KupujU y&JNE BONDEI Najstarejil ■loyenski dnevnik I T Ohio Oglasi ▼ tem lista so uspešni EN AKOPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^J^^XXVIIL—LETO XXVIII. WEDMiTzt PADNEGA ZIDA dO i. mm Zavezniške sile zajele nacije v »Izacijski pasti februarja. — Bes " f armada je da- skozi Siegfriedovo ciisiri' ^ iiemški komunika-stoii P^ed Prumom in od trdnjavske ju odpor na tem sektor- presenetljivo šibak, va 2 zapadni fronti dobi-za npJ^i ^ resnejši značaj »TZ: "k. -jer je ame-Wrk _ ™ada včeraj tudi Istočagn obrambni pas. da je gen f naznanjeno, Oik nif" ^^adley zopet povelj-Vršil cv s katero je iz- armada pa stvo% nadalje pod povelj-Z Montgomeryja. fronte J glavnem sta- 15qa^- in ht poznane dru-O.S»l>n« A Susel, h. - Je Kil A-Ve., in odliko- "=Wne',ažne ^^fšila n2i^ preciznost-delovni- . ^ ^- Selijo ^ mladega (fafa ffa do6«i-«a/na '\^h ^ 11. feb '^bečer ' ' ' K, ^^'VS.N.Domu 75c Slika predstavlja dvoje najsposobnejših ruskih vojskovodij, ki vodita sedanjo ofenzivo Rdeče vojske na vzhodni fronti. Na desni je maršal Konstantin Rokosovski, poveljnik sovjetske armade, ki je po vpadu v Vzhodno Prusijo prodrla do Baltika, na levi pa mareal Gregorij žukov, poveljnik prve beloruske armade, ki prodira naravnost proti Berlinu. 3,700 izstradanih internirancev pozdravlja osvoboditelje Manile MANILA, 3. feb. ( Poroča Frank Hewlett) — Kakih 3,700 sestradanih zavezniških civilnih internirancev, med katerimi je 2,500 Amerikancev, je danes histerično pozdravljalo ameriške čete, ki so jih osvobodile iz inter-nacijskega taborišča pri Santa Tomas univerzi. Med njimi je bila moja žena^ Virginija, od katere sem se ločil na novega leta večer 1942; ko sem zapustil Bataan z gen. MacArthurjem. Ona ni hotela na, dajajoč jim navodila in jih navduševaji k, .njimi je bilo mnogo žensk in otrok. (Hewlett je v poznejši brzo- zapustiti Manile, ker je hotela! J« ostati tam Iwd bokučadm pronu-je, pod dgar ixypji Santa CatelTna bolnišnici Našel sem jo danes, nahaja- 'je bilo 221 internirancev osvobojenih nepoškodovanih, nakar se na poti oknnanja se je ,^4KmsK poaw%K sedajo živčnega zloma. Zdravniki pravijo, da bi bila do sedaj že popolnoma okrevala, ako bi bila i-mela dovolj dobre hrane. Bila ni nikdar močna in sedaj tehta samo 80 funtov, ampak našel sem jo izborno razpoloženo. Japonci so bili hitro pregnani iz večine poslopij v taborišču, ampak v rokah so še vedno i-meli bivše učiteljišče Santo Thomas univerze, kjer se je nahajalo 300 Amerikancev, Hol-andcev in Angležev kot talcev. Čete brigadir-generala William C. Cagse-a so obkolile po-jslopje, ampak so se obotavljale rabiti strojnice ali druga avtomatična orožja, ker so se bale, da bi zadele civiliste. Toda civilisti so navzlic temu našim vojakom klicali skozi ok- či iz 65 mož, dovolilo, da je za pustila univerzitetno okrožje.) (Posebno naznanilo z gl. stana gen. MacArthurja je javilo, da bodo imena rešenih internirancev objavljena za objavo v časopisih in po radiju, kakor hitro bo končana tabulacija i-men.) , Gen. Chase je v osebni inšpekciji taborišča izjavil, da so tam obstajale skrajno mizerne razmere. Večina civilistov, ki so bili tam internirani, je trpelo ^radi nezadostne hrane, in od njih ni ostalo drugega kot "kosti in koža." "Človeku poka srce, ko jih gleda," je rekel gen. Chase, ki je odredil, da se brez odlašanja preskrbi zanje hrana in zdravniška pomoč. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Milwaukee. — Dne 27. januarja je umrl John Poklar. Bolehal je več let in zapušča ženo, dva sinova in hčerko. Sin John je v armadi nekje v Italiji. Chicago. Dne 27. januarja sta se poročila Dorothea Lucille Zavertnik, hčerka družine Joseph Zavertnik, in John E-van Dorsey, ki služi pri mornarici. Lowber, Pa. — Pp 16 mesecih bojevanja na južnem Pacifiku je prišel domov na dopust za 30 dni Cpl. Edward Cuffar, ki služi pri marinih. Waukegan, 111. — Dne 21. januarja se je radi hudega prehlada morala podati v bolnišnico sv. Terezije Jennie Miller, ki se ji zdravje že vrača. Thomas, W. Va. — Dne 25. janiiarja je tukaj umrl John Lachiner, ki zapušča ženo in šest otrok. Detroit. — Tukaj je umrl Jakob Kaučič, bivši Calumetčan in doma od Novega mesta. Star je bil 68 let in zapušča več od-rastlih otrok. Pred petimi leti mu je umrla žena. DODATEK Pokojna Mary Škerbec, rojena Telič, o kateri smrti smo včeraj poročali, zapušča tudi v starem kraju brata Johna Telič, in sestro Terezijo, poročeno Škerbec. Rusi zavzeli mesto 32 milj od Berlina LONDON, torek, 6. fe-riiarja, — Rdeča vojska je v masni sili zavzela postojanke na 73 milj dolgi fronti na vzhodnem bregu .Odre in okupirala mesto Zellin, ki leži 32 milj severovzhodno od Berlina. Berlin istočasno poroča, da so Rusi prekoračili stra-tegično vodno oviro zapad-no od Berlina in da se se-5aj borijo na zapadnem bregu Odre. VILE ROJENICE Dne 29. januarja so se zgla-sile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. John Ludvik, 1889 Lampson Rd., in pustile v spomin krepkega sinčka, kateremu so dali ime Gerald James. Mati in dete se nahajata v Mt. Sinai bolnišnici in se dobro počutita. Čestitamo! Hitler baje skrit v nekem samostanu v Avstriji VATIKAN, 5. februarja. — Iz zanesljivih vatikanskih virov se poroča, da se Adolf Hitler nahaja skrit v nekem malem samostanu v predmestju Salz-burga v Avstriji. Tozadevno poročilo so baje prinesli sem pred nekaj dnevi trije jezuiti, ki so bili iztirani iz samostana, ko je bil prevzet od nacijev za tajni glavni stan fi-rerja kmalu po poskusnem a-tentatu na njega, ki je bil vpri-zorjen prošlega julija. Hitler ranjen na glavi Ti viri pravijo, da so jezuiti poročali, da so Hitlerja osebno videli, ko se je sprehajal v samostanskem vrtu. Po njihovih izjavah ima Hitler rano na desni strani glave, ki se še vedno ni zacelila, da pa je imel le lahko obvezo, ker so zdravniki u-pali, da bosta zrak in solnce pomagala k hitremu okrevanju. Trdi se, da je Hitler postal mrk in brezbrižen. Drugi nacij-ski voditelji ga baje le s težlto-čo pripravljajo, da dela na potrebnih govorih. Firer se baje boji vrniti v Berchtesgaden Kakor se poroča, se Hitler po napadu v juliju ni hotel vrniti v Berchtesgaden' ker se boji, da bodo zavezniki poslali tja tajne agente, ki ga bodo umorili. Omenjeni trije jezuiti so baje potovali iz Salzburga v Trst, kjer so dobili majhen čoln in se vtihotapili v italijansko o-zemlje, ki se nahaja pod kontrolo zaveznikov, od tam pa so peš potovali v Rim in tako dospeli v Vatikan. Napad na Milana Nediča na Dunaju Kljub neprestani nacijski straži nad temi kvizlingi, ni življenje njih niti oddaleč varno. Dne 26. decembra sta bila oddana dva strela iz revolverja na srbskega kvizlinga Milana Nediča, ko se je na Dunaju prikazal iz svojega stanovanja. Drugi strel ga je lahko ranil v nogo in je moral ostati en dan v bolnišnici. Neka švicarska vest pravi, da je bil napadalec "neki član srbske narodne skupine na Du-paju" ali "kak pobegli srbski vojni ujetnik". Ta napad je'dokaj vznemiril ostale kvizlinge v tem mestu. SEJA ČITALNICE SDD V sredo, dne 7. februarja, ob 7:30 zvečer se vrši seja Čitalnice, Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Redna seja pretekli mesec je bila radi slabega vremena slabo obiskana, in članstvo se prosi, da se jutrišnje seje gotovo udeleži. Rdeča vojska pričela novo ofenzivo v Sleziji -4 Premogovna kriza v mestu