Edini slovenski dnevnik -:v Zedinjenih državah. Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- QJ ■LAS 1 NARODA [0 The only Slovenian In the United daifr list slovenskih delavcev v Ameriki States Issued every day except jjj Sundays and Holidays :- SŠK3E TKLIFOM PISAJLKB: 4S87 CORTLANDT. Entered m Second-Claw Matter, September XL, lfOS, at the Port Office at Hew York, V. Y^ the Ac* of Congress of March 3, 1879, TELEFON PIS AKNE: 4187 OO&TULHDV, NO. 104. — ŠTEV. 104. NEW YORK, TUESDAY, MAY 4, 1915. — TOREK, 4. MAJA, 1915. VOLUME XXHL — LETNIK Zim, POGAJANJA MED AVSTRIJO IN ITALIJO SO BILA BREZUSPEŠNA. ITALIJANSKI PODANIKI TRUMOMA ZAPUŠČAJO AVSTRIJSKE DEŽELE. NEMCI ZATRJUJEJO, DA SO V GALICIJI PREMAGALI RUSKO ARMADO. NEMŠKE ČETE SO POD POVELJSTVOM GENERALA MACKENSENA PRODRLE RUSKO BOJNO ČRTO MED DUNAJCEM IN OGRSKO MEJO. — NEMŠKO PRODIRANJE PROTI RIGI. — AVSTRIJCI IN ČRNOGORCI. — ZAVEZNIŠKA BOJNA LADIJ A POŠKODOVANA. — FRANCOZI IN ANGLEŽI SO IMELI PRECEJŠNE IZGUBE. — ITALIJANSKI KRALJ NE BO NAVZOČ PRI GARIBALDIJEVI SLAVNOSTI. — NAPETOST MED ITALIJO IN AVSTRIJO JE Z VSAKIM DNEM VEČJA. — ZUNANJI MINISTER SONNINO PRI KRALJU. — POLOŽAJ V TRSTU. Z Boji v okolici Ypres. Nemci so zasedli neke pristave v okolici pri St. Julien. Vojna z minami v Champagne. FRANCOSKA POROČILA. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, :J. maju. — V Ziipadnem delu italic i je so nemški* in avstrijski' čete popolnoma premagale Ru.se. Podrobnosti o t^j silno vroči bitki š»- niso znane, vendar se da že iz dosedanjih poročil sklepati, da je ruska ofeii- j živa enkrat /a vselej uničena. Nemci so prodrli rusko fronto med reko Dunajee in ogrsko meji*. Rusi so se v divjem begu umaknili. dočira jih Nemci in Avstrijci še vedno zasledujejo. Nemcem je poveljeval general Maekensen, Avstrijeem pa avstrijski nadvojvoda Friderik. V severnem zapadnem delu Kusije so se začeli Rusi umikati proti Kigi. Nemci prodirajo južno od Miiaua in so dosedaj vjeli že 1700 ruskih vojakov. Zaplenili so tudi več topov in strojnih pušk. Sovražnik je imel težke izgube pri Kalvarji na Rusko Poljskem. Rusi ho se umaknili in pustili na bojišču veliko število mrtvih in runjenih. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija. ,1. maja. — Av-tro-ograko vojno ministrstvo naznanja: — Avstrijske in nemške čete. ki so včeraj napadle sovraž-niške postojanke v zapadnem delil (ialicije, so pognale Ruse na celi front, ki sega od Malastova do Grouinika, v beg. — Rusi so imeli velike izgube. V Karpatih je položaj popolnoma neizpremenjen. Severno od Osinalode se še vedno vrže spopadi. — Med-rekama Dnjester in Pruth se ni ničesar posebnega pripetilo. Berlin v zastavah. Berlin, Nemčija. 3. maja. — Ko je bilo danes izdano uradno poročilo o veliki nemški in avstrijski zmagi, se je odelo vse mesto v slavnostno obleko. Prebivalstvo je razsvetilo okna skoraj z vsake hiše je vihrala zastava. — I ljudje željno pričakujejo uadalj-ii i h poročil. Angleško poročilo. London, Anglija, H. maja. — Vojaški strokovnjaki so mnenja, da preti Rusom velika nevarnost, če so nemška poročila o njihovem porazu resnična. V Karpatih ne bodo inojjli nič več napredovati, misel, da bi prišli v Ogrsko nižino. si bodo morali enkrat za vselej izbiti iz glave. Nemška fronta med reko Vislo in med ogrsko mejo, je bila oddaljena kakih štirideset milj od Kra-kova. To črto so Nernei in Avstrijci že izza začetka vojne zelo neustrašeno branili. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija. 3. tnaja. — Nemške čete so začele prodirati na sto milj široki fronti, ki se razprostira od baltiške obali do severnih pritokov reke Njemen. Sprva so prodirali z velikim uspehom, sedaj so pa začeli utrjevati svoje postojanke. Njihov namen je skorajgotovo Libavo popolnoma odrezati od zunanjega prometa in oslabiti rusko levo krilo. — Ritka se ne more razviti, ker je skoro vse ozemlje preplavljeno in je po eestah transport nemogoč. Ruski vojaški strokovnjaki pravijo, da je nemško prodiranje severno od reke Njemen podobno "komični operi". Rimi »o že poli v eno smer zadostno množi- ^dali no vojakov, ki bodo brez posebnih težav pognali Nemce . beg. Južno od Ostrol<*nke se vrše vroči spopadi. Nemška artilerija je že stopila v akcijo iu uspešno obstreljuje naše postojanke. — Nemci so oddali zadnje dni skoraj :i0.000 strelov. Avstrijci in Črnogorci. Cetinje, Ornagora, 3. maja. