106. številka Ljubljana, v ponedeljek 11. maja. XVIII. leto, 1885 lehaja vsak dan sveder, izironi nedeljo in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a v s t r i j s k o-oge r s ke dežele za vse leto 16 gld., M pol leta 8 >fld., za četrt leta 4 #ld., jeden mesec 1 #ld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta U gh\. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje M dom računa se 10 kr. za mesec, po • 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p ra v n i št v o je v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolca". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročniue, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvuri. n se po Sredi volilne agitacije. Vselej, kedar se razvija volilna borba, vidimo pri nas veselih in — neveselih prikaznij. Stvar je naravna in bode v glavnem vedno ostala. Veseli naB, ko vidimo in če vidimo, da v borbo stopamo vsakikrat bolj zavedni, bolj izkušeni, z jasnim spoznanjem svojih potreb in sredstev, s katerimi bi mogli zadovoljiti tem potrebam. Radostni pozdravljamo širjenje narodne zavesti med širjimi in šir-jimi krogi, pozdravljamo rastočo zrelost v probu-jenem domoljubji. Trdi in krepča se nam nada — in prepričanje, da je naše probujenje realen fakt, s katerim računamo mi sami in pa tudi naši mogočni, naši brezozirni neprijatelji, Če tudi večkrati naša prizadevanja, naše želje, naše nade frivolno smeže in brutalno pobijajo. In Če se ozremo vsaj nekaj desetletij nazaj, vidimo, da napredujemo in sicer vidno, napredujemo v svoji narodni zavednosti in ob jednem v težnji, da častno bijemo težki boj za svoj obstanek in ne samo za obstanek mari tudi za vsestranski duševni in materijalni napredek — kljubu vsem in vednim oviram, s katerimi se moramo boriti. Boj je težek, kdo tega ne čuti, ne vidi, ne vć? Kdo pa tudi ne ve, da v čistem, poštenem boji rasto moči, da se nam bogate* in čistijo misli, jeklene* težnje? Ali boj mora biti pošten, poštene misli in sredstva. Ti boji bude pa tudi nečiste namene, neomejeno častihlepnost in umazano sebičnost, lastnosti, ki se pretakata po žilah narodnega organizma kakor hud strup, kateremu more škodljivost zmanjšati samo jaka narodna zavest in domoljubna značajnost, ki ima vedno odprte oči za celino in se ne pogreza v malenkostne osebnosti? Mladi smo in neizkušeni neglede na neprestane bridke izkušnje in naš stari greh — nesloga cepi in drobi nam moči. (In stvar je tem gorja, če se ozkosrčna sebičnost skriva za gromkimi domoljubnimi frazami, če ugaja in laska z obljubami, katere dela lahkega srca, ker — obljubovati ni ravno težko. To vedno odprto rano, iz katere teko najbolji soki, ima, kakor ponavljajo globokomiselni, resni ljudje, vsak parla-mentizem samo nekje večo nekje manjo. To vedo, čutijo narodi in vlade, vedo, da ravno ta bolezen slabi organizem, onemogočuje miren, stalen razvitek. Nam mladim narodom je tu najteže: z našimi prepričanji in težnjami igrajo se le prelehko razne „sapice" od gori ali od strani in sicer večkrati tako, da sami ne vemo prav, da smo orodje za tuje svrhe. Rana na narodnem telu pa ostaje odkrita — naj je izbran Peter ali Pavel, narodna disciplina ne more se učvrstiti, vedno nam grozi in škodi drobljenje mislij in teženj. Ne more se razviti in ojačiti neobhodno potrebna avtoriteta. Stare, izkušene moči ceni malo mlada, kipeča, nerazmerno samo-sveBtna gorečnost ali pa — preračunana osebna korist in težko čaka, da se usede na mesta bolj izkušenih mož ter se malo briga, je-li tako postopanje nehvaležnost ali ne in kake nasledke mora to imeti za narodno moralo, disciplino in napredek. Nadejamo se in goreče želimo, da v sedanjem volilnem gibanji rabimo vsi le poštena sredstva za poštene namene, da ostro obsodimo vsak poskus laži in obrekovanja — za volilne svrhe kot znak žalostne bolezni. Ne more in ne sme nam biti ravnodušno, če ta ali oni rabi taka sredstva proti starim, izkušenim možem, ker bi rad sebe ali prijatelja spravil na njihovo mesto. Nehvaležnost se maščuje, posebno pri nas, ki ne bi bili nič posebno jaki, ko bi nas vezale tudi najjače vezi sloge in skupnega dela že jedino za to, ker nesmo mnogoštevilni. Nam je potrebna vsaka poštena moč na narodnem polji. Slepo, zagrizeno strankarstvo je naš največi neprijatelj — posebno potem, če se borba, ponižuje samo do pustih osebnostij in njih slabosti). Človeku, stoječemu bolj na strani in opazujo-čemu naša volilna gibanja, zdi se, da se pravo, živo slovensko domoljubje nekako malo išče, poudarja, ceni, da se radi zapletamo