se nadaljuje Včeraj je Cleveland okusil prvi dan "kurivnega praznika", ko so bila zaprta vsa zabavišča, vse trgovine razen živiljskih, kakor tudi javna poslopja. Ku-rivna kriza v mestu je še vedno občutna. Najmanj 5,000 domov nujno potrebuje kurivo, medtem ko je 400 domov v mestu, v katerih se ne nahaja niti kepice premoga. Centralni urad za kurivo, ki se nahaja v mestnem avditoriju, je do sedaj prejel 21,700 klicev, in od teh se je do sedaj preskrbelo premog za 11,427. Mestna hiša je bik, včeraj zaprta, toda župan Thomas A. Burke je bil v svojem uradu, kjer je delal pri mizi s suknjo na sebi. Kratke vesti 12 UBITIH, KO JE EKSPLODIRAL TANKER NEW YORK,'5. februarja. — V newyorškem pristanišču se je danes primerila eksplozija na krovu nekega tankerja (ladja za prevoz olja), ki je zanetila tri druge ladje in zahtevala mnogo žrtev. Opoldne je bilo naznanjeno, da je 12 oseb mrtvih, 20 pogrešanih in okrog 80 poškodovanih. "POLL TAX" ODPRAVLJEN V DRŽAVI GEORGIJI ATLANTA,^ Ga., 5. februarja. — Državna zadonodaja je danes završila akcijo za odpravo davka od glave (polltax), ko je senatna zbornica z 41 glasovi proti 3 sprejela zakonski načrt, ki je bil prej odobren od poslanske zbornice. Predloga je bila poslana gov. Ellisu Arnallu za podpis. Rusi pričeli z operacijami za obkoljenje Berlina, medtem ko armada maršala Žukova nadaljuje z napadi na Frankfurt in Kustrin LONDON, 5. feb. — Nemška poročila danes javljajo, da je ruska armada, kateri poveljuje maršal Ivan S. Konev, pričela novo ofenzivo z mostišča preko reke Odre okoli 200 milj južnovzhodno od Berlina, z očividnim namenom, da se s krilno operacijo te zadnje naravne ovire pred Berlinom prične z obkolitvijo nemške presto-lice. 30 milj od Berlina, da sta Frankfurt in Kustrin v tesiiem pasu sovjetskih sil in se v predmestjih Frankfurta vršijo težki boji. Ruska fronta v Nemčiji 360 milj dolga Naši fan+je-vojaki ★ ★ Na 21-dnevni dopust je prišel iz Italije, S/Sgt. Anton For-tuna, sin Mr. Frank Fortuna, 979 E. 140 St. V Evropi se je nahajal šest mesecev, ter je dovršil svoje število misij, nakar je dobil dopust, da je prišel k svoji ženi Valeriji in sinčku, na 15815 Arcade Ave. Danes odi-3e v Miami, Fla., v svrho na-daljne službe. Mrs. Fatur, 1208'E. 173 St., je prejela od svojega brata Tony' Perušek sporočilo, da je bil povišan v čin štabnega saržen-ta in da je dobil odlikovanje za hrabrost v bojih na filipinskih otokih. Oba sta člana pev. zbora "Zarja". NOV TELEFON Mr. John Močnik, ki vodi trgovino z moško opravo na 772 E. 185 St., sporoča, da je dobil v trgovini novo telefonsko številko, KE. 7116. Mr. in Mrs. Močnik sta se preselila v svoj nov dom na 17907 Neff Rd., kjer je telefonska številka IV. 4154. Nemška vrhovna komanda poroča, da so mogočne ruske sile udarile proti zapadu iz o-kolice Breiga na zapadnem bregu Odre med Breslavom in Op-pelnom, in so v osrčju Slezije v teku krvavi boji. Maršal Žukov naskakuje Frank-. furt in Kustrin Naciji so tudi uradno priznali, da je armada maršala Žukova udarila z močnimi napadalnimi loki proti Frankfurtu in Kustrinu, na katerih so pritrjeni tečaji nemške obrambe pred Berlinom. Moskovski radio poroča, da sovjetsko prodiranje postalo po-so sovjetske čelne čete okrog i časnejše." Eno poročilo radija pravi: moskovskega "Rdeča vojska je sedaj udarila v Nemčijo na 360 milj dolgi fronti, akoravno je stalno rastoči odpor, skupno z milejšim vremenom, ki je spremenil teren v blato povzročil, da je S/Sgt, FRANK BARTOL Na dopust je prišel dne 16. januarja S/Sgt. Frank Bartol, sin Mr. in Mrs. Frank Bartol, z Arcade Ave. Pri vojakih se nahaja tri leta, in zadnjih 20 mesecev je bil na fronti. Udeležil se je bojev v Afriki, Tuniziji, Siciliji, Franciji, Belgiji, i n Nemčiji. Nazaj v službo se vrne dne i5. februarja. Nočna idila na ognjegasni postaji Varnostni direktor Frank Ce-lebrezze je včeraj suspendiral troje ognjegascev, poročnika John H. Humla in dva navadna ognjegasca, Edward C. Heglow in Arthur O'Keefe, kateri so bili od varnostnega ravnatelja in njegovega tajnika v nedeljo zgodaj zjutraj presenečeni na ognjegasni postaji na E. 79 St. in Woodland Ave. v družbi dveh mladih žensk. V prostoru je bila najdena tudi skoro prazna steklenica žganja. Mladi ženski, ki sta bili na nočnem obisku pri ognjegascih, sta sestri; ena od njih je poročena, ampak njen mož se nahaja pri vojakih. Novi grobovi S/Sgt. FRANK BENIGAR Pretekli torek je družina Frank Benigar, 1141 E. 66 St., prejela brzojavno sporočilo od vojnega oddelka, da je sin S/Sgt. Frank Benigar, mL, resno zbolel in da se nahaja v o-pasnem stanju v Hammond General bolnišnici v Modesto, Calif, Takoj se je oče Frank z zrakoplovom podal k njemu. V soboto popoldne je prišel brzojav, da je umrl. Truplo bo poslano v Cleveland, kamor bo dospelo v četrtek večer. Pogreb oskrbuje Jos. Žele in sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali prihodnjič. MARTIN MATKOVIČ Včeraj zjutraj je v St. Alexis bolnišnici umrl Martin Matko-vič, star 51 let, stanujoč na 528 E. 147 St. Doma je bil iz sela Samobor na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 31. leti. Pokojni je bil član društva Slovenec št. 1 S. D. Z. Zapušča žalujočo soprogo Kathe-rino,, tri sinove: Martina S. M. 2/c, Franka E. M. 2/c, in Steve, dve hčeri, Katherine, poročeno Kovalec, in Frances. Pogreb se bo vršil v petek ob 8:45 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda Au- « gust F, Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Marije Vnebovzetje. in nato na Calvary pokopališče. Kopajte Tojne bonde in vojno-Tarče-ralne znamke, da bo čimprej poraženo ofUče in ne, kar ono predslavljal PREDAVANJE V KNJIŽNICI Nocoj se bo v collinwoodski podružnici javne knjižnice, na 856 E. 152 St., vršilo predavanje, na katerem bo nastopil poznani govornik Dr. Witman, direktor odbora za svetovne razmere. Predmet njegovega govora bo: Rusija in nova Evropa. Vstopnina je prosta in javnost je vabljena na udeležbo. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 6, februarja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JTOOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 lEsucd Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)___________________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta)____________________3^0 Por 3 Months — (Za 8 mesece)_______________________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mebilcl): Por One Year — (Za celo leto)_______:____17.50 For Half Year — (Za pol lete)_________4.00 Por S Month« — (Za • meeec«)___________3.