje v bližini. Nikdar in nikoli pa ne smemo ob napadu gledati skozi okna ali vrata, ker bi se s tem izpostavljali življenjski nevarnosti! ' " Če zaslišimo alarm ponoči, ali če nas prebudi streljanje protiletalskega topništva, napravimo naslednje: takoj vstanemo, če okna niso dobro zatemnjena, ne prižigamo luči in prebudimo ostale. Oblečemo se le za silo, vzamemo s seboj nekaj pripravljene hrane in se ravnamo strogo po zapovedih hišnega nadzornika. po- in iskrenem *vu n»rodnimi manj-»*lej smo gostoljubno ■k svoje ¡»sede in s tujci P*lveli v mini:'Živeli p drugim kakor domala** lepe, mirne '«plodne jeseni! -K OB NAPADU navodila « Prebivalstvu so izšla aprila, na dan r* »>vax,je) bkrini so dandanai-koli ume-' 'Ma je previdnost Prenašajo ' najrazli&MfH • '^manjka neprevid- v ljub- ic IZ CELJA Nesreča pri pošaru. Dne 3. aprila zvečer je na nepojasnjen način začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Franca Go-leža na Pristavi pri Škofji vasi. Poslopje je pogorelo do tal, ž njim pa^o zgoreli tudi vsi poljski pridelki in krma, ki so bili spravljeni v njem. Gasilcem je z velikim naporom uspelo sosednja poslopja rešiti pred grozeči mi zublji. Pri gašenju je poma gal tudi 17-letni Goležev hlapec Jurij Arzenšek, ki pa so mu je vnela obleka in je zagorel, da je dobil hude opekline po vsem životu. Prepeljalo so ga v celjsko bolnišnico. Is Kranja (Sledeče je bilo objavljeno 6. aprila, na dan invazije:) Meščani! Ni povoda za kako ljivo navodila, kako se imate drža« v primeru napadov iz zraka! Pripravite vse potrebno za zatemnitev! Očistite in pripravite podstrešja Pripravite si zaklonišča in vse, kar je v njih potrebno, če tega Še niste storili! Ne pozabite na potrebno orbd-Jfe! Pazite na zvonjetije ih sirene, ki vam bodo dale zrtak, če bi se bližal napad in ki vam bodo javile tudi konec napada! V primeru napada ne sme biti nikogar ha uHči. Danih navodil so točno držite. Odbor za zaščito mesta pred napadi iz zraka v Kranju. ' edenHh—"■»' \ hrmict Tedenski žarkomet (Nadaljevanja s t. strani.) Tako je na primer Hitlerjeva vlada pred vsakim napadom sosedne države širila po listih in radiu propagando o —- preganjanju, zatiranju in mučenju nemške manjšine, katero je treba "rešiti". V vsakem slučaju pa vemo, da so bile to le gorostas-ne laži. To lažnjivo propagando jie Širila v svet, predvsem pa za domačo porabo, tudi več dni pred posilstvom Jugoslavije. Prav te dni čitamo v zadnjih listih iz starega kraja, da so bile te nacijske vesti zgolj fabrlka-cije. Enako propagando smo čitali v Ameriki tudi med zadnjo vojno, na primer kakšne hudičeve bestialnosti so uganjali Nemci v Belgiji, kjer so otrokom rezali roke in noge, ženskam prsi in moškim spolovila. Amerika je takrat verjela tistim vestem in kar tulila sovraštva proti — "Hunom". Več let po vojni pa je prišlo na dan, da so bile vse tiste vesti o nemških grozodejstvih V Belgiji fabricirane v pro-, pagandističriih uradih v New Yorku, Londonu in Parizu. Naj se vrnem še k prej omenjenim viestem iz Slovenije, o katerih sem rekel, da verujem, da je na njih več ali manj resnice in več ali manj propagande, lahko tudi mnogo. S tem ne mislim niti najmanj blažiti ali celo "prati" nacijskega terorizma v Jugoslaviji — ali kjerkoli, marveč ga obsojam iz dna svoje duše,. Vendar pa bodo potrebni boljši dokazi za njih verjetnost kot jih nam more danes kdorkoli dati. Jaz se -na primer skoraj ničesar tako ne bojim kot