v osebnostih in ozkosrčnih mestnih zadevah in zadevicah, da se javljajo pogubne strasti celo tam, kjer bi jih najmanje pričakovali ali pa nahajajo tam v žalostni zaslepljenosti močno podporo strastni igralci, katerim je prvo, drugo in — zadnje le: jaz. Pravo, živo domoljubje brzda strasti, uči in zahteva samozatajo radi občne koristi, nikdar ne obrekuje, ne črni in ne — laže, kakor se je te dni poskušalo tam doli na ljubem solnenem našem Dolenjskem — po čisto židovski morali. Res je oseba nekako spojena s stvarjo, in vendar mora biti naša sveta stvar, naš narodni napredek, prvi pogoj, in domoljubje ona vez, ki ne drobi in ne cepi mari veže in jači. Domoljubje naj nam odgaja in pripravlja nove moči, da o svojem času zamene stare — brez obrekovanja in laži, ki ne morejo biti izraz čiste misli — nikoli in ni-kje. In če Čujemo glasove, vidimo težnje, ki nas ne druže mari drobe, ki ne ulegajo v naša srca čiste ogrevaj oče in oživljajoče ljubezni in mej sobne potrpežljivosti, mari žalostne Čute, iz katerih izvirajo nezaupuost in ozkosrčna sebičnost: bodimo prepričani, da zgrešamo pravo pot, da grešimo proti slovenstvu in slovanstvu in potomci bodo dejali: bili so kratkovidni, ozkosrčni ti možje, ki so zlorabili svoj dober, svoj pošten, svoj kaj boljega vreden narod, ki stoletja in stoletja pije grenko čašo bridkih izkušenj, svoj iskrene, požrtvovalne ljubezni vreden — slovenski narod. Častiti volilci! Dvakrat ste me že počastili s svojim zaupanjem pri volitvi v državni zbor. Ako mi naklonite svojo zaupanje tudi pri bodočih volitvah, potezati se hočem za Vaš duševni in gmotni blagor. VaSe blagostanje naj se povzdigne s tem, da se kmetu, — katerega težnje in nadloge sam kot kmetovalec najbolje poznam — zmanjšajo bremena, da se obroki za uplačevanje zem-Ijiščnega davka določijo na tisti čas, kedar ima gospodar dohodke. Postava naj se sklene, da se odpiše gruntni davek pri poškodovanji po mrazu, toči in druzih uimah. Sodnije naj bi izvrševale zapuščinske obravnave, ne pa dragi notarji. Zabrani naj se prosto ženitovanje. Odločno bom zahteval, kakor sem to storil do sedaj pri vseh prilikah, da se prej ko prej dozida dolenjska železnica, za njeno začetno delo je že došlo dovoljenje dotičnemu društvu. Strmine na državni dolenjski cesti naj se odpravijo. LISTEK. Potopisne arabeske. ii. Evo me, gospod urednik, v kraljevski stolici slavnega Magvar-orszaga, kjer dan za dnevom pasem svoje znatiželjne oči! Vi dakako zdaj pričakujete, da Vam to ponosno Budimpešto opišem per longum et latum, od zunaj in znotraj, en profil in s ptičje perspektive ter Vam naštejem vse njene znamenitosti, lepo po vrsti, kakor so hiše v Trsti, kaj ne da: od centralnega kolodvora pa tja gori do Bloksberga ter zopet doli od GUI Babinega groba, venkaj do mestnega gozda, v katerem se te dni razgrinja veličje deželne razstave ? Nu da, gospod urednik, ta skromna Vaša želja je vsekakor opravičena; ali prosim Vas, stvar Vam ni baš tako lehka, kakor se Vam morda vidi — z uredniškega sedeža; kajti, kolikor vsaj jaz morem presoditi, ipak je ta šmencana madjarska metropola nekoliko večja, nego li Vaša slavna — Šiška! Da sta Buda in Pešta sestri, hčeri jedne ter late matere, to veste. Isto tako vas je poučil ne- davno nek (ta wnek" je zdaj kaj imeniten gospod, zlasti pri Vašem Matevžku!) slovensk Šaljiv list, kje da ležita ti dve mesti-sestri: Buda pri Pešti, a Pešta pri Budi, čemer pa bi se jaz, večdnevni očividec usojal ugovarjati, ker, kakor sem opazil, ne ležita, rekte ne stojita Vam kar tikoma druga pri drugi, temveč precej daleč narazen, zakaj — razjasni Vam pogled na zemljevid! Da-li pa sta krstni imeni teh dveh madjarskih mest res vzeti iz — slovanskega koledarja, vedeli Vam bodo povedati Vaši veleučeni jezikoslovci! Da, gospod urednik, Budimpešta Vam res ni, da bi jo kar tako-le čez ramo pogledavali; nič prav ne veste, kje in kako bi se je lotili, nekam preobširna Vam je, da je ne pregledate kar v petih minutah! In pa ta blesk, s katerim, so obdali ba-hasti Madjari svojo metropolo — kar pogled Vam jemlje! Takoj pri kolodvoru, na centralnem namreč, oblije Vas svit madjarske glorije, pardon! električne luči, to se ve da, če se pripeljete — zvečer! Tu ste v zadregi, da-li bi se radovali te moderne razsvetljave, katere v Ljubljani ne boste videli še najmanje petnajst stoletij ne, ali pa bi občudovali im-pozantnost kolodvorskega poslopja po vseh njegovih Širnih prostorih: čakalnicah in hodiščih, v katerih bi se mogla spraviti polovica Vaše — Kurje vasi! Vender, mnogo