V NAŠI DRŽAVI. Finančni ministcr je podaljšal proračunsko leto 1931-32 v banovinskih proračunih do konca avgusta. Skrčenje srednjih šol. Z zmanjšanjem državnega proračuna so bili tudi skrčeni krediti za srednje šole. Prosvetnemu ministrstvu je bilo naloženo, da izvede do konca tekočega šolskega leta potrebno skrčenje srednjih šol. Po sklepu ministrskega sveta, ki stopi v veljavo z novim šolskim letom, se ukiie III. realna gimnazija v Ljubljani; Ljubljana pa bo imela še tudi za naprej dve realni in eno humanistično gimnazijo poleg mestne ženske realne jimnazije. Realna gimnazija v Ptuju .e spremeni v nižjo realno gimnazijo s ^tirimi razredi. Državni žcnski učiteijišči v Ljubljani in Mariboru ostaneta, ^ripojita pa se v upravnem oziru mojkima učiteljiščema. Strokovno šolstvo v dravski banovini ostane neokrnjeno. Opusti se samo pletarski oddelek na tehnični srednji šoli v Ljubljani, ker sta bili medtem ustanovljeni dve pletarski šoli in sicer ena v Ptuju, dru^a pa v Radovljici, tako da je za to .troko dovolj poskrbljeno in bo mogoie, obstoječe ravode boljše urediti in jpremiti z vsemi potrebnimi stroji ter drugimi učili. V DRUGIH DRŽAVAH. Amerika in razoiožitev. Glavnemu idboru razorožitvene konference, ki zboruje v Ženevi, je bila dne .22. junija predložena razorožitvena poslanica, katero je poslal ameriškemu zastopniku Gibsonu v Ženevo predscdnik Zedinjenih držav Hoover. Hoovrova poslanica predlaga, naj se zmanjša oboroževanje vseh držav na svctu za eno tretjino. 0 oboroževanju na kopnem določa Hoovrov načrt popolno ukinitev tankov, kemične vojne in mobilnega težkega topništva. Po številu vofaštva naj se armade znižajo za tretjino, Vsaka država bi smela po tcm na- črtu v bodoče vzdrževati samo toliko vojaštva, kolikor bi ga potrebovala iz razlogov notranje varnosti in da se ubrani napadov. Kot temelj za izračunanje števila vojaštva v vsaki državi naj bi se vzela moč armade, ki jo je verzaiska pogodba določila za Nemčijo. Na polju oboroževanja v zraku zahteva Hoover popolno ukinitev bombnih letal ter prepoved bombardiranja iz zraka. Glede oboroževanja na morju priporoča Amerika znižanje v pogodbah določenih številk in celotne tonaže oklopnih ladij za tretjino, matičnih ladij za letala, križark in torpednih rušilcev za četrtino ter podmornic za tretjino. Celokupna tonaža podmornic naj bi na nobeni strani ne presegala 35 tisoč ton. — Predsednik Hoover naglaša v svoji poslanici, da je prišla sedaj ura, ko je treba brez oklevanja započeti zniževati unicujoča oborožitvena bremena. Na ta način bi bil storjen najvažnejši korak za obnovo svetovnega gospodarslva. Razorožitev bi odpravila bojazen in medsebojno nezaupanje. — S Hoovrovim razorožitvenim načrtom je nezadovoljna Francija, ki se je postavila odločno proti. Angleži niso za in ne proti; japonski mornariški krogi so proti in le Nemčija je zadovoljna, Vojnocdškcdninska konferenca v Lausanni, ki je obetala skraja znatne uspehe, jc zadela na zastoj. Angleško stališče na lausanskih posvetovanjih naglaša, da mora biti sedajna konferenca zadnja in svet mora zvedeti, kako je s plačevanjem vojnih dolgov in kakšne nade naj bodo tozadevno za bodočnost. Radi označenega angleškega stališča so pogajanja med angleškimi in francoskimi zastopniki odgodena, da bode imelo francosko zastopstvo priliko, stopiti v stik z nemškimi odposlanci. — Nemčija vztraja na zahtevi po popolnem ukinjenju vojnih odškodnin. O čem razpravljajo danes v Nemčiji? Nemško časopisjc razpravlja o vrnitvi bivšega nemškega cesarja Viljema, katerega vabi v domovino Hitlerjeva stranka, koji zasigurava Viljem denarno podporo. — Med nemško državno vlado in dežclnimi vladami je spor radi ukinitve prepovedi glede nošenja uniform in oboroženega nastopa Hitlerjevih bojnih organizacij v sedanjem volilnem boju. — Bavarska vlada je na svojo pest še nadalje prepovedala uniforme in nastope hitlerjevcem. Berlinska vlada grozi z zasilnimi odredbami, ako se deželne vlade ne bodo uklonile in dovolile fašistom dovoljenih nastopov. Sklicali so konferenco notrajnih ministrov dežel z notrajnim državnim ministrom, kjer bi se naj odločilo, ali bodo Hitlerjevi pristaši v posamoznih pokrajinah se pokorili ukrepom deželnih vlad, ali pa uživali ugodnost uni- form in oboroženih parad, katero jim je podelil predsednik Hindenburg na pritisk nove v. Papenove osrednje vlade.