fabricirane propagande, ki sloni na jezuitičnem nauku, da cilj posvečuje sredstva. Taka propaganda je največji strup. Oglejmo si torej nekoliko prej omenjene številke. Maribor je na primer Štel zadnja leta okrog 35 ali 36 tisoč prebivalstva, in to nemško manjšino vred. < Po- ['' ' dokler rJUCifrw, L,. . _ . ' nam je '•dajati ™ b, /ačelodelo- v tOpr,UlV0 «H 1* '"»mbnlkl [L l>«mbe. naj do- ** brtru prtu Dr. Vannevar Buah. pr*d**d talk Carnegielere «satanova Wathing Ionu. ročilo pravi, da je bilo od tam in iz okolice izgnanih 15,(KM) slo-verjRkih družin in mnogo tudi iz Gorenjske, in najbrže tudi iz Dolenjske. i vemo, da imajo v Sloveniji velike družine; družine samo s tremi otroki so tam redke, več Jih je s pietiml, Šestimi, osmimi aH z desetimi otroki. Toda štejmo samo pet oseb na družino; iz 15,000 družin torej dobimo najmanj 75,(KM) oseb, kur je dvakrat toliko kot Je štel Maribor celokupnega prebivalstva". Če je bilo od tam deportiranih v Srbijo 15,000 družin, so morali hitlerjevci torej izgnÄti sle hernega Slovenca tudi iz široke okolice Maribora. Kaj pa s 400,000 tisoči otrok od osmega do šestnajstega leta, katere so baje hitlerjevci depor-tirali v Nemčijo Iz Slovenije in Srbije? Poročilo ne omenja, koliko od teh otrok je bilo sloven skih in koliko srbskih, toda recimo, ds Jih Je bilo vsakih po-lovlcs. Vsega prebivalstvs je bilo v Sloveniji pod Jugoslavijo nekaj nad milijon; od teh Je bilo Slovencev okrog milijona. Če Je omenjena vest resničns in če je na primat- Hitler dal Izgnati i? Slovenije 200,000 otrok, kar, je iena petina Slovencev v Jugoslaviji, to pomeni, da tam ni nitt enega otroka več te starosti Ali je kaj takega mogoče? Ali je to verjetno? Kaj pa bo Hitler s takimi otroki, katere bi mogel kvečjemu porabiti za pastirje ali pestunje? Ampak takih otrok tudi v Nemčiji ne manjka Odkrito povedano, da se ml zdi. da je bda ta vest prav tako fabrl-cirana kot ao Wie narljsk* vesti o zatiranju, trpinčenju in v preganjanju nemške manjtonf v I Jugoslsvtjt, ali pa zavezniška ""vesti" o nemškem grozodejstvu Je še druga stran te slike. Znano je namreč, da je bilo prebivalstvo v Sloveniji, kot tudi vojaštvo i možno izjemo v Mari bčfru, povsem pasivno napram hemški in italijanski invaziji. Vsaj tako je raividno iz pisma, ki jé dospelo iz LJubljane ali o-kollče in bilo pred nekaj tedni objavljeno V Proletarcu. V tistem pismu Je rfečeno, da ni bilo v Sloveniji'nobenih bitk in da je bilo v ljubljanski okolici oddanih le par Strelov iz protiletalskih topov, od katerih je bil smrtno ranjen — od padajočih drobcev — neki deček. Tako tórej hiso Slovenci dali nacijem nobehe pretveze za kakšno masno nasilji, kot tudi ne za masno izganjlnje. Če *bi se bili upirali, kot so se na primer Poljaki, bi bilo drugače, potem bi nacijska brutalnost najbrže ne poznala meje. Potem bi bile tudi vesti o masnem izganjanju Slovencev v Srbijo bolj verjetne — nikakor pa ne o deporta-ciji 400,000 otrok v Nemčijo. Da naciji uganjajo terorizem v Sloveniji in drugih krajih Jugoslavije, posebno v Srbiji, ni nobenega dvoma. Toda kolikor poznamo njih metode, uganjajo svoj terorizem nad posamezniki, predvsem nad delavskimi in socialističnimi voditelji ter demokratičnimi Intelektualci. Po-vsehi verjetno je, da so te ljudt, že prej znane antlnacije in anti-fašiste, popolnoma "likvidirali" — jih poslali v koncentracijska taborišča in ječe ali jih postre-lili. Verjetno'je tudi, da so