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countrle#: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto)_______________________18.00 Por Half Year — (Za pol leta) _______________________________________________ Entered aa Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Stojan Pribičevič o razmerah v Jugoslaviji Naslednji članek je bil priobčen v londonski reviji "New Statesman and Nation" z dne 27. januarja t. *1. in po kablu poslan v New York. V njem podaja Stojan Pribičevič informacije o razmerah v Jugoslaviji na podlagi opazovanj s svojega zadnjega potovanja v deželi. V tem članku med drugim piše: Po osmih mesecih, katere sem prebil v Bosni, Dalmaciji, Srbiji in v Belgradu, mi je mogoče na kratko opisati položaj v Jugoslaviji kot sledi: Dejstvo, ki po svoji važnosti nadkriljuje vse drugo je to, da so bili partizani sposobni vpost^aviti stabilno vlado, kateri ni treba voditi civilne vojne, temveč se posveča totalni mobilizaciji in vodstvu vojne. To dejstvo ni samo .rezultat, silne vojaške moči maršala Tita — on razpolaga sedaj z armado 500,000 — temveč tudi močne politične discipline Narodne osvobodilne fronte in velike podpore, ki jo uživa širom dežele. Moja skrbno premišljena sodba je, da bi v tem trenotno Narodna osvobodilna fronta dobila najmanj 70 odstotkov vseh jugoslovanskih ljudskih glasbv, ako" bi se vi'sile svobodne volitve pod nadzorstvom medzavezniške komisije. Predvsem važno je to, da ima maršal Tito očividno večino med vsemi peterimi narodnostmi v Jugoslaviji: Srbi, Črnogorci, Macedonci, Hrvati in Slovenci. Ker je Tito Hrvat, Mihajlovič pa Srb, se je o slednjem dolgo zdelo, da je legitimni predstavnik sibstva. Ampak maršal Tito je imel celo pred osvoboditvijo v Srbiji šestkrat toliko Srbov pod orožjem kot jih je imel Mihajlovič. V svobodnih volitvah bi Srbi izven stare Srbije, ki štejejo okrog 4,000,000, skoro gotovo dali veliko večino Titu, medtem ko bi bilo celo v stai i Srbiji od 2,500,000 prebivalcev najbrže oddanih za Narodno osvobodilno fronto nad 50 procentov glasov. Tito ima večjo oporo v vaseh kot v mestih, ampak pomniti je treba, da*je Jugoslavija 80-odstotno kmetijska dežela. Izgleda, da je nenadno napredovanje partizanov in Rusov preteklo jesen v Srbijo našlo Mihajloviča ne-pripiavljenega. V oktobru je z malim oddelkom zbežal v Bosno, potem pa v severno Dalmacijo — ne v Italijo, kakor je bilo poročano — pustivši svoje edinice v Srbiji v konfuziji. Nekateri njegovih poveljnikov v Srbiji, Ke-serovič, Kalabič, itd., so nadaljevali z boji proti partizanom in celo proti Rusom. Diugi, kakor Piletič in Stan-kovič, so se podali Rusom, da se izognejo zajetju od strani partizanov. Ena frakcija Mihajlovičevih edinic je šla v gozdove, ne vedoč, proti komu bi se borila. Ena na-daljna frakcija pa se je razpršila in se vrnila na svoje domove. Srečal sem Mihajlovičeve častnike, o katerih je bilo preteklega avgusta in septembra poročano, da so se boVili proti Nemcem, ki pa so se na skrivaj jokajoč vrnili v Belgrad, medtem ko so se Nemci umikali iz Srbije, kamor so bili poslani za boj pioti partizanom. Niti enkrat ni bilo poročano, da bi bila kaka Mihaj-lovičeva edinica napadala nemške pozicije v borbi' za osvobojenje Srbije. Gotova evidenca iz Belgrada sedaj kaže, da se je Mihajlovičeva podtalna organizacija v Srbiji močno naslanjala na Nedičevo administracijo. Ta pa je potom svoje posebne policije- držala zvezo z nemškimi oblastmi. Politična misel, ki se je nahajala za tem razmeijem je bila očividno ta, da ako in kadar bi anglo-ameriške čete invadirale Srbijo, -bi Nedič izročil svojo administracijo Mihajloviču, ki bi se potem postavil na razpolago anglo-ameriški komandi. Ko je bila Nedičeva ^.(Iministracija uničena od strani partizanov in Rusov, je Mihajlovičeva podtalna organizacija razpadla. Sedaj so na razpolage sodnijsko ugotovljeni dokazi, da je Nedičeva posebna policija v Belgradu vršila aretacije komunistov, ki so se nahajali na črni listi, katero so ji izročili bodisi Gestapovci ali pa Mihajlovičev glavni stan. Vasi v neposredni bližini mesta, kakor Kumo-draž in druge, so bile vladane od četniških oblasti, ki so lahko svobodno prihajale in odhajale iz nemško-okupira-nega Belgrada. V rokah imam izpričevan je visokih četniških častnikov, da je imel 16. septembra, 1944, ko je bila ruska armada že v Srbiji, sestanek s Herr Staerker-jem, glavnim svetovalcem Neubacherja, Ribbentroppo-vim zastopnikom v Belgradu, ki se je vršil v vasi Bado-vinci blizu mesta Šabaca, -zapadno od Belgrada — in da so Nemci čez teden dni preskrbeli za Mihajlovičev gl. stan 5,500 pušk. Njegovi lastni pristaši so razočarani nad njim radi njegove neokretnosti, v vsakem primeru pa nima danes nobene imena vredne organizacije. (Konec tega avtoritativnega članka o današnjem položaju v Jugoslaviji bo priobčen v prihodnji izdaji Enakopravnosti.) O snoveh v našem telesu, Dr. Janez Plečnik Rekli smo, da naše telo je prilika peči. Govorili smo o ku-, rivu (hrani) in jasnili smo gorenje kuriva. Zadeva je postala jasna v grobem; nismo se dotikali podrobnosti, in dosti je teh. Zložimo grmado; zložimo jo kar le možno skrbno ter nabe-rimo le mehak, zdrav, suh les! zanjo — grmada ne bo zagorela in ne bo gorela, če je ne prižgemo. Ni lahka zadeva prižgati grmado, če nimamo ognja, če nimamo šibic (žigic, žveplenk). Šibica je majhna stvar — grmada pa ne gori brez nje. Ne upepelimo le grmade — upepe-limo vasi, mesta, gozdove s šibi-00. šibica, ki z njo prižgemo grmado, da pi'emajhno toploto, da bi grmada zagorela od nje, če ne zložimo grmade prav: trebamo papirja, suhega drač-ja in vejičja in trebamo naložiti šele na to sehličje polerička, polena in bruna — potem šele bo prižgana grmada gorela. Zložimo grmado kar le iz šibic, papirja in dračja; prižgi-mo tako grmado, pa bo vzplam-tela ter bo zgorela v nekaj minutah in ne bo od nje ne trajne, uporabne gokote, ne trajnega, uporabnega plamena. Taka grmada je za nas za vsakdanjo potrebo nerabna. Tudi neprestojne oskrbe je treba pri goreči grmadi: treba je prelagati polenčke, treba jih je zasukati, zavrteti; to delo ni težko, tega dela ni mnogo; grmada pa rada ugasne, če ne opravimo tega dela: nujno je to delo, kot so šibice nujne. Grmada taka ali taka je za nas skoraj neporabna: odvisna je od vsakega vetra, od vsakega dežja; porabimo nerazmer-ne količine kuriva pri peti ali kuhi na prosto goreči grmadi. Kurivo da manj svojo večnost, energijo, v dobri ali v najboljši meri šele, če ga kurimo v peči, če ga kurimo v "zaprti" grmadi, če napravimo stene o-krog grmade. Storili pa ne bomo peči iz kuriva samega; napravili ne bomo peči iz lesa, ne bomo zgradili peči iz lesenega ali kamenega oglja, saj peč bi sicer tudi sama gorela in zgorela in mi bi trebali kar novih in novih peči. Rekli smoT da gorimo, da naše telo je prilika peči. Pa: peč se ne giblje, ne dela — mi pa se gibljemo in delamo. Poznamo peči, ki se gibljejo, se premikajo, ki delajo — parni in drugi stroji so takšne peči. Kurivo gori v parnem stroju in oddaja vodi v kotlu svojo večnost (kot toploto); nastala p^-ra pritisne na kolesje in parni stroj se zgane, vozi, vleče, dela. Parni stroj je torej — danes za nas — iz trojih raznoterih delov: peč, ki v njem "kurivo" kurimo, je en del; kurivo, ki ga žgemo, je poseben drugi del; zložniki "stroja" (kotel, kolesje, vzvodi) so tretji del. Pa je jasno: peč in zložniki stroja ne smejo biti zgrajeni iz kuriva, sicer bi ves stroj gorel in bi bržčas zgorel, preden bi se premaknil, preden bi delal. In res je tako; premog, bencin, alkohol, petrolej, je kurivo pri parnih strojih, in to kurivo je ogljik ali pa ogljikovi spojki — peč in "stroj" sam sta pa po navadi iz železa. Rekli smo, da gorenje je spajanje katerekoli snovi s kisikom. Pa železo (peč in "stroj") tudi gori: železo pripaja na vlažnem zraku kisik in nastane rja. Železo torej tudi gori — pa drugače gori od navadnega kuriva in gori počasneje in teže. Saj vemo: vsaka železna peč končno tudi sama "prego-ri"; vsaka peč končno uniči "samo sebe"; tudi pečnice, lončene peci, se končno razrahljajo, nekam strohne, razpadejo; vemo: treba je sčasoma ene ali več novih