89                      .         ^H
Moji tovariši.                      ^^^
(Pripoveduje Janko Barle.)                                    |
frav ugodno mi je v mojih dveh sobicah. Ko bi bili nekoliko prostornejši, da nekoliko bolje porazmestim svojo ropotijo, ne bi škodilo; nu, pa je tudi tako dobro. Vedno sem veael, če morem biti doma. Knjige, v dolgih vrstah zložene, ponujajo se mi vedno: daj beri me, beri! Ali kaj, ker tako malo utegnem in kerme opra-vila vedno zovejo drugam ! Zato sem pa vedno vesel. Če se morem doma prav po domaCe oddehniti, saj mi je doma tako veselo. Hm, in tudi nisem sam. Pet to-varisev imam, kateri me prav ugodno zabavajo in mi prepevajo iz vsega grla, tako da moram postati tudi sam vesel, pa če sem še tako otoŽen in nojcvoljen. Kdo bo ti? Le počakajte, precej vam jih predstavim.
Prva dva sta kanarčka v žoltih suknjicah, rumena kakor turšični žganček. Tretji je tudi kanarček, vendar on si je umislil malo drugačno oblačilce. Kapico ima zelenkasto. suknjico tudi, a ovratnik in telesnik sta mu pa rumena. čutrti je lišček, katvri se je oblekel, kakor da ide v svatc. Kapico si je umislil ta gizdalin kar v treh barvab: spredaj je rudeča. v sredi bela, a od zadej na zatilniku lepo drna, Druga obleka mu je sajasto bela, obšita z rumenkasto zlatimi obšivi, a krajci pri suknjici in repek so mu pa črni z belimi lisami. Nii, zadnji v tem društvu je starina čižek, kateri je vedno poln muh in šal. Obleka mu res ni bogata, zelena je z rumenimi progami, saj se on za obl«ko mnogo ne briga, ali je veseljakovid od kljuna do krempeljdkov. Za želodček ' posebno skrbi, a ne ustraši se nobenega, še celo mene ne. Naj mu pridem še tako blizo, on stoji mirno in me gleda ponosno, <5eš: mi smo mi, kaj bi tisto. Popreje sem imel še dva, katera sta se pripeljala som k nam čez morje, bila sta neki celo iz Brazilije, on in ona. Bila sta majhna, kakor palček, imela ata rudeča kljunčka, krvavo rudeča telesnika posuta z malimi pikicami, ru-javo suknjico in metlast repek. Pevoa sta bila slaba. On je res včasi zažvižgal nekakovo pesmico, katera se je vedno jednako dovršila, vendar to mi ni bilo dosti. Dal eem ju prijatelju, kateremu sta bila povšeči.
90
Prvi trije stanujejo vsak v svoji kletki, lišček in Čižek sta pa skupaj. Pri zajuterku se res včasih malo pokregata, vendar drugače sta si dobra prijatelja. To si lahko mislite, kakovo pelje in kakov vrišČ je v moji sobi, kadar se oglase vsi ti krilati pevci. Kanarčki kot izurjeni pevci, kateri so poučeni v vseh pevskih umet-nostih, vodijo, a lišček in čižek, kot domača pevca, pa prilagata, VL-ndar tako, da ima čižek vedno zadnjo s svojim glasnim črrrr.
Bilo je nekako tiste dni, ko sem oddal ona bra-ziljanca svojemu prijatelju. Šel st-m po obedu v k6t na naslunjač, čital neko knjigo in poslušal svoje tovariše pevce, kateri so prepevali kakor za stavo. Najedenkrat so utihnili. Jaz sem sedul mirno, tako, da niso niti opazili, da sem v sobi. Kar se oglasi Čižck:
»Nu, hvala Bogu, da je naš gospod tako pameten, da se je znebil onih sitnih nebodiju treba. Hencajte, to je bila gospoda! Nas jednega še pogledali nista hotela. Pa fio bi bilo žc kaj na njiju! Drobno, gospodsko in zbirično, da š« svoj živi dan nisem vidol kaj takovega. Ona drobna proaena zrnca sta še zobala, drugega pa nič. In pa če se je on vsakega tretjega dne malo oglasil s tisto svojo pesmico, katera me je kar po ušesih še-getala, mislil je že, da sc mu bodemo mi vsi pokla-njali, kakor pevskemu mojstru. Pevec nisem, vendar povem   da sc ga niti v petju ne ustrašim.«
»Kj. nista bila ne liog ve kaj«, dejal je prvi ka-narček. »>CudiI sem se le našcmu gospodu. On je bil prve dni kar zamaknjen v ta tujca. Ste li videli, kako ju je zmeraj oglcdoval, kakcr tla nas kar nič več v hiši ni. In mene je precej premestil s tega ličnega sto-jalca na stcno in nju postavil sem gori. Zdaj smo pa zopet dobri, kaj ne?«
»Ne Ludite se, prijatelji«, ogiasil se je lišček, »to je že tako na svetu. Ona. dva sta bila neki onkraj morja doma, a kar je tuje in od daleč, to se bolj eeni. Ko bi bili mi od kod drugod, kdo ve, kako bi nas cenili.«