v Mariboru postrelili 1800 civilistov, kot je poročilo omenjalo, radi njih sodelovanja v bitkah vojaki. Lahko rečemo tudi to, če so pri Mariboru v resnici trajale bitke štiri dpi. da je mesto skoraj gotovo v veliki meri, ako ne popolnoma v razvalinah, kur pa poročila iz jugoslovanskih ali drugih virov ne omenjajo. Kar se tiče masne deportaci-je; tako rekoč eksterminacije Slovencev v Sloveniji po naci-Jlh, je to možno, toda upravičen Je velik dvom, dokler nimamo bolj zanealjivih ppdatkov. Prvič, kot sem že omelnll, je bilo prebivalstvo Slovenije z vojaštvom vred popolnoma pasivno ob času nemško invazije Jugoslavije. DrUgtč pa hacijl niso vodilj nasilne raznarodovalne politike niti nad koroškimi Slovenci, ki so vsaj do zadnjih vesti, ki smo jih prejeli iz staregu kruja, še imeli svoja društva, svoj list Slovenec in tudi izdajali druge publikacije. Kolikor je bilo zadnja letu razvidno med vrsticami koroškega Slovenca, so se tamkajšnji Slovenci bali glede svoje bodočnosti predvsem radi tega, ker Je nacijska mladinska organizacija zelo močno pritegovala slovensko mladino v svoje vrste in nacijske mladinske aktivnosti. In da bi naciji drugače postopali s Slovenci V Sloveniji v očigled njih pasivnosti ob času invazije kot postopajo s Slovenci nu Koroškem, je malo verjetno, oziroma so nam potrebni boljši podatki kot pa jih nam servirajo propng.itidtslični krog« jugoslovanske vlude v Izgnan stvu. Verjetrto pa Je, da s flrbi postopajo z vso peklensko brutalnostjo, najbrže ne dosti bolje kot s Poljaki. S tem v zvezi naj Še omenim, da so nedavno nekateri ameriški magazini in listi prinesli slike vojnih grozot v Srbi'i. Na sliki je bilo več Srbov obešenih na drogovih, pod sliko pa napis, da so to nemška gro/<»deJstva v Srbiji v sedanji vojni. Ko sem po gledal sliko, se ml Je takoj «df-lu znana. Po m<»J| domnevi Je predstavljala avutrljska grozodejstva nad Srbi v prvi svetovni vojni.. Ko sem jo bolj natančno pogledal, sem u videl, da je po pokréjini sneg, eden od obrlen-cev pa Je bil še tudi oblečen v zimski suknji. Ampak Hitler je na valil na Jugmlavijo fl aprila, ko je tam te pomlad — sneg Je le še v visokih l.r+hlh. Z drugo besedo: ta slika je hila objavljena kot zbirka naeljaklh vojnih grozot v Srbiji; toda po vaeh znakih Je tista slika I* prve a V* tovne vngp. Vsej zdi ae ml, do «em ravno isto aliko ie videl pred mnogimi leti. Tako ae kuj«-fahrirlrana propaganda, kjer namen posvečuje otidKvi. Naj Ae «tikrat poudarim, da namen teh vnti« ni kakšno pr*- Jurija Krnjevica podpredsednika jugoslovanske vlade ln glavnega predstavnika hrvaškega naroda v inosemstvu Washington. D. C.. 10. avg. 1941.—Dopisništvo Centralnega tiskovnega urada pri jugoslovanskem poslaništvu v Wash-ingtonu Je prejelo iz Londona sledeče besedilo govora, ki ga je imel podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu in glavni predstavnik hrvaškegu naroda v inozemstvu na londonskem radiu dne 14. t. m. za Hrvate v Ju* goslaviji: "Kot glavni predstavnik hrvaškega naroda v Inozemstvil In V vladi kraljevine Jugoslavije — Je diejftl dr. J ura j Kmjevič—se obračam prvikrat Iz Londohn v prvi vVstl do Hrvaškega nilroda, a obenem pa tudi do bratov Srbov in Slovencev s sledečimi besedami: Temallna tnačllnOst hrvaškega natoda Ena Izmed temeljnih značilnosti hrvaškega naroda, je to, da ne veruje v surovo silo in nasll-stvo. V hrvaško dušo je globoko vsajeno prepričanje, da se s silo ne da