pečnic, treba je peč preložiti, treba je peč zakrpati; končno ni pomoči in ti*eba je kar nove peči. Ne puščajmo pa vnemar, da ogromne količine kuriva gredo skozi peč, preden je poprava peči potrebna, preden je treba nove peči. Porabimo torej mnogo snovi, kuriva, goniva za gorenje in porabimo le neznatno snovi ^a popravo, za zakrpanje peči. Vemo tudi: raznoterega kuriva trebamo za raznotere peči, stroje: kurimo te peči z najboljšim uspehom s premogom, one z drvmi, one z bencinom, one s petrolejem; saj stroj na bencin ne dela, če ga kurimo s premogom. Še nekaj! Kurivo v peči do-goreva in neprestano nalaganje novega kuriva je nujno. Stopiti po vsako bruno posebej v ho-sto in iti po vsak kos kamenega »glja posebej v rudnik, ni pridno. Pa res: založimo se s kurivom; naberemo si drv in premoga v zalogo; pa znosimo si založno sklado ob časih, ko peč stroj manj dela ali kar počiva. Pripravljamo si za peč (stroj) dvojo zalogo: skladi-mo si "veliko" zalogo, ki je krajevno, oddaljena od peči, in zložimo si "malo" sklado podnet-ka in kuriva "za prvo potrebo", za prvi naložek p r i nepredvidenih potrebah. — Tako pri zaresni peči, pri zaresnem stroju. Pogledali bomo v koliko moremo primerjati zadeve zaresne peči z zadevami našega telesa, ki je prilika peči (stroja) — trdili smo namreč to. Spojki, ki je tudi ogljik v njih, imajo ime organski spojki. Telo živin, rastlinskih in živalskih, je storjeno pretežno' iz organskih gpojkov. Organskih spoj kov je k^r ne-broj in ni niti govora o tem, da bi kdorkoli, dobro in iz lastnega, poznaj 1'Gs večjo število teh spojkov. Organski spojki — z n a n i h — opisanih — je krog 200,000 — so popisani v knjigah in kemik pogleda te popise po potrebi, kemik poišče, opiše po potrebi v • knjigah in ne pride mu niti na um, da bi si- zapomnjeval lastnosti posa® meznih organskih spojkov. Pogled v okolico nam kaže nebroj živinskih vrst in vsaka vrsta je drugačna, vsaka je različna od vseh drugih; vsaka vrsta se giblje po svoje, diši po svoje,. je barvana po svoje. Pestrost živin v gibanju, v duhu, v barvi zavisi od raznoličnosti zložnikov; pogled v okolico stori torej kar verjetno, da je res nebroj raznoterih zložnikov, raznoterih organskih spojkov. Kemiki so porazdelili vse te nedozirno številne organske spojke v skupke in govore; neki organski spojki spadajo v skupek "alifatičnih" spojkov, neki v skupek "izokarbecikličnih", peki spadajo v ta — , neki v ta skupek, neki — spadajo v skupek beljakovin. Kemiki sami niso docela zadovoljni s porazreditvijo. Ne ba-vimo se s kemijo, pa bomo nad vse samovoljno porazdelili organske spojke v tiste, ki nas danes brigajo, pa v tiste, ki nas zaenkrat ne brigajo. Govorili bomo le o spojkih, ki so danes za nas pomembni, in razvrstimo te spojke takole: Neki organski spojki imajo ime močici (Kohlenhydrate, ogljikovi vodiki) in štejemo raznotere močice (šterke, škrobne) in raznotere sladkorje v vrsto močicev; neki organski spojki so masti — in štejemo raznotere ži-vinslie, živalske in rastlinske masti, olje, svinjska mast, loj koze, vosek, ptearin, v to skupino; neki organski spojki so beljakovine. Močici so spojki ogljika "C" z vodikom "H" in kisikom "O". — neki (malo jih je) sorodniki močicev so spojki ogljika "C" z vodikom "H", kisikom "O" — in dušikom "N". (Glukozarriin je tak spojek.) Masti so tudi spojki ogljika "C" z vodikom "H" in kisikom "O". — Neki (za naše živetje dobro važni) sorodniki masti so spojki ogljika "C" z vodikom "H", kirikom ^"O" — in dušikom "N". (Lecitin je tak spojek.) Masti in močici se torej ne razlikujejo po sestavnikih; se-staVniki so pa drugače zloženi pri močicih in drugače pri masteh. — Predstavljaj si cerkvico "C"; dva hrasta "H2" in e-na oljka "O" naj rasto ob cerkvici. Predstavljaj si to vse kot skupek CHl O (cerkvica 2 hrasta oljka). Skupek: C-erkvica 2 H-rasta 1 0-ljka bo po videzu, pa tudi po zemlji, tudi po senci .povsem drug, če oljka stoji pred cerkvenimi vrati in hrasta stojita po eden ob vsaki strani cerkve, in bo povsem drug, če raste oljka ob eni plati cerkvice in stojita hrasta skupaj ob drugi plati. Dosti je Š6 drugoličnih razpostavitev. Skupek: cerkvica oljka hrasta ne dela torej raznoter vtis radi zložnikov in je medsebojna lega zložnikov, ki odloča o vtisu. — Znanstvenik, ki bo zmajal z glavo nad skupkom C-erkvica H-rast 0-ljka, naj pogleda, na katere predstave podlagi je F. A. Kekule von Stradonitz leta 1865 napisal svojo "teorijo o bencolih." Beljakovine so spojki ogljika "C", z vodikom "H",. kisikom "O" in vselej tudi z dušikom "N" in žveplom "S" (Sulfur). — No bomo skušali podrobneje opisati beljakovin: nihče ne pozna podrobnejše zgraje beljakovin. Vemo pa eno: ves pro-toplazem našega telesa in živin sploh je storjen iz beljakovin (C H O N S) in vemo: prav vsak živinski rod ima prav svoje beljakovine — : človek ima prav svoje, lev prav svoje, krompir prav svoje. Trdijo kar splošno celo to, da posebne, svojitve beljakovine so v vsakem posamnem bitju; vsak po-samen človek ima torej nekatere prav svoje beljakovine, vsaka mačka prav svoje, vsaka repa, vsak osat ima prav svoje. Najmanj toliko raznoterih beljakovin je, kolikor je posam-nih živin, in vemo, da je krog 2,000,000,000 le človekov. ' Živ protoplazem pa je, ki čuti in ki se giblje. Celica je storjena iz živi, pa je torej celica in nje beljakovine tisto, ki v njem hranivo gori; celica je torej "peč" in je "stroj", ki ga kurivo greje in goni; kurivo je pa hrana celice. Vemo tudi, da so močici in masti tisti organski spojki, ki so nam, ljudem pripravno hranivo in gorivo, in še to vemo, da beljakovine celic pri človeku ne nastanejo iz masti in močicev. Celica je torej iz drugačne snovi nego kurivo; celica je kar res "peč". Umevno nam je sedaj, da trebamo beljakovin, mesa v hrani le toliko, kolikor jih zahteva "obraba peči", in vemo, da trebamo le malo snovi za popravo peči. Beljakovine so drugačni spojki od močicev in masti, pa torej drugače "gore" od teh, drugače razpadajo, drugače se spajajo s kisikom. Skušnja kaže, da ljudje res potrebujemo le malo mesa, jajc, sira (beljakovin) v hrano in da potrebujemo neprimerno več "pravega" kuriva: močicev, kruha in masti, živalskih a 1 i rastlinskih. Skušnja kaže celo, da se ne moremo prehraniti z mesom. Precej enakomerno prehra-njamo naše telo dan za dnem; jemo precej iste količine dan za dnem — dela pa ne storimo vsak dan istega; časih delamo več, časih manj; časih počivajo celice telesa, časih celice telesa čez navado dosti delajo. Navadno je, da jemo ob nede-lavnikih obilneje in da jemo ob delavnikih manj. Jemo torej ob nedelavnikih nekaj čez "potrebo". Telo ne odkloni in ne zavrže take zmerno "čezmerne" hrane. Telo spravi in shrani tako zmerno čermerno kurivo. Telo ima dvoje shramb za čezmerno hrano: ena teh shramb je podkožno tkivo in kostni mozeg, in so jetra druga shramba. Maščevina pod kožo — to je obče znano — se zbira, če smo zdravi in če obilo jemo (lica se napolnijo; koža je "napeta"; trebuh se zdebeli). Podkožna maščevina — tudi to je obče znano — se porazgubi (lica u-padejo, trup postane vitek, koža se naguba), če malo jemo, če stradamo, če čezmerno delamo. Maščevina pod kožo je kašča, ki telo nalaga prebitke v njo ob tolstih časih; maščevina pod kožo je'sklada, je drvarnica, ki je v njej shranjeno gorivo, potrebno za življenje ob daljšem