Vam baš ne preostaje čpsa za jednaka premišljevanja, kajti jedva prekoračite kolodvorski izhod, obsuje Vas tolpa črnoličnih postre-ščekov in izvoščikov, obsipaje Vas s trdimi polu-glasniškimi kriki, da kar z glavo otresate — zopet druga zadrega! Kako se hočete zdaj sporazumeti s temi ljudmi: Vam je madjaršcina španjska vas, oni pa Vam pošteni slovenski jezik zavračajo z „nem tudum!" Hej ! tu Vas prešine rešilna misel: kaj ko bi se tej paprikaščini prišlo do živega z — nemško besedo? Hat, diijč jo ! odzove se vam takoj ves črni zbor, kar Vam zopet očividno dokazuje, kako krvavo potreben je pač nam trmastim Slovencem nemški jezik in to ne samo doma, v šoli, uradu in cerkvi, temveč po vsem širnem svetu v obče, a na madjarskem globusi posebej! Zamišljeni v to bridko izkušnjo, peljete se v mesto! Zdi se Vam, da ste dospeli v nov, do zdaj nepoznan, od našega po vsem različen svet. Na desno in levo mračno obojane hiše, nekako rujavo-sive, zamolklo-rudečkaste, po ulicah in trgih, povsod okrog Vas tuji, neznani, mračni obrazi, iz katerih Vas plaši mrkel, srpo-mrzel pogled izpod črnih . l" lm 1 ~-7• - V Kmetijska šola naj se napravi kolikor mogoče v sredini Dolenjske. Mladina naj se odgaja na narodni podlagi v krščanskem duhu, v uradnijah naj se vendar jeden-krat že izvede jednakopravnost. Z Vami vred zvest presvetlemu cesarju, vnet za vsestransko omiko, iskreno spoštovaje katoliško cerkev in njene zastopnike najzvestejše prijatelje naroda našega, hočem to kot svetinje naroda ohraniti našemu vernemu ljudstvu. To so na kratko moja načela, ki me bodo vodil a tudi v bodoče, jeduako svetlim zvezdam, ki mornarja vodijo po širokem morji, da dospemo v varno luko narodne sreče in ljudskega blagostanja. V Krškem 10. maja 1885. Viljem 1'IViiVr. deželni posluncr, župan in posestnik. Odbor društva „Sloga" priporoča v „Soče" zadnji številki za prihodnje volitve v državni zbor sledeče gospode r I. Za kmetske občine v okrajnih glavarstvih Goriškem, Tolminskem in Sežanskem, ki bodo volile v petek 29. maja v Gorici, Tolminu in Sežani, dosedanjega njih poslanca, gospoda .losi p.. vŠtena «lr. Toiik 1 i-jsi. namestnika deželnega glavarja in odvetnika v Gorici. II. Za kmetske občine v okrajnem glavarstvu Gradiškem, ki bodo volile v petek 20. maja v Gradišči, dosedanjega njih državnega poslanca, nion-signora Kvgt'iisi «lr. ValiiKKi-ja, prvostolnoga prosta v Gorici. III. Za mesta in trge, ki bodo volili v torek 2. junija, dosedanjega njih državnega poslanca, vzvišenega gospoda I rama profil Coroiiiiii-jii. deželnega glavarja v Gorici in župana Št. Peterskoga. IV. Za veliko posestvo kandidat ni še postavljen; poizvedbe in dogovori se še vrše; ko bo stvar bolj dognana, naznani se velikim posestnikom, da javno izrečejo, kar se zdaj bolj tiho godi. Rojaki, pravico- in miroljubni sodeželani, oklenite se navedenih mož;, da bodo voljeni, ako mogoče, jednoglasno. To bo volileem v čast, deželi v korist. Politični razgled. Udiranj*' spor že skoraj poravnan, vender se Rusi še pripravljajo za vojno. Posebno hitro grade transkaspiško vojno železnico. Ta železnica bode držala od sedanje zadnje postaje Ki-scl-Arvata čez Askabad proti Saraku do Kahke, od tod pojde pa stranska proga v Merv po desnem bregu Amu Darje. Vsa proga bode dolga i)U5 vrst in stala bode 12 milijonov rabljev. Delo vodi general Anenkov. Pa tudi v Kronstadtu se še vedno oborožujejo, kakor poroča nek poljski list. Razglasilo se je, da naj se oglase vsi oni pomorski častniki, ki hočejo služiti na torpedovkah. Takoj se jih je toliko oglasilo, da še polovice ne morejo vspre-jeti. Poročila, da je Rusija se zavezala, da ne bode obrvij; ob nežnem, blagoglasja navajenem čuli pa se Vam odbijajo liki bob ob steni, krhke, z odurnih poluglasnikov sestavljene besede, skakajoče negotovo gori in doli v brezpravilni, našim ušesom neprijetni modulaciji — tu še le prav čutite, koli sladka, mila in blagozvučna je predraga naša slovanščina v vseh svojih raznovrstnih narečjih, ter si želite daleč, daleč proč izmej te — azijatske barbar-ščine . . . Ali gospod urednik: ko ste si ogledali vsaj nekoliko sijajno stolico St. Štefanovega kraljestva, poloti se Vas drugo mnenje o barbarskih, oholih Madjarih! To so Vam drugačni domoljubi, nego Vaši mlačneži, ki se tresejo, kakor šiba na vodi za vsak novčič, kateri jim strgate iz rok za domovino! Kar so Madjari v kratki dobi svoje samostojnosti storili za olepšanje svoje metropole, to Vam je kar naravnost čudovito! Samo, da čujete! Pred petnajstimi leti je tekel Dunav