»Ce bi bilo pa tisto toliko vredno«, govoril je drugi kanarček, »znamenita je tudi rodovina kanarčkov. Slišal sem pripovedovati, ko sem bil ša v gnjezdu, da izvira tudi nala rodovina iz daljnjih krajev. tam nekje
91
sredi morja na nekih otokih so živeli naši stari in še sedaj živč naši sorodniki. Tamkaj, pravijo. da ni snega in zime, tamkaj bi lahko letali zunaj na prostem, tukaj pa ne moremo. Baš zaradi lepega petja so nas prinesli ljudje v te kraje in sedaj živimo le po kletkah. Jaz sem se zvalil v ličnem gnjezdecu v kletki in še trije drugi. Vrlo dobro smo bili oskrbljevani, ali ko smo ne-koliko odrasli in dobiii perje, razdružili so nas, vendar smo bili blizo starih, tako, da smo se mogli z njimi pogovarjati. Tudi peli smo se naučili od njih. I, saj pravijo, da se še vol nauči od vola orati, pa bi se ptifi od ptida ne naučil peti. S početka je Šla trda, pelt smo bolj tiho in hripavo, a kasneje je bilo grlo vedno bolj gladko, dokler sem naposled gostolel, kakor bi bil že star ne vem koliko let. NaŠ sedanji gospod je pogostoma prihajal v ono hišo, kjer sem zagledal luČ sveta, in dobro se ga še spominjam, kako nas je veselo opa-zoval, ko smo še na pol goli čepeli v mehkem gnjez-decu. Jeden bode vaš, dejali so oni ljudje, kjer smo bili doma, in ko smo odrasli, izbral je gospod baš mene. Kako me je vesclo nesel semkaj, dasi sem se težko ločil od svojcev. Vendar privadil sem se skoraj, ker je naš gospod dober in nas tako Ijubi. Seveda rad bi pafi zvedel. kako je z mojimi. kje so in ali še žive. Zmislim se pač pogostoma na nje.«
»Tudi moje življenje je prav podobno tvojemuif, dejal je drugi kanarček. »Nu, toliko vem, da nisem imel nobenega tovariSa v prvi mladosti, nego bil sem sam v gnjezdu. Star duhovni gospod nas je imel in Ijubil zelo, prav kakor sedanji, kateri je večkrat obiskal sta-rega gospoda. Dolgo sta sedela večkrat pri mizi in se razgovarjala o raznih stvareh, katerili jaz največ nisem niti razumel, a mi smo pa v kletkah gostolcli. Oj, to je bilo prijetno. Toda ne dolgo. Prišla je nesreča k nam, in zgubil sem v kratkem oba stara; on je poginil doma, nekega dne mu je hipoma potihnila pesenca, padel je doli, stegnil nožice in po njem je bilo. Pravijo, da dosti kanarčkov pogine tako. Kmalu potem je prešla že ka-narka. Ušla je na vrt, ko je dekla pospravljala sobo in nerodnica pustila odprto — okno in kletko. Nisem je videl  vefi.   Lovili   so jo   dolgo časa, ali revica je bila
92
vsa zbegana, dokler je niso, kakor je pripovedoval druzega dne stari gospod, zatolkli nekakovi hudobni ptiči, katerim pravijo vrabci.«
»Aha, vrabci«, zasmejal se je dižek, »kje je ka-kova stvar, kjer ni njih poleg! In ne poznate jih? Ne-koliko so nam sicer v rodu, vendar drugače so pa to pravi cigani med ptiči.«
»Ostal sem tako sam pri 8tarem gospodu«, na-daljeval je kanarček. »Starost je slabost, pravijo, in moj dobri stari gospod je bil tudi vedno bolj slab. Najvoč je ležal v postelji, ali pa slonel na naslonjaču, jaz sem pa žvrgolel na oknu. Vcčkrat me je milo pogledal. Na zadnje kar več nič ni vstajal. Zdravniki so hodili k njemu, vendar pomagati mu niso mogli; nekega jutra je zaspal za zmeraj. Njega so odnesli v grob, mene je pa vzel sedanji gospod, kateri je bil pokojniku dober prijatelj. Zalujem še vedno po pokojnem gospodu, vendar dru-ga<5e mi je prav ugodno v vaši druščini, tovariši.«
»Jaz vam skoraj nimatn 6eaa povedati«, govoril je kanarček v zeleni kapici in suknjici. Zlfgel sem se pri nekem ptičarju, kateri se je bavil najveiS z rejo ka-narčkov, katere je potem prodajal. Bilo nas je po sobi •več kakor Stirideset Kričanja in pogovarjanja je bilo dovelj. vendar prav tako ugodno nam tudi ni bilo. Gospodar, kateri nas je gojil le zaradi denarja, ni imel srca za nas, hrane jc bilo malo, da smo se \ečkrat med seboj zlasali, in zdaj je joden zdaj drugi zapustil našo družbo, ker ga je gospodar prodal. Red je prišel tudi na me. Naš sedanji gospod je prišel nekoč ls na-žetnu gospodarju, ogledoval nas nekoliUo časa, pokazal name rekoč : Tega le vzamem v zeleni kapici in suk-njici, odštel nekoliko svetlega denarja, zavil v rutico in odnesel sem, kjer še sedaj prebivam.«      (Konec prih.)