stradežu. Telesna peč potrebuje tudi "ročne" zaloge, zaloge za "prvo silo", za "prvo potrebo". Zaloga za "prvo potrebo" je zbrana in zložena v jetrih. Telo pospravi predvsem močice v jetra. Močici so dobro topni, urno gore in dajo dosti večnosti. Močici, spravljeni v jetrih, stopijo v kri pri nenavadnih (krajših) telesnih naporih in omogočajo delovanje udov tudi ob nekaj urnem stradanju. Skušnja kaže še, da hrana — povsem dovoljno odmerjena in povoljno sprejeta — ne zadošča, da hrana pravilno ne zgoreva v celicah, da nismo zdravi ob povsem dovoljno primer- jeni hrani, da bolehamo, , hrana nima nekih, po ^ meri nadvse neznatnih pri" Zaresni peči treba šibic in 1 ^ • kil' tu netiva in je treba prelaganja riva pri zaresni peči. ga — smo rekli — je P®^ le malo, vse to pa je le Velja vse to tudi za naše te Ti, hrani potrebni pri®^ imamo ime vitamini. ''A®"" so organski spojki, ki sta r dušik "N" in vodik "H svojiten način pripojena- ^ kaj teh aminov so za vetje nujno potrebni. Latinic rekli življenju "vita", P& & , re o "za živetje potrebnih minih kot o "vitaminili. drobna zgraja vitanaino^ , znana; sile, zbrane v vita*^ so deloma znane; ni pa kako vitamini uveljavljaj® je sile. Vitamini so torej netiva v našem telesu, so ^ ki prelagajo polenčke pri ^ ■ navijanju — prav malo J treba, nujni so pa le. Vit ^ so predvsem v sirovem ® v svežem mleku, v razn valskih masteh, v jajčnenj' 4 menjaku, v raznih seD% otrobih, v drozih. ,enik Urednikovii pošta 1# Naša 10. obletnica Ko se je leta 1935 društvo, ki nosi ime po no znanem Cerkneškem J g so nekateri majali z ^ no znanem Cerkniškem J^^^, rado posuši. S tem so^ mislili reči, da to društvo w bo dolgo ostalo. Seveda, pa niso, da naše jezero zopet naraste z vso silo- štvo je od ustanovitve rastlo po številu članstva ^ ^ nes šteje preko 150 ^ beh oddelkih in. po števi ^ vega članstva, društvo zadnjih. . ^ V soboto, 10. februarj^^j^jjj. člani in članice slavili J i co društvene ustanovi ^ kratkim pevskim in programom in plesom , venskem delavskem do ^,j| Waterloo Rd. Začetek o zvečer. ^ Ustanovnim članom nikom tega društva j® pjf po sklepu društva čast ^ tu® i Ji stor na odru, kakor nizatoricam Mrs. Penko Rožanc. Ustanovni člaui nice so bili: Frank ^ vik Pirman, Rose M. tin Resnik, John ^ Mohorcic, Anton Jermai^' pp Prah, Stella Intihar, f nik, Louis Žele, Jos KoV^^' j;; tonia Penko in Marg®*" 2anc. . * Goii navedeni člani jj? sredo večer, 6. februaO |i| zbrali v Turkovi Waterloo Rd. in bili preiskani po zdravniku in vsi po zdravniku za pristop v zvezo- ^ . p/ Sejo je otvoril tačas^ gg/ sednik zveze, brat g# ki je lepo čestital ust^^^ f članom in organizator^^^-j (r njih delu. Enako je sto gl. tajnik John Gornik, / tudi udeležil ustanovU® Stanka. Društvo je dobilo s' in sklenjeno je bilo da se imenuje društvo niško jezero". Izvoljen J® časni odbor kot Jerman, predsednik; r. Penko, tajnica in blagajnik. Društvo j® . j v, ustanovitvi, v prvi ^v®^ gjo^ panji za nove člane, ° vo člansko nagrado, srebrno kupo, članica ^ r m ša, sedaj Bradač, si boiila častno ime (Dalje na 3. stro' ISP tea' ijiiiiS ija 3ga «0* Dllj* ilovenski ameriški narodni svet 3935 W. 26th Street, Chicago 23, 111. '^Welandu' (P'vi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 4* izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir- ČM(y ČASTNI ČLANI: ^ ADAMIČ, MUford, N. J. MARIE PBISLAND, 1034 DiUingham Avenue, Wis. de, F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. '^dnik- CLANI EKSEKUTIVE: 1' KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich, ^ffedse^i JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave,, Cleveland 3, O. • FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, pi t iDCi* h-'i f taji) lih' nik a, 1945 ENAKOPRAVNOST, STRAN 3. '»tak: Vinik: KUHEL, 3935 W, 26th St., Chicago 23, lU. ^fisnikar: jArn» CAINKAR, .2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Claaj. OB ZUBAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111. W. 22nd PI., Chicago 8, HI. IGSG W. 21st PI., Chicago 8, 111. Nnv St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Zait^' Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU. -ms ZEijrw nadzorni ODBOR: !®SlE z^tr-J^AR, predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, lU. 7603 Cornelia Ave., ^ rk*.«« ^^KXNIK, 309 Tenafly Rd.. I DERpi """»i uucvm: F 15th St, Sheboygan, Wis. pi> t ' Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. Il) .^»ESa 527 No. Chicago St., Joliet, lU. goN aoaS^' ^ Ave., W. Aliquippa, Pa. No. 4, Princeton, lU. ■' ^Ta Washington St., Denver, Colo. « ^ KLCNE ^ 57 th Sf., Pittsburgh 1, Pa. I oK Kus.o ®®^3rd St., N. W., Chisholm, Minn. ja^^RINE So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. Iftfc ^ViVRf17*38 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. ^OLLnrp 1*11 Station St., Bridgeville, Pa. »njT» „ Lakeland Blvd., Noble, Ohio. Menahan St, Brooklyn, N. Y. ^CICH, 1091 Addison Rd., Cleveland K^*G58 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. Cleveland 3, Ohio. Englewood, N. J. SlRgl ODBOR: "lenanan MCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. STrA^®® Ave., St. Louis 16, Mo. ixiK SXnwT^ Holmes Ave., Indianapolis, Ind. l2>w ViS?' Cedar St., Pueblo, Colo. iw VTT\n» ' veaai ZbSk"'Forest Ave., Johnstown, Pa. ' ® ZO&c ^ ' Ely, Minn. ' ^"^5 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111. ®*3evaiije) jk^J %U ozeniz J' začela praviti, I- P zila, da ga ljubi, ta- gts? ^ Hiu -ig °^^tier. Pripovedo lile. 5o ^%ovoj.i^^^ ' j® vprašala, -le" ^topite z voza v« Tukaj bova Di ffi ^ ^3® ava?" w ^6nj rn ^tanoL ° "loje sam-•^iel. ki sem gazo-dni . . . da kjer se lah- 4 lOciii Si i 1 31, Vrq ' bila. iti io .^ko Sama 2 n-l- %e Jsdjaia^ »^u. 1/1!"' nočem t if btsh ' t**;* *0- zeiu &8o fc'Wite.i";«: Ndite. ? ^ Se iju , ^ ljudje opa-^ ® hitro nabralo J«Hch Oci 2aH . >'6.S?»'>3voje„„e fcS "41 'i Zz.'-v.zr (sS-::- 'V Siftovi."* ,, *?*%;'* ijlV' ^«ia Honairi Krnest, /erpe, Ohio. 1945^ Vnukinji centrum ploskal, da zastavi, kakor svoje dni znan indski podkralj, svoje brke proti predsednikovim zalizcem, da se bo novi kabinet moral in moral ravnati po vzgledu prejšnjega, in poslati vojsko v Tanger, kakor jo je bil poslal prejšnji v Tunis, in sicer z ozirom na simetrijo, kakor devamo na kamin po dve vazi. Pristavil je bil: "Afriška pokrajina je za Francijo res kamin, ki žge naša najboljša drva, kamin, ki dobro vleče in ki ga netimo s papirjem iz naših bank. Privoščili ste si bili umetniško domislico, in ste okrasili levi ogel s tuniškim kipcem, ki vas drago stane, in videli boste, da se bo hotel gospod Marrot ravnati po svojem predniku in okrasiti desni ogel z maroškim kipcem." Na ta govor, ki je postal slaven, je odprl Du Roy deset člankov o algirski koloniji, celo vrsto člankov, ki jo je bil prekinil takrat, ko je vstopil k listu, in krepko se je zavzemal za vojno ekspedici jo, čeprav je bil preverjen, da je ne bodo nikoli poslali. Ubiral je patrotične strune in ometaval Španijo z vso zalogo blatečih argumentov, ki se rabijo proti narodom, katerih koristi se križajo z našimi. "Vie francaise" si je bila pridobila znamenito veljavo vsled svojih obče znanih zvez z odločilnimi mogočnjaki. Prinašala je prej nego najresnejši listi politične novice, razkrivala med vrsticami namere ministrov, svojih prijateljev; in vsi pariški in listi