prost, neurejen mej Budo in Pešto, smeti in vsakovrstni odpadki so se parili na njegovih obrežjih, na katerih je zdaj na obeh straneh dolga, nepretrgana vrsta prekrasnih palač. Razsvetljava bila je takrat brlava, kakor v kakem provincijalnom mestu, in leta 18G8 bilo je v vsej Budimpešti samo sedemnajst ljudskih šol. A. zdaj V Silni Dunav je omejeu v pravilni, ravnočrtni strugi; namestil razplavljenih obal so zdaj široki, mogočni obrežni prizidi, ob katerih se zibljejo mnogoštevilne ladije in na prejšnjem smetišči se raz-greha prekrasen, od vsega sveta občudovani korzo. Vse mesto je nivelovano in mestne stavbene črte določene že naprej za cela stoletja. Notranje mesto ima kamenit tlak, vsega vkup poldrug milijon štir-jaških metrov; po vnanjih delih mesta pa so ceste rnakadamovane, za kar se je potrošilo osem milijonov gold. V kratkem se ima izvršiti kanalizacija vsega mesta po strokovnjaški sestavljenem načrtu. Za nove, javne stavbo se je izdalo do zdaj tri milijone gold. in za prihodnje je zopet dovoljena jednaka vsota. Ceste se snažijo po najnovejšem načinu, z modernimi pripomočki. Mesto razsvetljuje zdaj blizu osem tisoč svctilnic in vodovod po vsem mestu je stal malo manje nego šest milijonov gold. in mestna občina ima v ta namen še kakih osem do deset milijonov gold. na razpolaganje. Ognjegasil-stvo je urejeno po najboljših vzgledih prvin evropskih mest m mestna klavnica je vzgrajena za poldrugi milijon gold. Koncem leta 1884 je imela Budimpešta: 51 osnovnih šol s 438 razredi in 442 učitelji; 10 meščanskih s GG razredi in 124 učitelji; 5 obrtno-risarskih šol s 13 razredi in z 18 učitelji in 2 realki z 22 razredi in 44 učitelji. Za vzgra-jenje šolskih poslopij izdalo se je od leta 18G8 sem čez štiri milijone gold. in je še več nego jeden milijon gold. pripravljenih za to svrho. Kaj ne da, gospod urednik, to so Vam drugačne razmere, kakor pri nas? Dočim se mi Slovenci tam gori mej našimi hribi grizemo, ruvamo in suvamo za drobtinico kruhove skorje in se prepiramo ob zadostnej debelosti kake pičice nad to ali ono pismenko, mečejo Vam ti ljudje z milijoni okrog sebe, kakor bi hruške tresli ... Pa so Vam tudi to svojo ponosno prestolnico nadičili in olepo-tičili, da njo je kar veselje gledati! In prebivalstvo v Budimpešti je naraslo do danes na 370.000 duš, izmej katerih pa jo le 100.000 pristnih Madjarov, dočim so ostali — Nemci in Slovani . . . Vender, kakor sem že prej omenil: za dostojno opisanje Budimpešte nestalo bi mi črnila, Vam pa prostora! Zadovoljite se torej 3 tem, da Vam navedem poglavitne točke njenih znamenitostij, katere, ako Vas danes ali jutri pot privede sem, ne opustite si ogledati! In te so: Novi magistrat, narodno gledališče, novo borzno poslopje, zgradba društva umeteljnikov in nova opera, oba v renesan- posela tterata, neso resnična To zahtevajo le angleški opozicijski listi, vlada pa neki tega od Rusije še zahtevala ni. Največ bode zaviralo mirno sporazumljenje brezozirno postopanje angleške opozicije. Posebno lord Salisburv pri vsakej priložnosti napada mirno politiko Gladstonovo in Rusijo. Tako je v zgornjej zbornici se izjavil ta lord, da Angliji ni treba ozirati se na turško prepoved, da ne smejo angleške vojne ladije skozi Dardanele, ko bi se izdala na pritisk kake druge vlasti. S tem izgovorom bi ang leske oklopnice, kadar bi hotele, smele s silo skozi Dardanele, kajti treba bi bilo samo reči, da sultan ne brani prehoda iz lastne volje, ampak ga kdo k temu sili. Saj vender ni noben, ga, da bi mogel določevati, kdaj je Turčija prisiljena, kdaj ne, ko so večidelj diplomatična pogajanja tajna. Še huje je pa Salisburv govoril pri otvorenji konservativnega kluba v Hacknevi. Najprej je napadal Gladstonovo finančno politiko, ki le angleškim pridelkom in izdelkom bremena naklada, ne pa carin na tuje blago, ki se uvaža. O afganskej zadevi je rekel, da je Gladstone z lahkim srcem prouzročil se težkoče in potem se zopet z ravno tako lahkim srcem umikal v sramoto Anglije O Rusiji je rekel, da vedno zagotavlja, da ne pojde več dalje po Aziji, pa nobene obljube ne drži Izgovarja se potem, da so jo dogodki prisilili pomakniti se dalje. Premerjal je Rusijo z dolžnikom, ki ne moro ali nečo izpol-novati svojih zavez, kakeršnega dolžnika imenujemo sleparja ali bankeroterja. Te besedij mu Rusi gotovo ne bode odpustili. Ko bi po novih volitvah prišel na krmilo vlade bode se moral zaradi njih opravičiti pri Rusih ali pa začeti vojno ž njlllii. Preiskava je pokazala, da so se All»;«ii«-i za zadnji uitanek dalj