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo: Avstrijske čete so začele zopet z ofenzivo ob črnogorski meji. — Avstrijski vojaki so že park rat navalili na naše postojanke, toda mi smo jih pognali v beg. Zadnje dni se je pojavilo nad glavnim mestom Crnegore nekaj avstrijskih letalcev, ki so pričeli metati bombe iia hiše. Rombe so poškodovale samo nekaj oseb. v splošnem pa niso napravile nobene posebne škode. Izjava ruskega generalnega štaba. Petrograd, Rusija. 3. maja. — Iz poročila, ki ga je izdal nocoj ruski generalni štab. je razvidno sledeče: - Nemci so zategadelj vpadi i v vzhodne baltiške province, da bi prerezali železniško zvezo med Libavo. Kovnom in Varšavo. — Ka-korhitro bi se jim to posrečilo, bi začeli prodirati proti Rigi. Nemci so napravili s tem veliko napako. V slučaju, da jim mi pravočasno pošljemo nasproti zadostno število vojakov, se niti umakniti ne bydo mogli. Skrajna napetost med Avstrijo in Italijo. Rim, Italija. 3. maja. — Noeoj je postalo prebivalstvo zelo razburjeno, ker se je po mestu razširila govorica, da se je pogajanja med Avstrijo in Italijo prekinilo, ter da je vojna med obema državama neizogibna, -r- To vest je baje potrdilo nemško poslaništvo. Nemški poslanik knez Buelow je izročil dopoldne zunanjemu ministru Sonninu noto. Sonnino je takoj odšel v kraljevo palačo in se dolgo časa posvetoval s kraljem. Washington, l>. C.. 3. maja. — Avstrijski poslanik Dumha je rekel nocoj : — Po mojem mnenju ni resnica, da so se pogajanja med Avstrijo in Italijo končala. Kneza Buelowa predobro poznam in vem. da zna o diplomatičnih zadevah molčati. Odločitev bo v kratkem. Rim, Italija. 3. maja. — Nekateri pravijo, da so pogajanja med Avstrijo in Italijo končana, če pa to ni resniea, bodo končana v najkrajšem času. — Z Dunaja poročajo, da je odpotoval v Rim bivši avstro-ogrski minister grof Golu-ehowski. Danes dopoldne je dospel sem nemški državnozborski poslanec Mathias Erzberger. Popoldne je odšel v Vatikan in izročil papežu lastnoročno pismo nemškega c-sarja. Buelow in Sonnino. Rim, Italija, 3. maja. — Po kabinetni seji se je zunanji minister Sonnino dolgo časa posvetoval z nemškim knezom Buelowom. O čem sta se pogovarjala, ni nikomur znano. Situacija se je izpremenila. Rim, Italija, 3. maja. — Vsi ljudje so prepričani, da se bo v prihodnjih treh dneh odločilo-, če bo ostala Italija nevtralna ali se bo pa umešala v vojno. Časopisje poroča, da se je zadnji čas situacija zelo izpremenila. še predno bo napovedala Italija Avstriji vojno, bo zunanji minister poskušal pregovoriti Nemčijo da bi sklenila s tripleentento mir. Kakorhitro bi se to zgodilo, bi udarili Italija i j i Rumunska na Avstrijo. Garibaldijeva slavnost. Rim, Italija, 3. maja. — "(!ior-nale d'Italia' naznanja, da ne bo ne kralj ne noben član kabineta navzoč pri odkritju Garibaldije-vega spomenika. Slavnost se bo vršila v sredo v Sant Eleni. Priprave. Videm, Italija. 3. maja. — Italijanski konzuli v Avstriji so na-svetovali vsem italijanskim podanikom. da naj se takoj vrnejo v Italijo. Pozivu so sledili italijanski tovarnarji, trgovci in delavci ter so se začeli trunioma izseljevati v Italijo. Izpovedali so. da jih je avstrijsko prebivalstvo med potoma nadlegovalo in da je za-stražila avstrijsko mejo ogromna množina vojaštva. Skoraj vse ceste so zaprte s posekanim drevjem. vlaki prevažajo izključno le vojaštvo, topove in municijo. V Avstriji so vsi italijanski podaniki pod strogim policijskim nadzorstvom. Izpred Dardanel. Berlin, Nemčija. 3. maja. —-Obst reljevanja Dardanel »e je udeležila tudi francoska križarka "Henry IV.*' Turki so jo toliko časa obstreljevali, da se je morala zelo poškodovana umakniti. Poškodovane zavezniške bojne ladi-je so si poiskale zavetja v raznih pristaniščih otoka Tenedos. Zavezniki so si osvojili južni del otoka Tenedos in prodirajo proti severu. Zanje je velike koristi, ker obstreljujejo zavezniške bojne ladije skoraj noč in dan turške postojanke. Turki so dospeli takorekoč med dva ognja kljub temu so pa trdno prepričani. da zavezniki ne bodo mogli ničesar doseči. V Kavkazu so si priborile turške čete več lepili uspehov. Pred Bosporom se je pojavilo rusko brodovje in oddalo na utrdbe par strelov, ki pa niso zadeli svojega cilja. Angleži so bili v sredo in v četrtek ob Sueškem prekopu poraženi. Položaj V Trstu. Petrograd, Rusija. 3. maja. ■ Iz zanesljivega poročila je znano, da se bo Italija prej vmešala v vojno, kakor se je zadnji čas pričakovalo. Vojaška oblast v Trstu je dala natisniti več tisoč plaka tov v italijanskem, nemškem, češkem. slovaškem, slovenskem, hr vaškem in srbskem jeziku, v katerih opozarja prebivalstvo, da naj ostane za slučaj italijanske invazije popolnoma mirno, ker ta invazija ne bo dolgo trajala. Prebivalstvo naj se vzdrži vseh demonstracij. Plakate so razdelili po mestu in okolici. P O Z O BI Dobili smo ie par sto "PRA-TIK". Kdor jo želi dobiti, naj posije 12 oentov._ _ 8L0VEM10 PUBLISHING CO. 82 Oortlanrtt flfe, N«w York Ctttj. Francozi poročajo, da so odbili vse nemške naskoke pri Ypres in v gozdu Le Pretre. Berlin, Nemčija. 