doseči nič solidnega, niti ne trajnega. Zato ni slučajno, če je pri Hrvatih ena nojbolj pri-ljubljenih prislovic tjslu, ki pra-vi, da je vsaka sila začasna. Nihče ni tako dobro poznal ni vaškega naroda kakor Štefan Hadič. Ker je bil takšen, je baš v tem tajna njegovega uspeha. Ko Je postavil v temelje programa hrvaške kmečke stranke načelo odklanjanja surove sile in nasilstva kot sredstva politične borbe, je govoril Iz duše ml-lijortov hrvaškega naroda. To Je v ostalem eden izmed razlogov, zakoj Je hrvaški narod z ogromno večino, da, lahko rečemo sko-ro soglasno na vseh volitvah od leta devetnajst sto dvajsetega do danes odobril tisti program. HrvaŠki narod mad fašlsmom ln komunizmom Narodu, ki nosi tAkšno čustvo v svojem srcu ter ga je postavil v temelje svojega političnega programa in ki je za ta program prestal težke preskušnje in muke, takšnemu narodu se ni bilo težko znajti v današnjih časih. Zadnja leta je bil naš del Evrope preplavljen s propagutorji raznih novih političnih in socialnih ideologij, katerih vsakn določa brezobzirno uporabo ai1e za dosego političnih cll.lev. Nu eni strani so bili to agghtje fašizma in hitlerizma, na drugi pa agen-tje komunizma. In čeprav se je tu in ona propaganda vodila zelo spretno in v/.trujno, je HrvaŠki narod v svoji veliki večini odbil te in one ter ostal zvest samemu sebi pu načelom kmečke demokracije. Tu izberu mu je bila tem lažja, kei mu je lastno politično izkustvo nudilo praktičen dokaz, da mora v boju med zavednim In na podlagi političnih načel organiziranim narodom nu eni struni in nusilno vluduvino nu drugi zmaguli in doseči trujne rezultate narod, ft«» dvoje je |x«mugulo hrvaškemu narodu k temu, da je mogel narediti naglo odločitev: prvič», hr-vuški nurOd ne veruje v to, du se hiore z diktatorsko vladavino narediti Isto dobro za narod, in drugič sta bila italijanski in nemški imperializem vedno so vražnika hrvaškega naroda. Zato si je bi) hrvaški narod, bržko je prišlo do sedanje vojne, na Jasnem: prvič, da bi niti s hrvaškega, niti ne s spl.išno člove- nje nacijskega barbarizma, ker ga noben normalen človek sploh ne m1 ena sprejemala oblačila in , ih obešala, druga bi pa dajala istke in pobirala denar, bi šla stvar točno' In hitro kakor v kinematografu. Sedaj se pa suče vsaka zase, kakor muha v močniku, in je druga drugi na poti! IJverili smo se, da je vsakikrat trajalo dve minuti, predno je katerakoli ondi poslujoča dama oddano ji oblačilo opremila s teviiko, ga obesila, daln lastniku garderobni listek in prejela denar. In pri,tem preprostem opravilu se je z oblačilom v roki zasukala vsaj desetkrat okoli svoje osi! Kakor da ni garde-robirka, ampak da je prišla ple-sat serpentine! Občinstvo čaka in se jezi, v dvorani že svirata Kocian in Veselsky, garderobir-ke pa plešejo serpentine! Žalostna nam majka! In vcak hip za-lože blok z garderobnimi listki, in kadar najdejo blok, so pa izgubile bučke! Skratka: nesposobne so za ta posel v najsijaj-nejši meri! To trdimo na svojo časnikarsko vest! Poldrugo uro je trajalo, predno smo prišli na vrsto! Plačali smo s kronico, a nazaj nam je dala namesto drobiža — par ženskih galoš! Konfuzijd je slavila svoje triumfe! O prizorih po koncertu rajši molčimo. Da ne tožimo zaradi zamenjanega nam dežnika, se ima garderoba zahvaliti zgolj naključju, da je nam izročeni dežnik kolikortoliko boljši kakor pravi, po nepotrebnem pa ne maramo biti sitni. Kajti mi