časa pripravljali; izbruhnil je $a proti volji vodij, ko še vse ni bilo gotovo. V Albaniji se je pa bati še vedno nemirov, zato je sedaj vlada storila obširne priprave, da vsak tak sovražen pojav že v kalu zatre. Poslednji poraz ni nikakor vzel poguma Indijancem v liiiuiiMli. Njih čete se vedno množe in pripravljajo se za hude boje z vladnimi četami. Angleže čakajo najbrž Še velike težave. Dopisi. K DolcnJNltega 10 maja. [Izv. dop.] (S i 1 -nejši od silnih). To je naš kandidat g. prof. Šuklje. Že je prvi od vseh kandidatov očitno napovedal se volilcem. On ni čakal, da bi centralni volilni ddbof, ki ravno zdaj pozveduje od zaupnih mož iz vseh krajev misli in želje volilcev, "po teh pozvedbah storil svoje sklepe. Kakor se nam pripoveduje, je g. Suklje še 13. aprila t 1. tako-le pisal izvrševalnemu odboru: „Dobro poznam svoj volilni okraj in vem, da bi skoro gotovo pri volitvah prodrl, tudi v tem slučaji, ko bi kandidoval na lastno roko. Toda poslancu, ki je ob jedncm sam član izvrševalnega odbora, se koj jednakoga ne spodobi in tedaj bodem kandidoval le v tem slučaji, ako me centralni odbor kandidatom postavi. Naravno pa, da so mandatu ne odpovem, ako me volilci tudi proti volji osrednega odbora izbero pri bodočih volitvah." Tako je pisal naš g. kandidat še pred jednim mesecem. Vidite, koliko je on mož beseda. Koliko se on briga za narodno disciplino in centralni volilni odbor. Pa se ga „Ljubljanski List" še upa zo-govarjati, da ne dela skokov. Še pred jednim mesecem se mu je nespodobno zdelo, kandidovati proti volji centralnega volilnega odbora na lastno roko. A zdaj mu jo že vse to de- veta briga. Kandiduje na svojo roko, razglaša svoj program in obeta volilcem hribe in doline. Obeta tudi, da se bode trdno držal narodne discipline, on ki jo tako z lahko vestjo brez vsega ozira Že zdaj ruši. Kaj se je nadejati od njega, če bo jedenkrat izvoljen in trdno sedel na svojem poslanskem stolu. Zatorej je pač treba, da si tega kandidata dobro ogledamo od vseh stranij, dokler še ni prepozno. Naj bo njegova silnost še tako velika, ne prenaglimo se, da se ne bomo potlej kesali in z nami vred ves slovenski narod Domače stvari. — (Osobne vesti.) Gosp. Julij Ledenig, deželne sodnije svetnik v Ljubljani, poklican je k nadsodniji v Gradec. — Gosp. theologiae dr. Fran Lam p , podravnatelj v tukajšnjem semenišči, bil je v 6 dan t. m. na vseučilišči v Gradci promoviran v doktorja filozofije. — G. Mihajl Buberl, do sedaj gozdar pri obrtni družbi kranjski, imeno van je gozdnim nadzorskim pristavom na Kranjskem. — Umrl je v Spitalu na Koroškem g. Fran Jauer-egger, bivši župnik na Muti v 75. letu svoje dobe. — (Iz Celja) se nam poroča, da je bil 9. maja shod zaupnih mož, v katerem se je pogovarjalo o kandidaturi za mestno skupino Celjsko. Sklenilo se je, da naj Celjski volilni odbor proglasi o svojem času kandidata, za katerega so se izjavili pri shodu navzočni zaupni možje. Kandidatura g. M. Vošnjaka za kmetske občine bila je z največjim zadovoljstvom vsprejeta. Shoda udeležil se je tudi g. dr. V oš n jak iz Ljubljane. Volitve volilnih mož se začenjajo 11. maja in sicer je naj prva v Celjski okolici. Dr. Foregger je že več dni tukaj, da šteje glave svojih vernih. Da si njegova osoba nikomur ni simpatična, bodo liberalci vender zanj glasovali, ker nemajo druzega kandidata na razpolaganje. Će sploh zmaga, mu bodo spet le pomagali na poslaniški stol glasovi c. kr. uradnikov v Celji. In tako se zna zgoditi, da naj-zagrizenejši nasprotnik vlade zleze v drž. zbor s pomočjo vladnih organov. — (Ljubljanskoga „Sokola") nameravani izlet na Dobrovo, oziroma v Kožarje, preložil se je, ker je bilo preteklo soboto neugodno vreme. — Tržaškega „Sokola" izlet v sv. Križ je magistrat Tržaški prepovedal. Odbor je takoj uložil priziv na namestništvo. — (Prostora za prvo mestno deško ljudsko šolo), katera so ima na novo sezidati, išče magistrat Ljubljanski. Isto tako prostora za I nemško deško in dekliško ljudsko šolo. Najbrže bi I se utegnili obe šoli, dasi ločeni, vendar sezidati 1 druga poleg druge na istem prostoru. Dosedaj se misli na troje prostorov. V prvi vrsti se želi pridobiti prostor na Poljanski cesti, kjer je sedaj Eli-zabetiščo, ki ima veliko posestvo do strcliških ulic. Ta prostor dobil bi so proti temu, da mesto preskrbi drug prostor, kjer bi se z nova sezidala otroška bolnica, ki itak v starem poslopji nikakor ne vztreza higijeničnim zahtevam, jako ceno. Bil bi za mesto jako pripraven, ker je posestvo tako razširjeno, da bi se na Poljanski