3. maja. — Včeraj srno vprizorili uspešne naskoke severoiztočno od Poel-capelle—Ypres deželne ceste v Flandriji ter zasedli pristave v Fortuin. južnoiztočno od St. Julien. V Champagne smo napravili precr j škode i:a sovra ži, i "i p,,/i "ijah pri Sonaiu in Per:lies in sicer s pomo"-;o uiii vkih operacij. Med rekama in Mosel so s»- \ršili |e arh'e! ;*ki boji. Fennco zi so vprizoi-i: v pretekli m.či brezuspešen naskok na naše pozicije na višinah pri Hartmanns-weilerkopf. Neki francoski aeroplan je pristal včeraj pri Huudlingen. za-padno od Saargemuend v Lota-ringiji. Oba avijatika sta padla v ujetništvo. Neko nemško zračno brodovje je napadlo včeraj železniško postajo in zrakoplovno garažo v Epinal ter je imelo zaznamovati lepe uspehe." Nasprotujoča si francoska in nemška poročila glede zaseden j a višin pri Hartmannsvveilerkopf se baje lahko razlaga na ta način, da se nahajajo Francozi in Nemci v posesti dotičnih višin ter da so strelski jarki oddaljeni drug od drugega na nekaterih mestih V za 30 korakov. Dva brezuspešna naskoka. Pariz, Francija, 3. maja. — Francosko vojno ministrstvo j» objavilo danes popoldne sledeč« poročilo: ''Nemci so vprizorili včeraj dva naskoka ter uporablja li pri tem bombe, vsebujoče stru pene pline. Prva ataka se je za vršila severno od Ypres. pn S< St. Julien, druga pa južno od Ypres. v bližini griča št. GO. 7 o stale fronte ni poročati ničesar novega." V večernem poročilu se glasi da so vprizorili Nemci v nedeljo ponoči naskoke, kojili eden se j< obračal proti angleškim pozicijam severno od Ypres. drugi pa proti francoskim v gozdu Le Pre tre. Oba naskoka Nemcev pa sta ostala brezuspešna. Naskakovalci so imeli težke izgube. London, Anglija. 3. maja. — V danes objavljenem ofieijelnom angleškem poročilu se glasi: Dne 1. maja. krog sedirie ure zvečer, so naskočili Nemci grič 60. južno od Ypres in včeraj zvečer so vprizorili naskoke v okolici pri St Julien. Mi smo vzdržali v svojih pozicijah ter prizadejali sovražniku težke izgube. Neme i so uporabljali steklene cevi. napolnjene s strupenimi plini. Včeraj smo izstrelili iz zraka neki nemški aeroplan." Aeroplan nad Do ver jem. London, Anglija. 3. maja. — Glasom nekega poročila, ki je dospelo semkaj dopoldne, se je zapazilo ob deseti uri zjutraj na o-toku Vlieland, na severni obali Holandske, neki nemški Zeppelin, ki je plul v smeri proti Angliji. ^Jeki nemški aeroplan. ki je prišel iz smeri od Ostende preko prekopa. je letel danes opoldne nad I)over-jem in Folkestone, a se ga je pregnalo z neprestanim streljanjem . Francozi so se London, Anglija, 3. maja. — Vojno ministrstvo je pripoznalo, da so izgube angleško-francoske armade, ki se je izkrcala na polotoku Galipolis, veliko večje kot se je v začetku mislilo. Neresnična je pa trditev, da je bila armada popolnoma uničena. Neki atenski dopisnik poroča, da so zavezniki zasedli ras Maid os, katero je prejšnji teden obstreljevalo zavezniško brodovje. To poročilo se ni potrjeno. Torpediranje parnikov. Zadeva parnika 'Gulflight'. Nemški podmorski čolni ogrožajo Severno morje. V treh dneh so tor-pedirali 13 parnikov. NEVTRALNI PARNIKI. Med torpediranimi parniki jih je bilo pet, ki so pripadali nevtralnim državam. London, Anglija. 3. maja. — Poroečvalec Exchange Telegraph Co. je poslal iz Kodanja brzojavko. v kateri se glasi, da je neki nemški podmorski čoln torpediral in potopil švedski parnik "Elli-da"\ ki je imel na krovu les. 16 mož posadke in dve ženski, ki sta se nahajali na krovu, je imelo komaj časa. da se reši v majhnem čolnu. Dve uri pozneje je sprejel brodolomce na krov neki danski ribiški čoln ter jih prevedel v Lemwig. Dansko. V nekem poročilu iz Leith. Škotska. se glasi, da je bil v nedeljo v Severnem morju torpediran norveški parnik "Baldwin". 17 mož broječo posadko se je danes izkrcalo v Leith. Ribiško barko 'Sunray' je v nedeljo potopil neki nemški podmorski čoln iii sicer 60 milj severoiztočno od izliva reke Tvne. Nadaljna dva švedska parnika. "Laila" in "Amerika" sta postala žrtvi nemških podmorskih čolnov. "Laila" je bila potopljena v petek v Severnem morju. Njena posadka je dospela danes s parni-koin "Anna"" v Kodanj. "Americo" se je istotako tor-pediralo in potopilo v Severnem morju. 