Bfev. 281. »SLOVENECf, Зпл 14. decembru lfm. Siran g Naša statistika Pravkar amo prejeli nai .Statistični letopi« 1937.. Tuje družbe pri na»« podnaslov >L« DalmatiPne« in »e nanašajo vsi podatki, objavljeni v tem Članku na družbo La Dalmatienne, katere sedel je v Parizu. Borza Dne 13. deccmbra. Denar V zasebnem klirinen je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238Л0. Nemški čeki «o ostali tudi noizpremenjenl na 14.20-14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu 39.65 do 40.35, v Belgradu 40 blago. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.585.530 dinarjev, v Belgradu 7,363.000 «lin. V efektih je bilo v Belgradu prometa 3,298.000 din. Ljabljana. — Tečaji s prlm Amsterdam, 100 hoi. gold. . . . 2307.00 Berlin, 100 mark ...... 17(50.02 Bruselj, 1(10 bel g.......742.94 Curih, 100 frankov ..... 006.45 London, 1 funt ...,,,, 205.00 Newyork. 100 dolarjev .... 4372.20 Pariz, 100 frankov.......115.27 Praga, 100 kron ...... 150.04 j Trst, 100 lir........231.45 moram biti v isohl roCnl torbici! Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi Niveo, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z Niveo. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, svežo in zdravo barvo. Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% Investicijsko posojilo 98-99, agrarji 59—60, vojna škoda promptna 460 -464, begluške obveznice 8K—89, dnini, agrarji 87—88, Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 09—1000, 7% stab, poselilo 97—11«. — Delnice: Narodna banka 7500— 7700, Trbovelj-skn 185-195. Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posozllo 97.50—99, agrarji 58.50—61. vojna škoda promptna 461—468.50, begluške obveznice 88 do 00.50. dalm. agrarji 88-H8.75, 4% sev. agrarji 58 do 00, 8% Blerovo posojilo 96.25—98. 7% Blerovo iKJSojilo 90—90.50 (91. 00), 7% stab, posojilo {»7—99. — Delnice: Trhovcljska 185—187.50 (1(B), Narodna šumska 20 blago, (iutinann 47 blago, Osj. slndk. tov. 75-100, Osješka livarna 16U denar, Jadranska plovba 350 denar. Belgrad- Drl. papirji: 7% investicijsko posojilo 911.75 denar, agrarji (59.50), vojna škoda promptna 468— 469 (468), za konec decembra 467.50- 468 ( 467.50), za konec februarja (407.50), begluške obveznice 89.75—90 (89.75), dnlm. agrarji 89-89.50 (89), 4% sev. agrarji 57—58, 8% Blerovo posojilo 97.25-97.50 (97.50), 7% Blerovo posojilo 90.75-91.50 (91). — Delnice: Nerodna banka 7750-7800, Priv. agrarna banka 225 do 227 (drobni komadi). 2itni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-Upremenjena. Promet slab. Sombor. PSenira in oves neizpremenjena. Rž bačka 135—137. .lečtnen neizpremenjen. Koruza bačka promptna 90—92, bačkn za januar, ras« duplikat 92—04, bačka sušena 107—109. — Tendenca neizpremenjena. Promet 29 iu pol vagona. Cene živine in kmetijskih pridelkov Ljutomer. 7. dec. Telice L vrste 4.50 din. II. vrste 4, III. 3.50 din; krave L vrste 4, II. 3.50. III. 2.50 din; teleta L vrste 6 din, II. 5 din; prašiči Spcharji 9 din, priutarji 7 din za kilogram živo težo. — Goveje me»o L vrste, prednji del 10 dinarjev, zadnji del 12 din, II. vrste prednji del 8 din, zadnji 10 din, III. vrste prednji del 7 din, zadnji 8 din; svinjina 14 din, »Unina 18 din, »vinjska mast 20 din; čisti med 10 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože Л2 din, »vinska surova koža 10 din za kilogram. — Pšenica 150 din, ječmen 115, rl 125, oves 140, koruza 100, fižol 150 do 250, krompir 55, seno 40, slama 25, jabolka I. vrste 400, II. 800, lil. 200; pšenič-nn moka 250do 350, koruzna moka 200 din za 100 kilogramov. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5 do 7 din za liter. Ne dovolite, da Vam kukavica znese JaJco v Vaše zdravja! 223.4 228.54 3924 2595 293 6 2339 o m : —2112.20 — 1779 90 748.01 —1003.52 — 207.11 — 440H.57 — 118.71 — 151.71 234.