cesti sezidali lahko dve šoli, z lepim vrtom in telovadnico, ostalo bi pa šo obilo prostora, da se sezida na drugem konci po- sestva nova hiša za uboge Ljubljanske. EMbg bil bi lep vrt, katerega reveži v sedanji hiši popolnem pogrešajo. Poleg tega prostora se misli tudi na hišo in vrt gospe Pickel-nove v Frančiškanskih ulicah za frančiškansko cerkvijo in na stari prostor za živinski somenj, ki je večinoma lastnina mesta Ljubljanskega. Novi šolski poslopji stali bi poleg nove pripravnice. V kratkem mora se prostor določno izvoliti, ker prva mestna šola bi imela zapustiti že koncem sedanjega šolskega leta licealno poslopje. — (Politično društvo „Edinostu) imelo je včeraj v Lindaru pri Pazinu svoj občni zbor, katerega se je udeležilo nad 3000 oseb iz vseh krajev Istre. Zbor otvoril in zaključil se je z navdušenimi živioklici na presvetlega cesarja. Vse točke dnevnega reda vsprejele so se jednoglasno in z navdušenimi živioklici, osobito pa kandidatura obče priljubljenega Vitezica. — (Kmetijska pronašanja.) G. prof. Kramar bode o kmetijstvu pronašal: v 17. dan t. m. v Dolini, v 24. dan t. m. v Cepovanu in v 25. dan t. m. v Gergarji. — (Za posestnike na Notran j s ko m.) V 23. dan t. m. dopoludne prodajali se bodo v Postojim na javni dražbi z državno subvencijo nakupljeni muricodolski biki. — (Važno za trgovce.) Hrvatsko trgovsko društvo „Merkur" v Zagrebu prosilo nas je, da tem potom gospode principale opozarjamo, da to društvo posreduje pri oddaji in natečaji izpraznjenih mest. Društvo „Merkur" ima vedno trgovske pomočnike, knjigovodje, komptoariste itd. na razpolaganje in priporočbo. — Ob jednem prosijo se gg. trgovci, da vsako izpraznjeno mest > čimprej naznanijo, ker je le na ta način mogoče, da se smoter posredovanja popolnem doseže. — (Ljudske knjižnice) došel nam je 9. snopič. Vsebina: Povest „Mati in sin" (Konec.) — Sotir. Povest iz Časov grške ustaje. Prevel H. Maj ar. — Grof Ruginski. Prosto iz nemškega. — Stari grad. Spisal Ivan Jenko. — Ker „Ljudska knjižnica svojo nalogo izvrstno izpolnujo, ker je najcenejše leposlovno podjet;e, priporočamo jo najtopleje. — ■(Pralno društvo v V e 1 i k i h Laščah) priredi 17. maja slavnostno zabavo s sledečim vspo-redom : 1. Društvena budnica s petjem 2. Slavnostni govor s cesarsko pesnijo. 3. „Pobratimija". 4 „Noc-turne", Levbaoh, op. 3. 5. „Moj dom", Nedved, op. 8. 6. „Kdehvciss", Gust. Lange. 7. „Kranjska dežela", Nedved. 8. Deklamacija: „Velikonočna* Gregorčič. 9. „Des Wandorers Traum", Brinley Rich., op. 47. 10. „Mili kraj", Nedved. II. „Des Vogleins Abendlied", Brinlcy Rich., op. 71. 12. Ples in prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustop-nina prosta. K obilni udeležbi dotične uljudno vabi odbor. — (Na Koroškem) porodilo se je 1883. leta 10.8D6 otrok, mej njimi 5904 zakonski, 4099 pa nezakonskih. Največ nezakonskih otrok je v Št. Vidskem okraji. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 11. maja. Cesarica in nadvojvo-dinja Valerija dospeli semkaj. Na kolodvoru v Pentzingu vsprojel ja je cesar. skem zlogu zidana, vsoučiliščna knjižica, kemijski zavod in množica drugih privatnih palač in monumentalnih poslopij. Tudi Vas opozarjani na spomenike: Szccheny, Edtvos, Petbfi itd. Izmej cerkva Vam omenim: Matijašev dom, v notranjem mestu, vseučiliščno cerkev, baziliko v Leopoldovem predmestji grško (pravoslavno) cerkev, ki je znotraj po bizantinskem zlogu urejena, novo cerkev v Franje-vem predmestji, izraelski tempelj, v mavriškem zlogu postavljen, in pa grobni spomenik turškega proroka Gul Babe, o katerem pravi legenda, da je prinesel prvi rože v Budimpešto. Da bi prezrli vel ičastveni most na lance preko Dunava ali pa mogočni kraljev grad gori na Budimskom hribu, kakor tudi smeli predor istega hriba z gigantnimi obzidi pri uhodu, — za to me ni skrb! Tudi gori v grad Budo Vas bode vlekla znatiželjnost in zagotavljam Vas, da so ne boste kesali: zlasti pogled z mogočnih bastijonov na južnej strani je vreden, da človek žrtvuje onih deset novčičev za vožnjo na železnici po žičnej vrvi navzgor . . . Da pa dobite pravi pojem o vsej Budimpešti in njenej okolici, treba je vsekakor, da se potrudite gori na glasoviti Blocksborg. Na tem skrajnem nosu naših Alp razgrne se Vam nepopisen, očarujoč razgled: tja preko Donava na Pešto, razgrebnjočo se z brezštevilnimi svojimi palačami daleč tja ven-kaj v brezkončno ravan; po Donavu navzgor na Margaretin otok, v staro Budo, od ondot po Švab-škem hribu proti poludnevu na vinorodno Ivanovo in Leopoldovo brado in dalje