39 mož broječo posadko je sprejel na krov norveški poštni parnik ''Sterling", ki je sam komaj ušel isti usodi. Proti njemu se je izstrelilo dva torpeda, nakar se je parnik ustavil. Po završeni preiskavi je smel nadaljevati vožnjo. Nemci so v soboto, nedeljo in ponedeljek torpedirali devet parnikov. med temi pet nevtralnega registra in štiri ribiške barke. Preživeli člani "Gulflight" posadke so zapustili Scillv otočje ter se podali v Penzance, kjer bo ameriški konzul odredil vse potrebno za njih potovanje v Liverpool in v Ameriko. Dve ribiški barki potopljeni. Aberdeen, Škotska, 3. maja. — Danes sem došle ribiške barke poročajo. da sta bili dve v nedeljo, nekako r>0 milj od Aberdeen, potopljeni od nekega nemškega podmorskega čolna. Moštvo se je rešilo v čolne ter dospelo danes v tukajšnje pristanišče. Slabo razpoloženje. Washington, D. C., 3. maja. — Državni department je dobil danes prvo ofieijelno poročilo o torpediran ju ameriškega petrolej-skega parnika "Gulflight". Konzul Stephens v Plymouth. Anglija. je poslal sledeče poročilo: — "Angleži so prevedli parnik 'Gulflight' v Crow Sound, Scilly otočje. Torpedo je zadel sprednji del ter so skladišča napolnjena z vodo. Tovor je ostal baje nepoškodovan." Ofieijelni krogi obžalujejo ta dogodek ter ne kažejo posebnega ogorčenja. Priznava se, da se ne sme pregledati torpediranja ameriškega parnika ter izgube človeških življenj, zvezane s tem dogodkom. MOHORJEVE KNJIGE za lato 1915 so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 rvexek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda* 4. svesek; 5. Slovenske večernioe, 68. rreeek; 6. Duhovni boj (motttraik), naj nam dopofij« IT 1 D0LAX. Knjigi odpošljemo, ali po pa i«, aH - Delavski voditelji so dokazali, da Neregularne italijanske čete v se sedaj veliko manj pije kot pa Tripolitaniji so prešle v tabor u se je pred vojno. stašev. Proglašen je vojnega prava. London, Anglija. maja. — Will Crooks, eden delavskih voditeljev v parlamentu je izjavil napram časnikarjem. d;i se v Angliji sedaj veliko manj pije kot pa se je pilo pred vojno .in da se za-kladničar David Llovd George po polnoma napačno izrazil glede tega predmeta. Crooks zagotavlja, da je tr !>a iskati k<»k drug vz»*ok kot pi* jo. če se v ladjedelnicah tedaj m«:tj dela. To/načne vesti so razstro-sili podjetnici, da prikrijejo sv, je lastne pogreširc. Nobenega bojkota ameriškega blaga. Amsterdam, *Io»a»iosko. .'J maja. — Nasvet, naj s- p-oglasi snlo sen bojkot amv.*"šeej:a blaga kot povračilo za dobavo orožja v reke zaveznikov od strani /.:.:iu/e-uih držav, je iia.si-l glasom poročil iz Berlina malo odmevu v ofiei-jelnih k- .gib Vladni uradniki povdarjji^ da l»i 1 lil tči k bojkot vspričo -'vinujih razmer popolnoma brezo .oešvn. — *• Itu'rl-urirer Naehrichten" pa apelirajo v n-vodnem člank.i na čitatelje, naj bodo previdni *'.\ii ue smen'O za-početi z nob--v-» nenadno akcije proti An,eri':i naj smo še Tako proti tej dežel*. p0 končani vojni bomo Ameriko še potrebovali kljub dejstvu, da zalaga sedaj naše sovražnik«." Delavska stavka. London, AngKja, 3. maja — -2000 delavcev, zaposlenih pn grajenju hiš. je danes zastavkaio ter zahtevajo stavkarji v šie plače. Neprestano obstreljevanje. London, Anglija, 3. maja. — Dopisnik "Daily Mail" poroča iz mesta Mudrosa na otoku . Lein-n^s: Zavezniki obstreljujejo že od petka dardanelske utrdbe. Nekaj fortov je že, čisto razdejanih. Izkrcane angleške, avstralske in novozelandske čete prodirajo sedaj proti severu in povzročajo sovražniku velike izgube. Več sto ujetih turških vojakov in častnikov so že poslali na otok Malto. Nemški načrt. Pariz, Francija, 3. maja. — Kakorhitro bo napovedala Italija Nemčiji vojno, bo slednja vdrla v Švico in zavzela z dvema ar-madniina zboroma Curih in okolico. To poročilo je bilo priobčeno v današnji izdaji "Liberte". Iz Berlina poročajo, da je Nemčija že sestavila načrt za slučaj vojne z Italijo. Nemčija se ne bo več ozirala na nevtralnost Švice in bo poslala eu armadni zbor proti Basi u. dva pa proti Curihu, ki je zelo važno industrijsko mesto. Italijanska delegatinja. Haag, Nizozemsko, 3. m«ja. — Signora Genoni, italijanska delegatinja na mednarodnem ženskem kongresu, je dobila daues iz Italije pismo, v katerem ji svetujejo, da naj ne potuje skozi Nemčijo, ker je razmerje med Italijo in Nemčijo vsak dan bolj napeto. Po mestih se vrše velike demonstracije. Vse prebivalstvo se zavzema za vojno. POZOBI Vsak, k! se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (sa štirim eftečno naročnino), dobi zastonj SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915. Ker smo lansko leto tiskali tri-tisoč iztisov ved, ga imamo še nekaj v zalogi. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike! Koledar dobe tndi stari naročniki, če nam pri obnovitvi ^naročnine naznanijo, da ga se nimajo. Storenio Publishing Go, 83 Cortland* St, Hew York Cttj. Rim, Italija, 3. maja. — V neki brzojavki iz Tripolitanije se jrla-si. da je polkovnik Miani pretekli četrtek napadel ustaše pri Sir-tis. da pa so prešle k ustašem neregularne čete. ki so stale pod njegovim poveljstvom. Po celi dan trajajočem boju se je koneč-no posrečilo Italijanom priti do forta. V poročilih se glasi, da so bili ustaši oblečeni v uniforme. Ofieijelno se je danes objavilo, da je padlo na italijanski strani IS častnikov in 200 mož, doeim jih je bilo 400 ranjenih. Pariz, Francija, 3. maja. — V nekem poročilu na Havas-agen-turo iz Rima se glasi, da se je proglasilo nad Tripolitanijo obsedno stanje. Odredbo je izdalo italijansko vojno ministrstvo radi napada na italijanske čete od strani u-stašev. ki se je završil v bližini S vrt a. Križarka "Prinz Eitel Friedrich" ostane v Norfolku. Washington, D. C.. 3. maja. — Tajnik Daniels je danes objavil, da ostaneta nemški pomožni kri-žarki "Prinz Eitel Friedrich" in "Kronprinz Wilhelm" do končane vojne'v Norfolk, Va. Angleške bojne ladije pred new-yorskim pristaniščem. Dvem angleškim bojnim ladi-jam. ki križarijo pred newyorškim pristaniščem, sta se pridružili še nadaljni dve. Ultimatum Japonske. Tokio, Japonska. 3. maja. — 'Miji Šimpo", ugleden japonski list, je priredil danes popoldne posebno izdajo, v kateri se glasi, da bo poslala Japonska Kitajski ultimatum, ker se je smatralo kitajski odgovor na zadnjo japonsko poslanico nepovoljnim. Japonski kabinet je imel danes šest ur trajajoče posvetovanje. Japonskemu poslaniku v Pekinu se je poslalo posebno brzojavko ter se pričakuje v prihodnjih dneh važne objave Mikada. Velik požar. V frontown. O., je izbruhnil velik požar, ki je uničil gledališče in več trgovskih poslopij. Skoda znaša nad $200.000. Kako jo nastal požar, ni še nikomur znano. Nižje cene za denarje v staro demovlno. Pošiljamo denar na Kranjske, Štajersko, Primorsko, Koroško^ Tirolsko, Ceako, Hrvatsko in O-grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih trek mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi so* daj sigurno t roke naslovnikom Vojakom se ne more Bedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, in nam skoraj vsako poiiljatev za vojake e. kr. poštni urad vrne. Denar nam poiljite po "D* mestic Postal Money Order ter priložite natančni Vaš naslot^ in one oaebe, kateri m ima izpl+ SatL ■ •a«! K B ... 10 ... 16.., 30..., 25.., 30 ... 85.. 40.... 45. w 50..., 55.... 60..., 65..., 70 ... 75 .., 80 ... 85 ... 90,... 109 ... 110 .. ■a) fejski K .90 120 ... 1.75 130 2.60 140... 3.40 150.___ 4 25 160 ... 5.05 170... 590 180 ... 6.70 •190.... 7.55 200 ... 8.25 250 9.10 300.... 9 90 »50 ... 10.75 400 ... 11.55 «0 ... 12.40 500. w 13.20 600 ... 14 05 700.... 14.85 800.... 16.50 »00 ... 18.15 1000.___ MsJeaiH I 19.80 91.45 »3.10 24.75 26 40 28.06 29 70 31 36 33.00 41.25 40.50 57 75 66.00 74.25 82.5« 99 00 115.50 132.00 148.60 163.08 aisje aa asi sstea GLAS NARODA, 4. MAJA, 1915. r*' » : *6US NARODA" *4ovenic Daly.) jnzrKi vfia oaousoed by xbe ilo^^c Publishing Co. » corporation.) -A. SaKSER «, BENED1K, Treasmer. 4. of Business of the corporation snd addresses of above officers : irtiandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. C* celo leto velja list ca Ameriko in Canadc........................$3.00 " pulleta .................... 1.60 * teto x» m«-t>to New York........ 4.00 * ppi leu za mesto New York ... 2.00 ** ''topo *a v^e :eto ...........4.60 po -ta............. 2.55 *etrt l*ta............ 1-70 TJL.A - NARODA" izhaja vsak dan icmmli nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" v aee of the People") mu* i«v except Sundays and Holidays. .„b*onpuoo yearly $3.00. podpisa in osobnosti te ne p'jc-b^ujejo. M ,n< voli poiiljati po — Onier. f tr>» krajs naročnikov pro-da •**- nam tudi prejitxjs naznani, da hitrejs riMj'iemo naslovnika. in prjftiljatvam naredite ta *>*slov: •♦.LAS NARODA" »nit St., New York City * e ftaa 4687 Cortland t. JjMgffUfe umaknile proti Krakovu 111 Karpatom. Ruske sprednje straže so bile že v predmestjih Krakova in kozaške čete so drle skozi Duklo v ogrsko nižino. Avstrijske ar-madne zbore se je odpoklicalo iz opia\ka s tremi nasprotniki, ki ča vrata in prikazal se je mlad so močnejši kot so bili v avgustu.'mož. Navada je bila, da so izro-Za Nemčijo je izginila vsa nada.'eali zverinam po enega kristjana da bi mogla zdrobiti enega teh.'in po eno kristjanko; možkega so Njena zaveznica. Avsir.ija. pa je oborožili z vsakovrstnim