nismo sitni! Mi nismo nikdar in nikjer sitni! To si naj zapomni zlasti dotična nevljudna gospa garderobirka z brkami pod nosom! Naj oprosti, ali drugače je ne vemo označiti. Enkrat za vselej si odločno prepovedujemo očitanje, da smo sitni. Skrb za red spada v našo časnikarsko dolžnost in ni sitnost! Tudi naša soproga, ki ni "ženska", ampak dama, in sicer dama, ki se izvrstno razume na garderobo in se ne boji najstrožjega tozadevnega izpita pred katerokoli komisijo, ni sitna, prav nič sitna! Kritika pa je občinstvu menda vendar dovoljena! Mi nismo nič sitni! Pač pa je gospodična ali gospa, ki se je znala tako fino izraziti, rahlo rečeno—neotesana! To si naj zapomni! Iz podjarmi jene stare domovine Strahovlada v "svobodni" Hrvaški Lorkovič, eden izrned vodij nove tako zvane "svobodne" Hrvaške, je izjavil, da bo Hrvaška privedla v domovino vse Hrvate, ki živijo v inozemstu, ter jih nastanila na tistih ozemljih, s katerih so ižtirani Srbi. 210,000 Hrvatov živi v Madžarski, Od katerih je 60,000 na Madžarskem po trijanonski pogodbi, a 150 tisoč pa na ozemlju, ki ga je Madžarska sedaj zasedla. Isti Lorkovič poziva nato Hrvate, naj se vpišejo v vojaško Akademijo, ter jim obeta zelo velika imenovanja, ker je, pravi, novi Hrvaški treba vojske in o-ficirjev. Pravoslavni in Židje so izključeni iz vojaških obveznosti na ozemlju Hrvaške. Na podlagi najnovejših poročil dovažajo Nemci v Srbijo velike količine vojske in orožja, kar oboje je namenjeno za zdrža-vanje nemške okupacije. Za sedaj je v Srbiji šeszadosti živežnih potrebščin, ali čuti pa se veliko pomanjkanje sladkorja. ^o «odbo njeno odredbo * S*. ložai v selu Ko o tl T L"kl <» noiSl skf krajine zelo te*i! tkih in hrv. vojakov q Je rečeno, pnmorane l VSO strogoajo-teHc« kaznovati krivce Vw kJ. zasačena, da J ali ki bi se upirala daj ^u, bo kar najstražn jena od nagle sodbe. 1 Policijska uprava, v fl ki je izdala razg|a?do stva odvračaje pozorno banje četnikov in zantH stovanje do vojaških d tem razglasu je poved« bilo prijetih petnajst nih oseb, ki se držijo' in bodo ustreljene za u Pad na nemške in iirv jake. Med talci je Kost; Jovo Perenčevič, Mirke Stevo Celik, arhimandr Davidovič, Branko Str Kosta Dimitrijevič. Iz vseh teh poročil vidi, da je laško-nemšk cija hrvaških krajev p Hrvaško v krvavo are« ni več ne reda ne pravic vladajo najstrašnejši a silnosti, zapiranja m ubi vsem hrvaškem ozemlji ranem od laških in nen jakov, se preganjajo ne bi, nego tudi predstavni škega kmečkega gibanja stavlja veliko večino h naroda. ProfMoriki Profesor, ko čita svoj "Grozno, kako je prepisoval!" Gospa Breskvar: "1 samo! Slišala sem roj gala sem luč in izpod p< molela moška noga ..."■ Gospa Kokošinek: "0 beški! Ali je bil tat?" Gospa Breskvar: "Ne moj mož; tudi on je s pot . . ." Najprimernejša strica — Lahko se takoj vzameva, moj stric je župnik. — Pa poskusiva, moj stric je advokat. WORTHWHILE BOOKS By LOUIS ADAMIC My America ..............................................33.75 The Native's Return_____________________________________________________________ 2.75 Prom Maay Land»......................................... 3.50 Cradle of Life............................*................ 2.50 Grandsons ................................................ 