iz province so hodili k nji po svoje informacije. Citirali so jo, bali so se je, in začeli so jo spoštovati. Sedaj ni bila več sumljivo glasilo skupine političnih koristolovcev, nego priznano vladno glasilo. Laroche-Mathieu je bil listu duša, in Du Roy njegov glasnik. Očka Walter, mutasti poslanec in prevejani ravnatelj listu, se je umno zalezel; na skrivnem se je baje pečal z veliko kupčijo z bakrenimi rudniki v Maroku. Madelin salon je bil poštar! vplivno središče, kjer se je shajalo vsak teden po več članov kabineta. Zbornični predsednik je celo dvakrat obedoval prt nji; in žene državnikov, ki so se nekoč pomišljale prestopiti njen prag, so se sedaj ponašale z njenim prijateljstvom in so prihajale češče k nji nego ona k njim. Minister za vnanje stvari je bil malone gospodar v hiši. Prihajal je vsako uro ter prinašal brzojavke, podatke in poročila, ki jih je narekoval bodisi možu, bodisi ženi, kakor da sta njegova tajnika. Kadar je minister odšel in je ostal Du Roy sam z ženo, se je ljutil z grožnjami v glasu in podlimi podtikanji v besedi nad tem jarim gospodom. Ona pa je prežimo zmajala z rama;mi in govorila: "Stori še ti kakor on. Postani minister; pa se boš lahko šopiril. Dotlej pa kar lepo molči." Sukal si je brke in jo je gledal o dstrani. — "Kdo ve, za kaj vse sem sposoben," je dejal. "Morda se pa kedaj še izkaže." Odgovorila mu je po filozofsko: "Kdor bo živel, ta bo videl." Na jutro otvoritve državnega zbora je dajala mlada žena še v postelji razna navodila svojemu možu, ki se je oblačil, da bi šel k gospodu Laroche-Mathieu-ju zajtrkovat in da bi dobil še pred sejo migljajev za jutršnji politični članek v "Vie francaise"; ta uvodnik namreč naj bi bil nekaka oficijozna izjava o namerah novega kabineta. Madelena je govorila: "Pred vsem ga ne pozabi prašati, ali ima general Belloncle nalog za Oran, kakor se je govorilo. To bi imelo velik pomen." Georges je nervozno odgovoril: "Saj vem prav tako dobro, kakor ti, kaj naj storim. Pojdi se solit s tem večnim premlevanjem." Zavrnila ga je mirno: "Dragi moj, vselej pozabiš polovico tega, kar ti naročim za ministra." Zagodrnjal je: "Mi že preseda, ta tvoj minister navsezadnje. Ta cepec." Rekla je pokojno: "Je prav toliko tvoj minister, kolikor moj. Tebi pač več koristi nego-li'meni." * Obrnil se je bil napol proti nji in se je zasmejal: "Pardon, dvori mi pa le ne." Izjavila je počasi; "Sicer meni tudi ne; ampak srečo nama kuje." Bil je tiho, potem pa za hip, dva: "Da mi je izbirati med tvojimi častilci, bi mi bil tisti stari slamoglavec de Vaudrec vendarle še ljubši. Kaj pa je pravza- Underground War! Capt. Eddie Rickenbacker has warned of a long underground war by both Germany and Japan after .Allied victories. He has visited all fiShting fronts. Supplies for Luzon Invaders prav z njim? že osem dni ga nisem videl." * Odgovorila je, ne da bi se razburjala: "Bolan je, pisal mi je, da leži, ker ga je stisnil protin. Lahko se oglasiš pri njem. Veš da te ima jako rad, in veselilo bi ga." Georges je odgovoril: "Da gotovo; popoldan stopim tja." Opravil seje bil, in s klobukom na glavi je gledal, ali ni česa pozabil. Ker ni ničesar našel, je stopil k postelji ter poljubil svojo ženo na čelo: "Na svidenje, draga moja, pred sedmo uro me gotovo ne bo domov." In odšel je. Gospod Laroche-Mathien ga je pričakoval, zakaj tisti dan je zajtrkoval že ob 10, ker se je imel sestati ministrski svet opoldne še pred otvoritvijo parlamenta. Komaj sta bila za mizo, sama z ministrom zasebnim tajnikom, zakaj gospa Laroche-Mathieu ni marala premeniti svoje navadne obedne ure, je začel Du Roy govoriti o svojem članku; razkladal je njega osnovo po bi-Iježkah, ki si jih je bil načeč-kal na vizitke; in ko je končal: "Ali bi bilo treba po vašem kaj predrugačiti, gospod minister?" "Prav malo, prijatelj moj. Mogoče maroško zadevo malo preveč poudarjate. Le govorite o ekspedici j i, kakor da bi se morala napraviti, a namigniti je treba, da vsakdo lahko razume, da se ne bo izvršila, in da vi sami vanjo nikakor ne verjamete. Občinstvo naj čita med vrsticami, da se pač ne bomo zaple-li v to pustolovščino." "Prav. Razumem vas, in gledal bom, da bodo tudi mene razumeli. žena mi je naročila, naj vas glede tega vprašam, ali bo poslan general Belloncle v Oran. Po vsem tem, kar ste mi pravkar povedali, sklepam, da ne. Državnik je odgovoril: "Ne." (Dalje prihodnjič) WHERE YHE FUEL GOES FARMERS in the Corn Belt used I over one billion gaUpns of gaso* I line and keroseoe,in t^eir tra<>^ [tors last jear.' ^ DOBITE EXTRA RDEČE ZNAMKE! Hranite uporabljene maščobe za vašo deželo! še dalje hranite vse porabljene kuhinjske maščobe. Vaša dežela jih silno potrebuje ... da pomagajo izdelovati zdravila, padala, umetni gumi j, municijo, barve in mila za vojaško in civilno uporabo. Zato nadaljujte svoje dobro delo. Shrani-v te vsako možno kapljo porabljenih maščob. Pomnite, za vsak funt, ki ga prinesete, dobite dve rdeči znamki za odmerke! HRANITE UPORABUENE MAŠČOBE-ZA VOJNO FRONTO Odobreno po OPA in WFA. Plačala Industrija UREDNIKOVA POŠTA (Nadaljevanje z 2. strani) Odborniki društva so se od časa do časa .premenjali in za leto 1945 80: John Rozanc, predsednik;« Tony Wise, podpredsednik ; Katherine Pugel, tajnica; Margaret Rozanc, bla-gajničarka; Uršula Branisel, zapisnikarica; Andy Jerman in Louise Skerl, nadzornika. Društvene seje so vsak tretji četrtek v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pri programu bodo prispevali: Petje Miss Betty Radell, Miss Flo- renc Unetich, Mrs. Turkman-Elersich, Miss Turk, sestre Kapel in sestre Slokar, Betty Cer-jan in Dorothy Arh. Na harmoniko igra Richie Vadnal. Častni gost in govornik bo J. Gornik, gl. tajnik zveze. Igral bo Vadnalov orkester. Zabave in zdravega užitka bo dovolj za vse posetnike. Zatoraj ste vsi prav uljudno vabljeni, da se u-deležite te naše prireditve in nam pomagate proslaviti 10-letnico naše društvene ustano- ve. Veselični odbor. Marie-Jo Frocks 3840 EAST 131st STREET nasproti cerkve sv. Imena in Southview Ave. Pri nas dobite lepo zalogo finih spomladanskih oblek. Bombažno in drugo blago v vsakovrstnih stilih. Cene od $8.95 do $22.50. Pridite in izberite si vaš spomladanski suit ali suknjo. Ako hočete, kupite na Will-Call. Popravila izvršimo sami. X L " X i t i f y t * v ? t t v t ? ::: ❖ t I t V I I '4 '4 4 4 :|: :|: ? ? ::: i I v v X T •> f Ako iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGUUJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO... PONOČI! Kodor vprašate otneMll, da ste videli jpzadipvni oglas v Enakopravnosti Supplies are being landed on Luzon from LST which was luider fire from Jap artillery at the time. Now that regular supply routes have been opened to Luzon, the invading €th army wiM be able "to continue their rapid advance into the enemy territory leading to the recapture of Manila and the rest of the island. STRAIN 3. ' ENAKOPRKVNOST, 0. februarja, la.! PET LET POZNEJE LOJZE JERANČIČ (Iz dnevnika odpuščenega Icaznjenco) (Nadaljevanje) Nad dve leti vsak večer sem se vračal tako in ob tej uri iz pisarne v celico. In vsak večer so me obhajala enaka, tesna in težka čuvstva, kakor bi se ne bila mogla privaditi tej grozni enoličnosti in trudni dolgočasnosti kaznilničnih noči. Prispeli smo v centralo. Kakor da smo stopili v izumrt, zaklet grad. Ogromna, gosto