orožjem, postala onemogla do skrajnosti. d;i je ž njim lahko branil svojo Srbije in posledica je bila poraz Da je temu tako. pričajo boji v tovarišieo, ki je bila navadno Karpatih, Franciji in Belgiji. Zimska kampanja na Iztoku. Ni proti iz-oti Var- ira j pri Valjevu. Na nemški fronti je bil položaj še bolj grozeč. Velika ruska ar-mada se je bližala Censtohovu in Kališu, druga pa se je pomikala južnozapadno proti Krakovu. k: predstavlja vrata v Nemčijo. Tretjič pa je vdrla velika ruska armada v Iztočno Pru&ijo, proti Mazurskiin jezerom. — Ne le avstrijski, tudi nemški interesi so sedaj zahtevali odločno ofenzivo na Iztoku. Ta kampanja se je pričela v decembru. Na Zapadu ni bilo mogoče izsiliti odločitve in iskalo se je ob Vistuli, česar se ni moglo doseči pri Marne in Yseri. V vojni zgodovini se bo smatralo kampanjo llindciiburga na Poljskem za najfinejše delo v tej svetovni vojni, seveda le s strogo vojaiko-teh ničnega stališča. V bitki pri Lodzu je bila ruska armada skoro popolnoma uničena. Z uporabo strategičnih železnic, s popolnim razpolaganjem čet, ki so v vsakem oziru nadkriljevale ruske, bi veliki nemški poveljnik skoro obkolil rusko-poljsko armado. Dva faktorja sta bila, ki sta preprečila zmago nemškega orožja: vreme ter ogromne rezerve, katere je imela Rusija na razpolaga. Vse kalkulacije so bile po tem, da botlo ceste na Rusko-Poljskem zmrznjene. V resnici so pa tvorile morje blata. Zima, ki je prišla v kampanji Napoleona I. prezgodaj, je prišla sedaj pre-I pozno ter sploh ni prišla. Radi-tega so se Rusi varno umaknili iz nemškega objema. Pri Lodzu so bile ruske izgube ogromne. Ko so se pa umaknili za K 7. uro, ko bile njih pozicije tako trdne kot »ne Ani nciji rnjeno f r pričelo istočasno . ... , ' . ... i Belgijcev ob i seri. an nji. ^pr^ i j^^o prj Lodzu se lahko pri- ^J0 • ),KJ merJa z (>no 3Jarne. Ob Marne i e ij« ie ^ ^gru^jij Xemci ter se umaknili. pen, puzmje pa p^ Lotlzu pa so bili krajevno u-Ia o tej kampanji so Sedi dale ;oraj P" do.' oroč prvil ust lt spesni ter napredovali za par I milj. Obe ti bitki sta edino odlo-• čilni v dosedanjem poteku vojne j in v obeh se je Nemcem posrečil | poskus, da zdrobijo moč enega ali drugega naroda. V obeh bitkah se je doseglo krajevne uspehe in izkazalo se je boljšo organizacijo nemške armade, a vojna se je po teh bitkah šele pričela, ne pa končala. Nemčija torej ni mogla- prive-dneh oktobra je stalo f do na Poljskem in z Avstrijo. Gotove ru- Rllsi ao se vzdržali ob Ravi^in 1- so prodirale proti Hzuri Tedaj pa je prižel z Duna. ige pa proti Karpa- Ja noy klic na pomoč. _ Da osla-Avstrije je bila, dr-;bi ^ki pritisk na Avstrijo, je zaposleno, dokler prič-ela. Nemčija kampanjo proti obračuna s Francijo ij0dzu, a ruski pritisk ni pojenjal. . u.-m momentu flander- Kusi so izpraznili zapadno Polj-anje j. morala Nemčija sko> n«'iu padcu te sta-itolice. Petrograd m ko prihajala iz la o slavnih zma-| po preteku nekaj me-videti, da je bila prva »roti Varšavi zelo ma-l t»*r da se je v prvi o pomagati Avstriji, ti Rusko-Poljsko. dr ne P iij eije ob \ seri, ali Ruske armade so bile zopet kro »mu oddelki preprečiti przemvsla in na višinah Karpa-i poraz Avstrije, |t0v. ija se je odločila za zad- Velikansko zasnovani načrt se je udarila na Varšavo. Re- je izjalovil. Krakovsko armado hotela Avstrijo, ne pa nje- pri Dunajcu, karpatska armada no ozemlje. Koncem okto- ni mogla prodreti v Galieijo in v ž>* padale nemške granate marcu je padel Przemvsl. S pad-nestja Varšave. V tem kri-;eem te trdnjave se je izpremenila momentu pa je poslal ru- cela situacija v Galiciji in Av-orni poveljnik sibirske če- strija in Nemčija sta bili naveza-> » padle Nemcem v krilo ni na defenzivo. Upanje na zma-nale nazaj. Nemci so se, go v Galiciji je ugasnilo, n Varšava je bila re- j Medtem pa je vzbujala pozor-ise. nost nova ruska ofenziva. Dočim •mu pa so Nemci do-; so razbijali Nemci ruske pozicije so hoteli. Rusko prodi- °b Ravi in Bzuri, je poslala Ru-Galieiji je bilo ustavljeno, sija novo armado v Iztočno Pru-irmade so se umaknile do sijo ter napadla obrambne nem- P Ri > t« ar se je opro- *ke črte ob .Mazurskih jezerih, 't se je za- Ustaviti to prodiranje je bilo za New York, N. Y. — V soboto je priredila Jugoslovanska Narodna Obrana slavnost na čast Josipu Jurju Strossmaverju. »Prišlo je precej Slovencev, Hrvatov in Srbov, vendar smo mislili, da bo udeležba večja. Vzrok je bil naj-brže ta, ker ni bilo na programu plesa in se slavnost ni vršila v o-štariji. Za predavanja in za duševni užitek imajo naši ljudje vse premalo smisla. Slovenci so rešili svojo nalogo nad vse častno. Mr. Frank R. Drašler je govoril na čast velikemu Hrvatu in dekla-miral Zupančičevo "Dumo", t:' največji umotvor najboljšega slovenskega modernega pesnika. O-perni pevec Mr. Rudolf Trošt je zapel dvoje hrvaških pesmi; njegov brat ga je mojstrsko spremljal na klavirju. Občinstvo je^ mlada slovenska umetnika navdušeno pozdravilo. Zatem je Mr. Ivan Krešič predaval o Strossmaverju kot mecenu in rodoljubu ter je v govoru pokazal vso svojo govorniško zmožnost. Deklama-ciji D. Silaškega in Vladimira Mrvoša sta bili dobri. Med točkami programa je precizno igral tamburaški zbor "Dalmacija".