2.50 Yerney's Justice .......................................... ¿0 By UPTON SINCLAIR World's End __________________________________________________________________3 00 Between Two Worlds.............................................._..J 3 00 American Outpost _____________________________________„„,_____________ 2.00 Bras* Chock...................................,,......... 1.00 Cry for Juatico............................................ 1J0 Goslings ...........................«mm«,,,,,,,,,, 1.50 Jungle ............................................. 1 JO Jlmatlo Wgglns........................................... j.5o Kin« Coal «..«<>.•..•.»••.•.•..•.....,..,,.,.............. 1.25 Hundrvd Percent .....,,<.,,,............................................1j00 Money Changers .......................................... 1>w Memmnnart .............................................. 2.00 Mountela City ............................................ 2.00 SJl^L*' «ImIIII........................................ 1.00 Profit» of IMigiea........................................ ,so Th* Wat Parade.......................................... .75 They Call No Carpenter....................................75 OTHER ROOKS ASC of Parliamentary Law............................... jf Amenca's Way Oat (Normaa Thomas)..................... tM - IUrllwr>.......................................75 Rnah.h.Slavene R*aH.r (Dr. F. J. Vera)............................2.00 Karl Men m Nič ne dvomimo, da kims obema umetnikoma le vrlo lepa bodočnoat, ker je pričakovati, da boa ta v svoji obrti fte na pred o-vala in da ao /lasti tudi mladi gnapod Veaelaki še nauči sviratl takisto ir not kakor čialani go-spod tovariš. Note ao aker tež- (Se nadaljuje.) Kajti jaz sem bil često prisluškoval tej po-drhtevajoči godbi, sanjajoč o pravljičnih opičjih trubadurjih in malone prepričan, da se mi bo nekega dne posrečilo zasačiti pevca, nemara oblečenega v zeleni suknjiči, sedečega pre-križanih nog na kaki veji in brezskrbno ubira-jočega s prsti po strunah mandoline, obešene okrog njegovega vratu na rumenem traku. Potem je od nekod priletela neka ptica kostanj evordeče barve in velika kot velik golob ter sedla na izpojftkvljjeno vejo komaj trideset metrov od najtv Njeno obnašanje je kazalo, da sva jo midva zelo zanimala, kajti ogledovala naju je zdaj z enim, zdaj z drugim očesom, enakomerno mahajoč s svojim dolgim, košatim repom. Jaz sem se vzničeno obrnil k Kva-ku, šepetajoč mu: "Poglej, Kva-ko! Ptico imaš na cilju." Toda fant Je plašno odkimal. "Potem pa daj meni svoje pihalo", sem se zasmejal jaz ter stegnil roko po njegovi cevi. Toda fant mi je ni hotel dati, ker je pač vedel, da bi Jaz samo tratil pšice, če bi skušal streljati. Končno, ko le nisem nehal siliti vanj, da bi izpihnil na ptico eno iz dolgih trnov narejenih zastrupljenih pšic, mi je šepetajoč zaupal -- kakor bi se bal, da ga ne bi kdo slišal: •Tu ne smem ubijati. Ce bi ustrelil v ptico, bi Didilna hči prestregla mojo pšico, Jo vrgla nazaj in me zadela tu le." Kva-ko je z roko pokazal na srce. Jsz sem se spet zasmejal ter se zabaval ob misli, da Kva-ko navsezadnje vendar le ni bil tako slab družabnik — vsekakorr ni bil brez domišljije. Vendar so me vzlic moji razigranosti njegove besede vzbudile moje zanimanje in mi sugerirale idejo, da so Indijsnci nemara slišali tajinstvenega pevca in ker so jim bili njegovi glasovi tuji, so jih v svoji prsznovernosti pripisali kakemu demonu ali potesti, ki so po njihovem mnenju prebivali v slehernem gozdu, reki ln v gorah; ln strah pred njim jih je podil proč od tega