OLoIi ameriških predsednišltih volitev 150 Iet stara navada Od ustanovitve severnoameriških Združenih držav je preteklo 150 let. V teh državah obstoji od njih početka nepisana postava, po kateri ne more noben državni predsednik obstati na svojem mestu dalje kot osem let. Ta navada sega nazaj do prvega predsednika Jurija Washingtona, kateri se je branil eno leto pred potekom službene dobe, da bi bil še enkrat kandidat. Hotel je pokazati, da mu nikakor ni do tega, da bi držal vse življenje vlado v svojih rokah, ali da bi celo uvedel dedno kraljestvo. Ponesrečena poskusa Proti temu prvotnemu pravilu so skušali nastopiti nekateri predsedniki. Leta 1880. se je hotel general Grant še enkrat pustiti proglasiti za predsedniškega kandidata. V začetku 20. sfoletja je napravil isti poskus Teodor Roosevelt, daljnji sorodnik sedanjega predsednika. Čeravno je šlo v teh dveh primerih za imenitni osebnosti, ni uspelo nobenemu od kandidatov, da bi bila prodrla. Obakrat sta veliki ameriški stranki odklonili, da bi bili prelomili staro navado. Izredno spretni Franklin Roosevelt Franklin Roosevelt, sedanji predsednik, ki pozna Ameriko, kakor noben od politikov, je bil glede ponovne kandidature izredno zvit. On so ni sam postavil za kandidata, ampak je čakal, da je bilo to predlagano od tretje strani. Način, kako je Roosevelt to storil, kako je pustil vprašanje, ali bi še v tretje kandidiral ali ne, do zadnjega v temi, je bil izredno spreten. On je pustil demokratsko stranko, da je iskala kandidata in je samo izjavil, da bi ne rekel odločno ne, ako bi mu bila kandidatura v tretje ponudena. Ta način postopanja se je sijajno obnesel. Z 90 odstotki vseh glasov je bil Roosevelt na kongresu demokratske stranke v Čikagu v tretje r/.vo- j ljen za predsedniškega kandidata. Po tcrn glasovanju je Roosevclt izvolifev lahko sprejnl.1 Storil je to povsem mirno, ne da bi mu kdo očital, da je staro navado prelomil. Stari običaj je zlomil kongres demokratske stranke. Roosevelt se je samo uklonil željam svojih domačinov. Prostost :riške kr:t!!Łe Zopetna izvolitev Roosevelta za predsednika je sigurna zadeva. Tudi pri tem se kaže izredna priljubljenost Roosevelta. Roosevelt je danes v Ameriki bolj priljubljen kot kateri od evropskih diktatorjev, kljub temu, da ga kritizirajo od raznih strani. V Ameriki obstoja pravica proste kritike. Vsak lahko graja Roosevelta, kdor ima razlog za to. Dasi je pogostokrat Rooseveltova politika skritizirana prav do dna, velja pa v resnici o njem pregovor: »V Ameriki je vse proti Rooseveltu, izvzemši volilci.« Roosevelt ljubi opozicijo Roosevelt je imel z opozicijo vedno velikc veselje. Pogostoma je že izjavil, da bi mu bii presneto dolgčas, ako bi vladal po zgledu diktatorjev. Rooseveltu je v marsikaterem oziru opozicija zelo ljuba. On se rad bori z nasprotniki, da jih prepriča, ali jim vsaj onemogoči. da bi mu prekrižali njegove načrte. Tretjv Kooseveltova kandidatura — uspeh za Anglijo Tretjo Rooseveltovo kandidaturo so pozdravili Angleži kot velik uspeh za njihovo politiko. Roosevelt jj% med angleškimi prijatelji, ki se znatno množijo v zadnjem času v Ameriki, eden najbolj zvestih, prepričanih in najbolj zanesljivih. On je šel v svoji dobrohotnosti do Anglije vedi.o tako daleč, kakor mu je to dovoljevalo j*.vno mnenje Amerik«, in še dalje. Ravno v zadnjem času se je odločno postavil proli politiki Nemčije ter Italije in je izkazal Angležsm 8 ponovnimi razširjenimi pošiljkami orožja in ameriških letalcev neprecenljive in na-avnost življcnjsko važne usluge. Širijo se celo glasovi, da ne bo dolgo, ko bo Amerlka i.li»inn>',:.> Ltopila r.:-. jtran Anglije.