— Slovencem bi svetoval, da naj pristopijo k Jugoslovanski Narodni Obrani, ki ima vsako drugo soboto izvanredno zanimiva predavanja. in je tudi naša krvava potrt ba, da su» pobližje seznanimo newvorskimi Hrvati in Srbi.— R. New York, N. Y. — Na tem mestu izreka društvo "Orel"' št. 90 J. S. K. J. v New Yorku najlepšo zahvalo slovenskim društvom, kakor tudi vsem Slovencem in Slovenkam, ki so se udeležili naše veselice dne 24. aprila t. 1. Da se je društvena blagajna zopet povečala za lepo svoto, gre v prvi vrsti hvala našim iigled-nim Slovencem jr. Josipu Remsu. g. Franku Sakserju ter g. Franku Novaku, kateri je na dražbi pridobljeni dobitek podaril v društveno korist. Hvala nemškemu gostilničarju George Koeni-gu. ki nas je tudi posetil in mnogo pripomogel k zaželjenemu uspehu. Nadalje čestitamo gospodični Ivani Za n dar, ker je pogodila ravno njena številka 51 krasen dobitek gramofon. Lepa hvala sobratu Josipu Tičarju, ki se je ob koncu veselice tako lepo obnesel pri dražbi ter je s tem veliko pripomogel splošnemu u-spehu. — Z odličnim slovenskim pozdravom Valentin Orehe k, tajnik. A ki a. Zgodovinski roman ix Neronovih Časor. Spisal Aleksander Dnmaa {Nadaljevanje.) XVI. Čim sta slepa borilca izginila z borišča, je nastal v cirkusu ve- mati, sestra ali ljubica. Navadno cdve ie lel sK ik lati o- anje proti Lvovu. Za trenu- pozno v januarju je vpruonl lini- J , , , , / J. \ i /.a ireuu i j j j i nje; zverine so mu bile simpatič- koli njega, veseleč se zopet pn- Situacija v Mehiki. ' Leadville, Colo.: Jerry Jamntk. Washingtcn, D. C., A. maja. — Pnebla, Cola.: Peter Culig, J. M. Tukajšnja Villova aeentura na. | Bojtz, Frank Janesh John Germ. znanja, da so Zapatove čete, ki' SaHda, Colo. In okoUca: Louis Co- 30 operirale med glavnim mestom!**"0/™ Bank saloon). m , • i Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch tn Mehike m med t arranzovo anna- ^ Blatnik. do odšle včeraj v Queretaro ter j ^^ lnfL. ^^ Bolgtar. s tem odrezale Obregonu ves do-1 j^^pou^ ^ ^ ttuciman. voz IZ \ era Ouza. Kot je znano, j Aurora, IU.: Jernej B. Verblč, 638 poveljuje Obregon Carranzovi ar-} Aurora Ave. mad i. Oglesby, IU.: Math. Hrlberalk. Drža\*ni department ni dobil še Depne. ni.: Dan. BadovL-- " nobenega poročila, ki bi potrje-! Chieago, IIL: Frank Jurs____ val o to vest, Yaqui-Indij anci. San Diegc, <'a!.. maja. — Kapitan parnika "Colorado" je sporočil, tla so Indijanci i/ rodu Ya-. se bojujejo na svojo roko i Kernc. v severnem d>'lu države Sinaloe.! AInlbery. Kan«, ln okoUca: Martin fVmeriski konzul v Los Mochis ie Ko8- Calumet, Mich, ln ekollai: uvedel strogo preiskavo. Frevelik patriot. London, Anglija. maja. — Arthur Bush Mitchell iz Somer-ton ima smolo. On je član "Entre-nie Society" ter je delil po eestah listke, s katerimi je poživljal mlade močne ženske, naj darujejo državi in domovini otroke in to izven zakona. Anglija potrebuje mož in v takem času se ne sme o-zirati na malenkosti in formalnosti. ki so sicer uveljavljene. Sodišče, manj patriotično kot on. je bilo drugega mnenja ter ga obsodilo na šO.VJ kazni. Tehnično podlago obtožbe je tvorilo dejstvo. da ni bilo na listkih označene tiskarne, v kateri se j.* tiskalo dotične letak«*. Canadske izgube. Ottawa, Canada. 2. maja — Gla som privatnih poročil, ki so dospela iz glavnega stana, znašajo skupne izgube Canadeev v bojih pri V;»res ">000 mož, od katerih se jih kakih 2000 pogreša. V varnem pristanišču. San Francisco, Gal., 2. maja. — Več kot 48 ur v groznem viharju je dospel danes semkaj pamik "Northern Pacific" z 200 potniki na krovu. POZOR BO JAKI! Varujte se tička, ki razume na sme -lohan, doma nekje pri Krki. Dne 14. aprila letos je prUel k meni in bil do 2!). pri meni na hrani. Vedno je bil žejn, dokler so mu fantje posojevali denar in potem jo ji- pa neznano kam popihal. Omenjeni je kakih 6 čevljev visok, okrog 200 funtov težak ter nosi črno obleko in trd klobuk. Nos ima precej velik in pod njim rumene brke, zobje ima škrbaste, lica pa rdeča. Gleda prav grdo in