zamrežena okna, se zde ob slabotnem svitu redkih luči še večja in ogromnejša. Pokvarjen zrak, ki prihaja skozi male ventilacijske odprtine iz cehe na hodnik, udari človeku v pljuča, da nehote skrajša dihanje. Glej, ob obeh straneh prostornih mo-stovžev, se vrstijo celica pri celici in v njej živo bitje, ki morda baš to uro blodi po neznani bodočnosti, ali se vrača v nesrečno preteklost, ki ga je privedla med te brezčutne neizprosne stene. Da, brezčutne in neizprosne so stene celic in vendar ni culo nobeno človeško u-ho več skrivnosti, več vzdihov bolestnega hrepenenja; redko toči v življenju človeško oko iskrenejše solze spoznanja in kesanja, kakor jih preliva v borne cunje oblečeni, prezebu-joči jetnik v dolgih zimskih večerih, ko se mu v ledenomrzli celici poraja v srcu tisoč toplih misli in želja. Od okna do vrat, od vrat do okna meri s težkimi koraki šest korakov dolgi prostor in razmišlja morda o dragem domu, kjer so starši, bratje in sestre njegove, zbrane o-koU tople peči in z žalostjo v srcu mislijo nanj. Sto in stokrat je bilo med njimi ponovljeno vprašanje, čemu se je zgodilo, da je moral eden od hiše, morda celo tisti, ki so ga i-meli najrajši, Ki je vzbujal največ nad. In zopet in zopet se vprašujejo, kakor bi jim ne bila umljiva zagonetna pota usode, po katerih prihaja žalost in nesreča v goste. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi, usojeno mu je bilo. Čudno, kadar je doživel kako veselo presenečenje, se je radoval, kakor bi mu bila sreča nekaj samo na sebi umevnega. A ko ga je dohitelo zlo, ne more doumeti, da mu ga je poslala ista roka, iz katere je prejel dobro. » Široka svoboda mladega moža se je zožila v šest korakov dolg. tri korake širok prostor, ograjen od štirih hladnih sten, zaprt z okovanimi vrati. Ta človek je imel ljubico in je doživel trenutke, ko se mu je zdelo, da more s svojo ljubeznijo osvojiti ves svet, če le hoče. Kakor strastna pesem, prekipevajoča od neodoljivih čuvstev po uživanju hrepenečega srca, je bilo njegovo življenje. Dolgo je tega, kar je šel z doma; komaj, da je še pomnil, kako je s praga rojstne hiše zrla za njim ma^ ti in si s predpasnikom otirala solze. Težko, hudo mu je bilo pri srcu tisto uro in zaskrbelo ga je, kako bo na tujem. A kaj bi doma? Pretresen je dom za vse. Eden mora prvi po svetu, za njim pride drugi, tretji . . . Nazadnje ostane morda izmučena in stara mati tsama, da bo izjokala oči za njimi, ki so odšli v življenje, a se niso vrnili. O, če bi se bil domislil tega, preden se je vrgel v vrtinec življenja, bi se morda ne bil potopil na dno, ker bi ga zadrževala misel na mater na površju. A življenje je bilo tako lepo, tako zapeljivo ga je vabilo s svojimi neštetimi mikavnostmi! Nekdo mu je zašepetal v thenutku omahljivosti in negotovosti, v trenutku, ko se je borilo v njego- vem srcu tisto najsvetejše, kar je bila vanj položila mati, preden se je odpravil na pot, z zapeljivo priložnostjo sladkega greha: "Uživaj, dokler si mlad; vzemi, kar ti ponuja življenje, oberoč zagrabi čašo opojnosti in jo izprazni do dna! Tako ti nekoč vsaj ne bo žal, da si živel!" In vdal se je. Takrat je pozabil na mater. Zavrgel je spomin nanjo, a na njegovo mesto je postavil smehljajoč obraz z obetajočimi, mamečimi očmi. Pognal se je za temi očmi, za strasti dramečim smehom, in zablodil je v neznane kraje, v osamelost. Tu so ugasnile lepe oči, izginil je vabeči smeh, kakor izgine dan v noč. Morda iz obupa, morda iz maščevanja, morda iz potrebe je šel nesrečnež in si obremenil vest s težkim zločinom. Sedaj je tu in misli na izgubljeno mladost ter v dolgih večernih urah bolestno hrepeni za materinim srcem, ki nemara že trohni v grobu, ker je počilo od silne bolečine. V naslednji celici se nemirno premetava na trdem ležišču človek, ki je obupal nad vsemi sredstvi, s pomočjo katerih je poskusil zgraditi sebi in svoji družini srečo, ter se naposled lotil hudodelstva. Ni to žrtev ta-kozvanih zločinskih nagnenj, ampak žrtev borbena vsakdanji kruh žrtev nezdravih družabnih razmer, ki nudijo gotovim izvoljencem izobilje vsega, a drugi zopet ne najdejo v njih priložnosti, da bi na pošten način priborili košček kruga za stradajoče družine. Bog ve, na koliko vrat je potrkal, bog ve, kolikokrat je izgovoril isto prošnjo, da bi mu dali dela in zaslužka! In bog ve, kolikokrat je prejel isti odgovor ter se vračal z žalostjo rastočo skrbjo in obupnimi mislimi k njim, ki so ga pričakovali od dne do dne z nujnejšo nado in večjo bedo. Naposled se je ponudila prilika, kakor v okruten zasmeh nevzdržnemu stanju, in človek jo je izkoristil, ne da bi mogel in utegnil pomisliti, kaj dela. In preden so se njegovi otroci enkrat najedli sadu očetovega hudodelstva, so prišli možje postave in ga iztrgali nesrečni družini. Takrat se je razodelo, da je postal hudodelec. On pa je vedel, da ne bodo vprašali, čemu je postal to, ampak da ga bo spremilo v ječo mnenje, ki spremlja hudodelce vobče. In sedaj je tu in z morečo skrbjo misli na nedolžne sirote, ki, jih svet tam zunaj preganja, prezira in zaničuje, kot zarod zločinca. V njegovi soseščini uporno kljubuje svoji žalostni usodi svobodoljuben kmečki fant, ki ga je nesrečni alkohol ponižal do ubijalca. Na tistih trtah, ki so rodile bogate grozde plemenitih jagod, je neko jesen dozorela zanj tudi nesreča, ki jih je že toliko pahnila v pogubo. Kaj bi opisoval na dolgo in široko to poglavje brez konca! Napili so se in se nato sporekli. Iz prerekanja je nastal prepir, a iz tega strastno nasprotovanje, v katerem so morali odločiti koli, noži ali kaj primernega. Konec je bil ta, da je eden obležal mrtev, dva so odpeljali v bolnišnico itd. Sledila je preiskava in zadnjo besedo je imelo sodišče. Sedaj je mladenič tu in razmišlja, kdo je prav za prav kriv, da je moral v kaznilnico. Ko se naveliča tega, računa koliko tednov je od božiča do prve košnje, koliko potem do ajdove setve in dalje do konca njegove kazni. » Zraven njega samega v svoji celici krvoskrunilec in preSust-nik. Noč mu je draga in dobro- došla, kakor je draga in dobrodošla golemu ponjava, v katero more zaviti svojč nagoto. Z bojaznijo misli na svobodo, ki hrani zanj zaničevanje in prezirali je. Ve, da izgovarjajo ljudje tam zunaj njegovo ime s pljunkom v ustih; saj se še kaznjenci ogibajo njegove družbe, ko so navajeni tako "rekoč vsega! Poglobljen je sam vase, razmišlja, molči in čaka, da svet pozabi nanj in na njegov greh . . . Skromna jetniška celica je slednjič ukrotila glasovitega roparja, ki je nekoč ogrožal s svojo drznostjo človeške naselbine in njih imetja. Kako veliko moč je imela njegova svoboda ! Oboroženim zasledovalcem je delala skrbi in pomisleke, prebivalcem mirnih kmečkih domov je kratila spanje, ogrožala je samotna pota. In potem, ko so ga prijeli ter gnali vklenjenega skozi vas, so hiteli ljudje, da si ogledajo zanimivi "strah in trepet". Marsikateri moder očanec je debelo pljunil in menil, da ta, ki ga ženejo, pač ni bil vreden, da so zaklepali ponoči duri pred njim. Tako majhen in neznaten se jim je zdel v verigah, še manjši, še neznat-nejši je tu, kjer pogosto zadostuje en sam paznikov pogled, da se bivši "strah in trepet" plaho umakne v najoddaljenej-ši kot svoje ječe. Kako mogočna je roparjeva svoboda; koliko mogočnejša mora biti svoboda takih, ki ne ogrožajo človeške družbe, ampak ji koristijo! Morda