doli na jug, črez nepregledni Dunavski otok Cepelj po širni brezmejni planoti, raztekajoči se tja doli do tenkega roba sinjih Karpatov . . . Dospevši nazaj doli v Pešto, usedete se utrujeni v mehki fejton ter se odpeljete po Andrasy-evi cesti v senčni mestni gozd, v peštanski Bois de Bou-logne. Ta Andrasijeva cesta, doslej Radijalna cesta imenovana, je najlepša ulica vse Budimpešte, prava via triumphalis vzgrajena v poslednjih dveh desetletjih ! Na desno in levo je nepretrgana vrsta prekrasnih, arhitektonski zidanih palač, raznovrstnega, antiškega in modernega zloga, po dolgih presledkih razdeljena v takoimenovane oktogone. Tu so palače raznih ogerskih magnatov, opera, zgradba umetelj-niškega društva itd. Po sredi ulice je široka, ravno-tekoča cesta nadlaženo vsa s kubičnimi lesenimi stoički, po katerih kočije driče tiho in lehko, kakor po gladkem parketu. Ob cesti so nasajeni na obeh straneh dvovrstni drevoredi, mej njimi ličen maka- damski tlak za sprehajalec in ob hišah je zopet kamenit pomost. Za tretjim oktogonom pa tja vun do mestnega gozdiča so postavljene same vile, vsaka v druga&nem zlogu ter z bujnimi vrti obgrajena . . . Naposled dospejetc v omenjeni mestni gozd, kjer je zdaj prirejena deželna razstava, ki je zopet podobna malemu mestu, s svojimi raznovrstnimi zgradbami, trgi, ulicami, promenadami, bosketi, vr-tiči, otočici, kioski, kavarnami, pivarnnmi itd. Razstava ima štiri oddelke: na zapadli vrtnarstvo, na severu poljedeljstvo, na iztočni strani prometne naprave in proti jugu domače in tuje gorstvo, stroj-stvo in lepe umetnosti. Vsa razstava obsega okolo 300.000 □ m, 110 razstavnih zgradeb, v katerih je svoje izdelke na ogled izpostavilo kakih 2000 raz-tavljavcev . . . Od vseh stranij širnega Magvarorszaga prihajajo gostje, ciganske bande godejo na vseh oglih svoj obligatni „czardasz", trobojnice vihrajo —- vse so pripravlja na sijajno otvorenje razstave . . . Mene pa neutešno moje srce žene dalje — na slovanski jug . . . Torej Vas pozdravlja zadnjikrat Vaš Prostoslav Kretanov. Iz Budi m peste. London 11. maja. Daily News: Har-tington naznanil bode danes v dolenjej zbornici, da se je konečno in stalno odložila ekspedicija v Kartum. Konstatoval bode tudi, da angleško-ruska pogajanja glede uredbe afgan-ske meje ugodno napredujejo in sicer tako, da je emir prav lahko vsprejme. Angleška vojska odpokliče se v kratkem iz Sudana. Baden-Baden 10. maja. Nemško cesarico obiskala je danes cesarica avstrijska, dospevša inco-gnito kot grofica Hohenembs iz Heidelber^a. Peterburg 10. maja. Grof Loris-Melikov, bivajoč v Nizzi, poklical se je semkaj, ker bode baje naslednik še vedno bolnemu ministru notranjih zadev, grofu Tolstemu. Simla 10. maja. (Reuterjevo poročilo.) Vojvoda Counaught dobil je za dva meseca dopust. Tientsin 10. maja. Bureau Reuter: Dogovori mej Parizom in Pekingom vrše se na podlagi Fournierove spomenice. Francoski poslanik Patenotre izročil je svoja poverilna pisma. Vse carine v Ton-kingu bodo 5°/0 carine „ad valorem". Razne vesti. * (Bivši predsednik) Zjedinjenih držav Arthur naznanil je pred kratkim, da je zopet kot drug pristopil Knevalsovi kupčijski hiši v Ransonu, pri katerej je bil že pred svojo izvolitvijo predsednikom, deležnik. * (Ognjenik na Javi.) „Independance Belge" poroča, da se širi po Amsterdamu vznemirjajoča vest, da je ognjenik Smerse na otoku Java z bljuvanjem goreče lave in pepela uničil grozno veliko ljudij. Govori se o 100.000 mrtvih. VABILO ubAhmeii zbori društva „Narodni dom", ki bode dne v2<»- maja t. 1. — ol» O. url zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice. X3 H O G R A. 3£ t 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitve: a) upravnega odbora; b) nadzorovalnega odbora. 5. Nasveti posameznih članov. V Ljubljani, dne 11. maja 1885. Za npravni odbor društva „Narodni dom": Dr. Alfonz Moše, Ivan Hribar, predsednik. tajnik. (Za ubožce In bogatine.) Oberdobling pri D u naj i. Oprostite, Častiti gospod, da Vam neciem že poprej poročal o dobrem uplivu lekarja R. Brandta švicarskih pil, pa )ft sera že 66 let star in tedaj ne gre tako hitro. Vsled vedncga sederja kot izdelovalec košev, trpel sem več let silno bolezen (zapretje, pomanjkanje apetita, hemoroidne težave itd.) Ko sem porabil jeduo škatljico teh švicarskih pil mi je že bolje in zato javno izrekam presrčno zahvalo. S spoštovanjem Engertzwieser. Ker se v Avstriji lekarja K. Brandta švicarske pile ponarejajo, naj se pazi, da ima vsaka fikatljica na pokrovu beli križ na rudečem polji z imenskim