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.58, London 20.585, Newyork 412, Bruselj 74.00, Milan 23.325, Amsterdam 240.25, Berlin 177.20, Stockholm 106.075, Oslo 103.45, Kopenhagen 91.925, Prnga 15.12, Varšava «8.20, Budimpešta 8T.50, Atene 3.95, Carigrad 8.60, Bukarešta 3.25, llelsingfors 0.08, Buenos-A i res 99.50. originalna, naravna In zdravilna Je samo ena, ona s rdečimi srci. Zdravje in užitek I KULTURNI OBZORNIK Italijansko-slov. kulturno zbližanje: V veliki enciklopediji Grande Dlzionario En-clclopedlco, ki izhaja v Turlnu pod redakcijo Pic-tra Fedele, Je v IX. delu Izšel tudi obširnejši sintetični pregled srbsko-hrvatske in slovenske književnosti, ki sta ga napisala znana italijanska slavista U m b e r t o U r b a n i in A r t u r o C r on i a. Članek je izšel tudi kot separatni odtis ter obsega 11 dvokolonskih strani, fctiri Mranl eo posvečeno samo slovenski književnosti oil najstarejših ča»ov do sedanjih dni. Začenja z brllinskimi spomeniki, omenja preveč na kratko (8 vrstic) slovensko protestantovsko književnost, »amo Trubarja in Meglsarja, ne pa Dalmatina, Krolja, Bohoriča ter njihovo delo. Veliko več pa posveča prostora katoliški protireformacljl. Posebni odstavek Je namenjen prosvetllencem, akademiji Operosorum potem pa romantiki in llirlzmu. realizmu ter književnosti poslednjih 30 let, kjer med zndnjimi imenuje pesnike in pi»atel|e posameznih vodečih revij. V oči pa zbode stavek, da tudi mlajši stopajo po stopinjah Župančiča, kar predstavljajo pesniki Rehar, Strniša In Gorinšek. Slovensko literaturo je opisal v široki sintezi Urbani, slovenski jezik pa Artiiro Cronla. — Tako je predstavljen slovenski jezik In kn|iževno»t v največji italijanski Veliki enciklopediji, kjer je svoj ča» sodeloval — če »e ne motim — tudi Slovenec dr. A. Re«. Med Italijani pa sedaj najbolj seznanja širšo |avno»t o slovenskih knjižnih problemih slavist Umberto Urbani, ki mu moramo hiti za njegovo delo zelo hvaležni. Te dni je tudi Izšla posebna brošura v Tr»tu, ki je posvečena 25 letnici delovanja Umberta Urbanija na polju italijansko jugosloverwklh kulturnih zvezali: »Umberto Urbani — 25 anni di lavoro per 1'avviclnamente Italo j u g o s 1 a -v o« (str. 16). Nn prvi »trani Jo spis člankov in del, ki jih je pridni slavist napisal o problemih, ki se tičejo italijanskega in jugoslovanskega kulturnega zbliževanja, kakor je začel I. 1913. Vidimo, da je izdal že dva zvezka jugoslovanskih pisateljev, prevel Stnnkovičevo »Nečisto kri«, pisal o Vojnoviču, TresiČ Pnvičiču, napisal srbsko hrvatsko in slovensko književno zgodovino ter prevel iz slovenščine Tavčarjevo »Visoško kroniko« in Bevkovo »Kresno noč«, poleg raznih novel v svo|l zbirki Jugoslovanskih pisateljev. Po kratkem življenjepisu »lavljenca, iz katerega so vidi, da |e Urbani slavist z zanimanjem za češko, poljsko in Jugoslovansko književnost, ter da Je tudi marljivi publicist, ki »odeluje pri vseh vodečih italijanskih listih ter je spadal med zgodnje sotrudnike Mussolinija pri njegovem listu. Ostali del brošuro pa vsebuje mnenja jugoslovansko kritike o njegovih prevodih in delih ter sodbo raznih uglednih osebnosti o relotnem njegovem delu na polju propagande jugoslovanske kulture. Ob tej priliki njegove jubilejne proslave tudi mi dajemo g. Umber-tu Urhaniju vse priznanje za njegovo delo, ki ga je posvetil proučevanju slovenske književnosti, njegovi ljubezni in uspehom, s katerim je slovensko knjigo presajal v Italijanščino ter mu Iskreno Čestitamo in Želimo, da bi njegovo delo ne prenehalo, temveč prav v sedanjih razmerah, ko vsi strmimo za resničnim prijateljstvom, še bolj plodno vplivalo na skupno prijateljsko »olitje. Jugoslovani v Italiji Josef ProehAzka. Praha 1938, atr. 104. — Malo pred usodnimi dogodki v Češkoslovaški Je tam izšla pomembna knjiga o jugoslovanski manjšini v Italiji pod naslovom >.Iilioslovanč v Italll« (»Jugoslovani v Italiji, knjiga o kulturnem razvoju in usodi zavedne slovanske veje«), s katero so hoteli pokazati, kako tesno čutijo Cehoslovak! z Jugoslovani. Zdaj pa se jc usoda ni isti način dotaknila tudi Češkoslovaške samo in prišel je čas, ko bomo tudi mi morali Cehom in Slovakom ter njihovim manjšinam posvečali pozornost ter o njihovem položaju intonnirati našo javnost. Cehi so ie pred letom napravili v Pragi razstavo »Jugoslovani v Italiji«, ki je bila prvi pregled »novi, kakor ga zdaj podaja lepo urejenega današnja knjiga. Knjiga ima sledeča poglavja: 1. Jugoslovansko ozemlje v Italiji in njega prebivalstvo, kjer pisatelj podaja zemljepisni značej Julijske Krajine, meje, podnebje in značnj prebivalstva ter pregled raznih statistik. 