gozda. Sodeč po besedah mojega spremljevalca, so v tem slučsju spremenili le obliko prsznovernegs itrahu ln Iznašli hčer vodhegs duhs, ds so se je bali. In ker se že njihovim ostrim, vejenlm očem nI posrečilo zalotiti tega Umikajočega se muzlkallč-nega gozdnega bitja, tudi jsz nisem mogel pri-čakovati posebne sreče. Začel sem ga Izpraievatl, toda zdaj je bil še manj pripravljen govoriti in še bolj preplašen. Kadar sem hotel odpreti usts, me je z vznemirjenjem brž ustavil, prestrašeno, izbuljenih o-čl oprezujoč okrog sebe. Potem je nenadoma planil na noge kakor prežet groze ln ucvrl po gozdu kolikor so mu noge dale. . Zdaj sem se tudi jaz nslezel njegovegs strshu in udri zs nJim, toda divjak je bil prehlter zame ln preden sem premeril rszdaljo štiridesetih metrov, se mi je noga zapletla v neko ovijslko in v hipu sem telebnil ns tla kskor sem bil dolgo ln širok. Hud pretresijsj, ki sem gs doživel v zvezi s tem padcem, me je za trenutek skoro spravil ob pamet, toda ko sem se pobrsl s tal ter pogledal okrog sebe, nisem videl nikjer nobene pošaatl, pred katero bi moral bežati, da bi me ne raztrgala. Začel sem se sramovati svoje strahopet- no«ti ter se vrnil nazaj in sedel ne svoje staro mesto, kjer sem celo poakušal zabrundati neko popevko, da bi s tem samemu sebi dokazal, da sem se popolnoma otresel strahu, ki ga je povzročil mizerrvi Indijanec. Ampak v takih slučajih ni nikdar, mogoče, nemudoma pridobiti izgubljeno ravnotežje in tudi mene je še nekaj časa po tem dogodku morila tiha bojazen. Ko pa sem sedel tam pol ure, poslušajoč oddaljene ptičje glasove, ae mi je pričelo vračati moje staro samozaupanje in začelo me je celo mikati, da bi prodrl globlje v gozd. Tedaj pa se je tako nenadoma, da sem od presenečenja skoro poskočil, oglasila tajinstvena melodija tako blizu in krepko kakor nikdar poprej. Nobenega dvoma ni bilo, da je bil pevec isti kot druge krsti, toda značaj pesmi je bil drugačen. Petje je bilo mnogo hitrejše, odmori redkejši, manjkalo mu je običajne pežnotti in nizki, šepetajoči toni, ki so delali name vtis kakor bi duh vetra šepetajoč pel v zlogih in besedah, so povsem izostali. To pot je bilo petje ssmo glasno, hitro in nepretrgano, sicer Je vedno blsgoglasno, toda obenem nenavadno odločno, ostrim prizvokom nejevolje, ki je boleče vpllvsl ns čutila. I < Vtis, ds me kara razumno človeško bitje, je postal tsko močan, da se ml je povrnila prejšnja bojazen in sem vstal ter se naglo napotil proč, namenjen pobegniti Iz gozda. Pri tem mi je bil skrivnostni glas tako rekoč vedno za petami, o-števajoč me neprestano, kar je bilo krivo, da sem pospešil korsk in se že pripravljal, spustiti se v dir, ko se je nenadoma spet spremenil. Zdaj je spet delal daljše in krajše odmore in po vsakem premolku se je oglašal mehkejše in sladkejše, spominjajoč ns glasove flavte kakor druge krati. Ta nežnost glasu, obenem z govorici sličnim zvokom je napravila name vtis kskor bi nevidno bitje ne bilo več razsrjeno, temveč me miroljubno prepričevalo, da je moj strah brez podlage in me nagovarjalo, naj ostanem pri njem v gozdu. Dasi me je ta glas, o katerem se je zdelo, da ne pripada nobenemu telesu, zaradi svojega tajinstvenegs izvora še vedno vznemirjal, se je vendsr zdelo nemogoče dvomiti o njegovih čistih prijsteljskih nagibih; in ko sem jaz spet prišel k sebi, sem gs spet po-shišsl z užitkom, ki je bil vsled pravkar pre-stanega strahu še toliko večji. Tako