167
Odperto pismice na gospoda fajmoštra na
Dobravi.
Vsaciga domorodca, ki svojo domovino resnično ljubi, je moglo razveseliti oznanilo, ki so ga gosp. O. od nove šole na Dobravi v 40. listu naših Novic razglasili. To oznanilo je bilo gotovo vesel glas tudi Novicam, ki so se že tolikanj za napravo ljudskih šol po deželi poganjale. Vaša šola, častitljivi gospod! zares očitno kaže, koliko združene moči zamorejo, če jih pravi ker-šanski duh vladuje! Bog daj, de bi po Slovenskim veliko tacih farmanov bilo, kakor so Dobrovčanje; Bog pa tudi daj, de bi Njih in Njih gosp. kaplana velike hvale vredno, nevtrudljivo prizadevanje tudi drugej serca h enakim delu vnelo! Vse govorjenje šolskih nasprotnikov je prazno; današni dan brez šol ne moremo nikakor več biti. Jez imam vsak dan s kmeti opraviti in vsak dan slišim tega in uniga reči: 7,oh! de bi le nemalo brati in pisati znal!" Natoroznanci pravijo, de se svet verti, in gotovo je, kar nam pripovedujejo. Zdej smo na tisto mesto prišli, kjer brez šol-skiga podučenja, naj bo kmet ali rokodelec, izhajati ne more. Današni čas mora vsak človek znati dobro rajtati, de se ne zarajta; — današni čas ni zadosti, de zna kmet češnje in grojzdje brati, on mora znati tudi bukve in pisma brati; — današni čas ni zadosti, de hišna gospodinja pisan moderc nosi, ona mora tudi sama pisati znati.
Blagor tedej fantičam in deklicam D ob r o v s k e fare, de jim je zarja podučenja zasijala, in de jim je priložnost dana, naučiti se, kar jim bo za vse življenje koristno! — Prav serčno pa me je tudi razveselilo očitno pohvaljenje pridnih šolarjev in šolarc, ktero nam je porok, de se bojo tudi prihodnjič velike dobrote hvaležni ska-zovali, ktero so jim Oni z združeno pomočjo umnih farmanov naklonili. To svoje veselje tudi, nekoliko v dja-nji pokazati, tukaj očitno obljubim, Njim, častiti gospod fajmošter, na koncu tega noviga šolskiga leta za nar pridniši učence obojiga spola tri prav lepe šolske darila (premije) poslati, in sicer tacih, de lepših v nobeni mestni šoli dobiti ni. Te darila bojo slovenske bukve, polne koristnih podukov in pa tudi prav ličniga zvezka. Samo to, visoko častitljivi gospod fajmošter! Jih prosim, de mi bojo po vredništvu Novic naznanje dali, kdaj bo treba, obljubljene darila na Dobravo poslati. Castito vredništvo, ki me dobro pozna, pa prosim, de naj bo porok moje obljube. *) — Bog Jim daj ljubo zdravje, visoko spoštovani gosp. fajmošter!     J. P.
*} Že   velja!   Gospoda J.   P,   dobro  poznamo  in  vemo,  de je mož beseda.                                                 Vredništvo.