2. Zgodovina do svetovne vojne pa od začetka slovenske in hrvatske invazije v le kraje. Posebno pomembno j« I. 1R18 kot rojstvo Zodinjene Slovenije. Druge del tega poglavja govori o Londonskem paktu, kot najvažnejši mednarodni pogodhi, po kateri naj le kraje zasede Italija in jih je ludi dnbila po Kapatlski pogodbi. Tretji del pa govori o politični zgodovini teh krajev po nneksiji ter posebej o usodi Jugoslovanov po nn»topu fašističnega reiim« do pogodbe z Jugoslavijo 1. 1937. Tretje poglavje podaja pregled kulturnega Življenja Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini, kjer jo označeno literarno delo pred vojno in po vojni, pregled publicistike in knjiinih izdaj Slovencev in Hrvatov v Istri, znanstveno delo in usodo znanstvenikov v teh krajih, razvoj kulturnih p«nog, godbo, slikarstva, gledališča, šolstva ler kulturnih in prosvetnih organizacij in drušlev. Četrto poglavje prikazuje rast in propad gospodarskih orgnnizncij, zadružništva, b«nkarslva itd. ter sploh gofl|iodnr»ki |kj-ložaj in krizo I. 1929. Zadnje poglavje pa je posvečeno »kupnemu delovanju Jugoslovanov in Cehov v teh krajih, počeni! v Trstu I, IH48, ko se je ustanovilo »Slovjansko društvo«, pa do »kupnega na»topa v letih pred vojno, kar je vodilo v močan slovan»ki razmah Trsta in okolice. To sodelovanje, ki je trajalo tudi Še po »velovni vojni, je pa sedaj prenehalo, ker »e je večina Cehov od tam i/selil«. Knjig« je pisnim nn podlagi velike zuauelvcne literature tuko italijanske statistike kakor tudi drugih zemljepisnih, zgodovinskih In pravnih knjig, priročnikov in vodičev po Julijski Krajini, zlasti pa vseh knjig, ki opisujejo boj Jugoslovanov za otistoj. Sestavljalec je uporabil mnogo periodičnih publikacij tudi češke literature. Iiosebnih odtisov in revij, o katerih daje pregled v zadnjem znnnslvenem dodatku. Tako ima knjiga ludi svojo znanstveno vrednost ter v lepi povezanosti daje celoten pogled nn u»odo jugoslovnn skih manjšin v Italiji ter vse gradivo, ki prid'1 pri tem vprašanju v poštev. Sestavljalec in ralol-l>a »ta napravila leno delo, ker «ta to knjigo izdala v češčini. Vsakemu pa, ki ga ta vprašanja zanimajo, bo ta knjiga neobhodno potrebna. « Nadaljevanje Wernerjevih »Ljudi na ledeni ploščj< kot »Novi ljudje« v Pragi. Prav te dni predvajajo v Ljubljani češki film, narejen po \Ver-nerjevl drami, ki so jo igrali ludi le v našem gledališču »Ljudje nn ledeni plošči«. Zdaj je pisatelj Werner napisal novo dramo »Novi ljudje«, v kateri nastopajo osebe iz prejšnje drame. pa lo v novih razmerah, kakor »o jih Cehi doživeli v letošnjem oktobru. Werner je videl, da mornlni nihilisem, ki Je družino prof. Juneka postavil nn ledeno ploščo, vodi »amo v propast, dru-lino in narod «am. zato je v novi drami hotel nakazati vrnitev leh ljudi k moralnemu in poltenemu livljeniu, k častnemu delu, ki edini lahko reši novo drlavo Družina Je zajela mobilizacija In vojna nevarnost In v tem času »e po dogodkih zadnjih me»eeev vrnejo zopet v*i k očetu in njegovi m načelom. Dramo »Novi ljudje« igrajo v teh dneh v Pragi, loda kritik« pripominja, da nosi na eebi znake programskega hotenja, ki še ni moglo dohiti prave notranje dr«m«t»ko napetosti, Tudi pisatelj »«m pr«vl v Intervjuvu, d« mu je šlo z« to, da program »edenjeg« režima poda v razpletu in rešitvi »novi. Tako je nova drama bolj narodno-vzgojna kot p« velika umetnina, kaže pa dovolj nazorno »prememho duha, ki ie začel veli v češkem duhovnem svelu, (d.