sem se že tretjič vrnil ns svoje staro mesto in sedel. Na moje veliko zadovoljstvo se je skrivnostni glss ponovno oglsšal ln Izražal zadovoljnost in radost nad mojim povratkom. Pozneje in brez da bi spremenil svoj prijstelj-ski ton, ps se je zopet izpremenil. Zdelo se je, ds se je oddsljevsl bolj in bolj, nsksr se mi je po dolgih premolkljsjih spet približel z novim, vsbečlm ln obenem zapovedujočim tonom. Jaz sem se začudeno vprašal, kaj to pomeni. Ali me vabi, naj mu sledim? In če ubogam — |kakšna prijetna odkritja ali strsšne nevarnosti , me čakajo? Moja radovednost, obenem s pre-{ pričsnjem, da mi je bil? to bitje — zdaj sem bil nsmreč prepričan, ds to ni ptič — prijateljsko naklonjeno, je premagala sleherno bo-' jesen in jsz sem vstsl ter se odprsvil globlje v gozd. Kmalu nI bilo več dvoma, da je nevidno bitje želelo, da mu sledim, kejti v njegovem glssu je aasvenel nov prizvok radosti ln oglašalo se je vedno znova, včasih tako blizu, da sem se adrsnll ter se oziral po senčnem gozdu kskor prej ubogi Kva-ko. (Dalja prihodnjič.) ke, ali—cilj je vreden trudal-*» Bili bi krivični, ako ne bi pohvalili tudi koncertnega slugo, Kospoda Torellija, ki je s uprav briljantno tehniko odpiral ln zapiral klavir, in posabitl tudi nt smemo vrlega gospods ognjegae-ca, ki je v svojem slikovitem kroju nsd vse pričakovanje sigurno Izpolnjeval svoj prostor ns odru. Edinole jermen na čeladi je bil prekrstek ln mu ni aegsl do pod brade, ampak mu Je silil v usta. Toda to Je malen-koat, ki nI znatno motila splošnega vtlaka ln se gotovo popravi do bodočega konce rta—Takisto so bili goapod blagajnik, gospod tajnik, gospodje biljeterji ln gospod prižlgalec električnih luči val i zborno razpoloženi ln na svojih mestih in so vsek po svoje prispeli k lepemu uspehu va-čera. ki pomen Je nove lovor Jevo pero v zaalugah "Glasbene Mati-ce"!—-Vsem naše lakreno priznanje: Le tako nsprejf , AH s tem ja tudi naie hvale konec! Pod vso kritiko Ja bila namreč garderoba! | Garderoba je na neodpuaten način potvorila celotni vtiak sicer tako kraanega večera. Rahlo rečemo: Za garderobo engaže-vano oaebje nI niti nejmanja kos svoji sedači! Mi ntamo naebni Zato ne opro-rekamo, da ao one dame. ki jim Je poverjena garderobe, more- j biti čisto poštene bitja; morebiti so tudi lepe sli bi vssj lshko bile; morebiti so vešče kuhanju ali šivanju ali pestovsnju ali drugim ženakim ročnim delom; morebiti imajo nevenljivlh zaslug na polju molitve in jim je za oni svet že zaslgurun zaklopni sedež prve vrste s pručlco za pod noge, morebiti! Za v garderobo na tem svetu pa čisto gotovo niso! Upravni odbor "Uniona" naj aameri ali ne: pri tem cngažma ni imel arečne roke! SIcer pa— kdo ve, ali ja aploh smel upravni odbor proeto izbirati po svojem preudarku in ali niao odloČili drugi, ne tehtnejši, ampak silnejš! oziri. To Je tista žalostne slovenska rana. ki polagamo avoj prst vanjo! Kdo va. ali se ni bilo treba ukloniti neodolji-vi želji vplivnega prvaka, ki je potreboval sinek uro za svojo soprogo sli hčer. teto, nečakinjo ali takosvano sestrtčno! Sej v našem do dna zastrupljenem Javnem življenju pri nameščanju že dolgo več ne odločuje oaebna spooobnoat. ampak stran-ktrstvn. in niti strsnkarstvo na. ampak terorizem majhne, samo-po*ne klike, ki atrahovladuje mmki Občinstvo pe se tare v garderobi čaka ln ao razburja. In na-maato da si napolni srce s naj-| blažjim užitkom, si c Jezo pokva-'rt tek in spanje!