je med celicami katera, ki ne cuje britkih tožba, ne divjih kletvin, ki ne gleda spo-kornih solza, ne hrepenečega dviganja rok proti zvezdnatemu nebu. Morda je katera, ki prebiva v njej bitje, porojeno, vzgojeno in onemoglo na ulici, brez matere, brez doma, brez dobrotnikov. Od rojstva dalje je bil njegov delež brca, sirova beseda in pest. Življenje mu ni nikoli odkrilo svojih lepot, ampak od prvega dne je narekovalo zapuščenemu srcu sovraštvo. G.I. s Teeter-Totter This G.I. just couldn't resist the temptation to stop and teeter-totter with these three Filipino girls in the town of Dagnpan on Luzon in the Philippines. General Krueger and his 6th army had just taken Dagu-pan. Izkopalo je med seboj in med njim globok, nepremostljiv prepad. Zato je šel in se vtihotapil v življenje po stranskih potih. Ni znal živeti, ker ga tega ni nikdo učil. Začel je na samotni stezi in strmoglavil v prepad. Čim je priplezal zopet na površje, je zdrknil nazaj in tako se bo ponavljalo prekletstvo nad njim, dokler ne bo obtičal na dnu za vedno. Ve, da je taka njegova usoda in da drugače ne more biti zanj, ki mu je tuja ljubezen, tuja mehka beseda, tuje toplo, plemenito čuvstvo. Na drugačno, boljše življenje misliti, se mu zdi smešno in glupo, kakor bi bilo smešno in glupo prizadevanje prostaka, da bi postal kralj. Pozna prepad med človeštvom in seboj; zato se mu zdi nemogoče, osvojiti zase tisto, čemur pravijo pošteno življenje. In taki so naj-bednejši med bednimi, zakaj kaznilnica jim je pribežališče in zavetje pred neprestanimi preganjanji tam zunaj. Na desno, v krilu samotnega "B" zapora, prebivajo po tesnih celicah kar po trije, kaznjenci skupaj. Vkovani v težke verige, polegajo sinovi divjih albanskih gora in pustih mace-donskih pokrajin n a bornih slamnicah in s topo vdanostjo zro v mračno prihodnjost. Po večini so to bivši člani roparskih tolp, ki so plenile, požiga-le in morile svojčas ob obmejnih krajih južnega dela naše države. Prvotno so bili zaprti v Skoplju in Lepoglavi, nakar so jih premestili v Maribor, kjer Is^ihko nemoteno opravljajo svoje verske dolžnosti in uživajo hrano, ki jim jo predpisuje koran. Med njimi je hodža, ki pripravlja verne muslimanske duše za Alahova nebesa. Vsak petek gredo v "džamijo", to se pravi: v posebno sobo, ki je prirejena za turško molilnico. Tu se nad eno uro priklanjajo, dvigajo roke in izgovarjajo nerazumljive besede. Veliko jih je med njimi, ki smatrajo za veliko bogoslužno delo, ker so klali in morili pravoslavne kristjane na svojih roparskih pohodih. Sicer pa morajo imeti neko to-jlažbo, zakaj drugače bi morali obupati pri svoji dvajset in večletni robi ji v okovih. Nemusli-manski kaznjenci nič kaj ne cenijo brkatih tovarišev in. sicer največ iz tega razloga, ker vi dijo odhajati dvajset-trideset-, da petdesetkratnega morilca, ki je na divjaški način umoril nedolžne otroke, žene in starčke, po nekoliko letih odslužene kazni pogojni odpust, a oni, ki so bili sojeni od slovenskih sodišč, morajo odsedeti navadno do zadnjega dne visoko odmerjeno kazen. (Dalje prihodnjič) Old Feud Renewed INCOME TAX Kot prejšnja leta, tako smo tudi letos pripravljeni vam po-magaii izpolniti vaše pole za dohodninski davek (Income Tax). Posebno bo v korist hišnim posestnikom in trgovcem, da se obrnejo do nas za poslugo v zadevi "Income Tax" pol. Čas, ki ga boste zamudili v našemu uradu, se vam bo izplačal. Zatorej, odločite se, da se pri nas zglasi-te čim preje. Zelo nam bo po-magano, če se že takoj zglasite, predno pride naval. Zapomnite si, da je naša posluga popolna. Vam smo vedno na uslugo z našo večletno izkušnjo v tem oziru. Naša cena za to delo je letos od $2.00 naprej. . Za popolno in zaupno poslugo, se mm osebno priporoča ■Mr. M arian M ihaljevich Urad je. odprt od 9. zjutraj do 7. zvečer MIHALJEVICH BROS CO. 6424 ST. CLAIR AVE. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondoT in vojno-varfevainih znamk! When President Roosevelt announced the appointment of Henry Wallace (above) as Secretary of Commeree, Jesse Jones (below) renewed their old feud and told congress that Wallace was unsuited for the job. FT;^ / :X:i.;y.::.^L:^ ; ;.; :;:' ;.(iu-^A#^'.::::;,:v{;'; . T-— ■ *S ■ ■ ■ ■ ■:" \'': ■■ • *« I?. Za delavce Za delavct the telephone co. potrebuje ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 9« od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone^ 5 UR NA DAN je vse, kar se zahteva vašega časa, za delo v eni izmed naših ca-feterij. Izkušnja ni potrebna. Preparacija zelenjave in druga dela. Obedi in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts COLONNADE CAFETERIA Leader BIdg. 524 E. Superior Ave. ŽENSKE za pripravo zelenjave kuho pomivanje posode perilnico oskrbo kuhinjske posode snažen je Nobeno nedeljsko delo. Tedenska plača Prosti obedi in uniforme STOUFFER'S 1375 EUCLID HOTEL STATLER ima stalna dela za ' Kuhinjske poročnike . moške in ženske Splošne snažilce moške in ženske Busboys (18-45) Counterwomen Kuhe Pri teh delih dobite obede in uniforme Zglasite se v Hotel Statler E. 12th & EUCLID Kupujte vojne bonde! v Army Malaria Control Program Proves Effective m Lower left, American soldiers spraying sides of streams and checking for isolated pools that might breed the deadly malaria mosquito in Corsica. Upper left, this A-20 bomber is laying a dust of parts green over the swampland territory near 12th air force fields on the island. Upper right, Corsican marshes are cleared Jbj native laborers to eliminate the breeding place of the "Spotted Wing" mosquito. High School učence treniramo za izborna stalna dela v uradu Zglasite se pri The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. Mali oglasi TOPLOTA OLAJŠA HRBTOBOL! Toplota olajša bolečine v mišicah—hitro, efektivno. Da Imate dobrodošlo, stalno olajšavo toplote za več dni, baš na bolečem mestu, denite velik Johnson's RED CROSS PLASTER—ali pa težjega, toplejšega Johnson's Back Plaster . . . Lahka, aktivna medlkacija prijetno segreje hrbet, oživi krvno cirkulacijo, odvrne podplutje, olajša bolečine . . . Gorko pokrivalo z blaga obdrži toploto života, protežira proti prepihu, nudi stalno podporo . . Poskusite ta čist, lahak, zanesljiv način z "toploto zdraviti" navaden hrbtobol in druge bolečine v mišičevju—DANES. (V slučaju kroničnega hrbtobola, obiščite vašega zdravnika.) . . . Vedno zahtevajte PRISTNEGA, izdelanega po Johnson & Johnson. RED CROSS PIASTER and ^oWcvi^BACK PLASTER Mali oglas NA ARROWHEAD,^ od E. 185 St., zidana sobami, '-'tile" kuhinj ca in veža. Cena ' morate videti, da j® FITZJflHN e«L 0 778 E. ISS St. g, ob večerih. ^ B. J. RADIO 1363 E. 45 St. Prvovrstna popra^' ^ vrst radio dohodnin^ davek Vam točno izp«^ Wm. J. Ke""'' 6530 St. he. Uradnice s. ž. Z- ^ Presednica, 19301 Shawnee sednica, Antonija niča, Frances hW koka Ave., IV-48^:^; čarka, Pauline g]jl( nikarica, Mary Globo nice: Frances tW' lC6® ces Grčman in Seje se vršijo v v mesecu. PAIN-EXPf! Od 1867 9°° Zanesljiv linimen^ VAŠI ^ bodo zgledali kot ^ v popravilo zaneslj * j«!«' vedno izvrši prvovi rsto® Frank 16131 St. Nov 9x12 Conf^ .<62.9» . (i WorlSimds^s/lp ^uUda\ CRUjsmj Dr. Kemovo Angleško-Slovensko berilo (English Slovene Reader) je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni »a TT, naSP JACK 1699 E. 55 St.^0^5^ Oglašajte ^ Enakops*^^ "Next lune wc "4 tbe