počrkom R. Brandta. (280—1) Zahvala. Odbor akad. društva „Slovenije" izreka najsrčnejšo zahvalo vsem onim gospodom, kateri so blagovolili v zira-nkt'iii tečaji 1884/5 pristopiti „Sloveniji" kot podporniki, imenoma: g. Ivanu Hribar-ju, mestnemu odborniku in glavnemu zastopniku banke „Slavije" v Ljubljani; g. Jakobu Kruljač-u, gostilničarju na Dunaji; g. grofinji l>akeny-ji na Dunaji; g. prof. Karolu Schleifer-ju na Dunaji; g. dru. Jar-neju Zupaticu, predsedniku notarske komore v Ljubljani; g. Josipu Kušar-ju, predsedniku kupčijske komore v Ljubljani, in g. Fr. Ks. Souvan-u, veletržcu in hišnemu posestniku v Ljubljani. Isto tako tudi g. prof. Pleteršniku, kateri je blagovolil podariti v društvene namene f> gld., in vsem onim gospodom, kateri so društveno knjižnico pomnožili z blagovoljnimi darovi. Na Dunaji, dne 9. maja 1385. Za odbor: Meteorologično poročilo. J Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve tro vi Nebo Mo-krni.i v ; mm. t 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736"88 mm. 736*14 mm. 737 25 umi 7 0" 0 6 1° C 7 8" C si. szh. si. zah. si. zah. dež. dež. obl. 10'20nm. dežja. 1 ■** i a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739 84 m, 73H 29 mm. 739-40 mm. 48 (J 16*4*0 10 6 C brezv. si. zah. IMC/.V. megla d. jas. jas. 000 mm. i Srednja temperatura 7 0° in 10-3\ za 5-8° in 2-7» pod normalom. Dunajska borza dne 11. maja t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Srebrna renta Kreditne akcije Srebro............ Napol.......... . . C kr cekini .......... Nemške marke......... 4°/0 državne srećke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 4°/9 ...... - papirna renta 5°/„ ..... 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srečke 5°/, 100 gld Zemlj obč avstr. 4'/i0/0 zlati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 82 gld. 40 kr. 82 n tO rt 107 n 75 n 97 n n ft — n 283 it 25 n 124 n 90 n 9 m n 86'/, n n n 86 n 61 n 05 n 125 ii 50 n 170 n 25 IV 107 0 25 rt II 20 n 91 II 3<> ji 104 n — ji 114 * 50 n 124 50 n 112 n 75 Praktikanta iz dobre hiše, ki je dovrAil trgovinske ali vsaj Bpodnje srednje šole ter je slovenščine in nemščine zmožen, sprejme takoj NlovciiNka tvrdka v Trstu. (273—3) Ponudbe naj sc pošiljajo: O. O. št. 3 poste restante v Trstu. Št. 72G9. (282—2) Razglas. Izvrševaje ukaz vis. c. kr. deželnega predsedstva z dne 24. aprila t. 1., štev. 902 Pr., in opiraje se na §. 25 volilnega reda za državni zbor, se javno naznanja, da je imenik volilcev za volitev jednega državnega poslanca, ki ga ima mesto Ljubljana dne 2. junija t. 1. izvoliti, o«l 9. «1« vAtetega 16. «lne t. m. v magistratnem ekspeditu razpoložen za splošno pregledovanje. Ugovori zoper ta zapisnik, bodi si, da je vanj kdo za volitev neopravičen upisan, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, morejo uložiti se najpozneje do zadnjega gori določenega, t. j. 16. dne t. m. Ugovori po preteku tega dne uloženi, Be bodo zavrnili kakor prekasni. Volilne izkaznice se bodo volilcem o pravem času poslale; ko bi pa kateri volilec izkaznice iz katerega koli vzroka vsaj 24 ur pred volitvenim dnevom ne dobil, naj se sam oglasi zanjo pri podpisanem uradu. Mestni magistrat v Ljubljani, v 8. dan maja 1885. Župana namestnik: V on čin a. Drag/otln Trlllor, t. č. predsednik. Josip Bar le, t. Č. tajnik. Javna zahvala. Visokorodni gospod Anton Luckmann iz Ljubljane z velecenjeno gospieo Ninko Gal let ovo, hčerjo Bistrskega graščaka g. Karola Galluta, podarila sta povodom njiju zaroke tukajšnjim ubogim 50 gld. Jako prijetna dolžnost mi je, da v ime obdarovanih ubožcev izrekam blagima dobrotnikoma za ta velikodušni dar najtoplejšo zahvalo. Bog jima plati, Bog ju ohrani mnogaja leta! Županstvo v Borovuioi, dne 9. maja 1885. Ivan Maj ar on, župan. T Kri čistilne krogljice ^ ne smele bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati 4 in bo se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji p 1 človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže- ^ ^ nem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah r i a 21 kr.; jeden zavoj a 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — J- ^ Razpošilja se le jeden zavoj. ^ i Planinski zeliščni sirop kranjski * 4 t\ SO Ur., ^ A izboren zoper kašelj, hiipavost, vratobol, prsno in k 5 plučne bolečine. Koristnejši, nego vsi v trgovini se ^ ^ nahajajoči soki in siropi. y ^ Naročila z dežele izvršč se takoj ^ 4 v lekarni „pri samorogu" ► < JULIJ pl. T«l*IfcOC25Y-Ja ► 4 na Mestnem trgu v Ljubljani. (41—12) ^ Velika partija i