govori pa še precej dobro angleško. Še enkrat opominjam rojake, da se varujejo in če ga kdo spozna, naj mi naznani njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležen. •Joe Sest i r, :i7 Casler St., Little Falls, N. Y. tek je bila Avstrija rešena. Nem- denburg popolnoma uspešno ja | a je dobila časa za dokon- kampanjo proti ruskim četam v čanje kampanje v Flandriji, za Iztočni Prusiji. ki se je končala zmago i j. za pa dnem pozorišču, v bitki pri Mazurskih jezerih, v dokler bi ne nastopila na Iztoku kateri so bili Rusi poraženi ter so nova kriza, ki bi zahtevala kon- se umaknili za Njemen iu Nari c» nt racije novih čet. jvo. Uspeh je bil za Nemce sija- Mesto zmage pa je priiel poraz. Jen' a brez dalekosežnih posledic Nemcem je izpodletelo pri Yseri Zasledovanje ruske armade je bi-in pri Ypre« so zamudili ugodni lo ustavljeno v močvirjih provin-Lenutek. Vreme, ojačenja zavez- ce Suvalki in trdnjava Osovec je nikov, njih vedno močnejše utrd- zadržala eno armado, dočim je bo in velike nemške izgube so bila druga poražena pri" Pras-prepričale nemško armadno vod- ni®u *tvo, da je treba doseči odločitev Zimska kampanja se je konča-proti Itusom. K'emci ao vedeli, da la. a Varšava je bila še vedno v ne morejo Francozi in Angleži ruskih rekah. Poleg tega pa so se pričeti i uspešno ofenzivo v pri- ruske armade zopet pojavile v h oil njih mesecih, (asa je bilo do- Karpatih in treba je bilo nove Rti, da se***'obračuna" z Rusi ter ofenzive v tej Fmeri. Situacija za Nemčijo je bila koncem zimske kampanje prav tako neugodna, kot je bila v pri-driji, se je položaj na Iatoku zo-jčetku te kampanje. Nemčija je pet izpremenil. Novi porazi so pri- sicer pridobila na ozemlju, a iz- odvrne "slovansko nevarnost", kot pravi general Bernardi. Ko so se končali boji v Flan- dobljene svobode Medtem je tudi vse Bomba v Bronxu. Izvanredno silna bomba je ek-Sila odložil ■ splodirala včeraj zvečer v muni- kar bi ga utegnilo ovirati.: cipalnem poslopju v Bronxu. na Svoj rdeči plašč si je zvil in si ga Tremont in 3. Ave. Najbolj so bi- nejše nego človek. Kljub nestrpnosti je morala množica čakati toliko časa, da so sužnji z grablja-mi zopet zravnali peščena tla; toda morali so se požuriti, kajti iz'je ovil okoli levega lakta, tako da 11 poškodovani prostori urada za vseh kotov cirkusa se je razlegalo j je ostal samo v tuniki in s turba- j deželne eeste. Na srečo pa ni bilo divje kričanje; slednjič so sužnji nom na glavi. Pripasal si je nieč, nikogar v teh prostorih. Eksplo-odšli in arena je ostala za hip pograbil sulice in nekaj zaklical zlJa -le tako silna, da so po-prazna; ' ljudstvo je pričakovalo, konju, ki je ubogal kakor razum- Pokale na vlaku * nadcestne z veliko napetostjo; naenkrat so'na in lahkonoga gazela; zavihtel železmee, dasiravno se nahajajo se odprla vrata in vse oči so se1 se je na njegov hrbet, se sklonil Vinice skoro 2000 erevljev od-ozrle v nove žrtve, ki so vstopile, čez vrat in jahal trikrat okoli dalj ene od poslopja. Osebe, ki so v cirkus. debla, h kateremu je bila prive-' navale ,v P^lopju, so izpove- Najprej je prišla belo oblečena zana Akta, kakor da bi bil drugi da -f z?el° kot dj! se J ^ 1 — 1 je dvignilo celo poslopje v vismo. FARME. Predno se odločite kupiti farmo, tedaj mi pišite za pojasnila glede naših zemljišč v Rusk, Chippeva in Taylor okrajih, Wis. Pošljem Vam vzorec prsti in drugo glede naše farmarske naselbine, kjer je že čez 20 slov. rodbin naseljenih. A. H. SKUBIC c.|of John S. Owen Lumber Co. Sheldom, Wis. NA&I ZASTOPNIKI, kateri wo pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge ▼ našo stroko spadajoče posle: Jenny Li od. Ark. in okolica: Mlohaei CIrar. San Franeisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc ln A. J. Terbovc. Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Detroit. Mich. In okolica: Joeet>b •ilaslč. Manistlque, Mich. In okolica: D. £otziaii. So. Kange, Mich, in okoliea: M. D. Uko?iC. Aurora. Ulna.: Jorrtp Fnglna. Chishoim, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrich iu Frank Žagar. Dnluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. in okolica: Ivan Gouže, M. L. Kapsch, Jus. J. Peshel ln Louis il. PeruSek. Eveleth, Min.: Jurij Ko tre. Gilbert, Minn, in okoliea: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, H09 N. 5th Ave. Brooklyn, N. Y.: Alojzij CeSarek In L«eo Štrukelj. Little tails, N. X.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčlč, Chas. Karllnger In Jakob Uesnlk. Barberton, O. in okoliea: Alois Ba-ant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okoliea: John Kam-^e 1735 E. 33. St. i!oungston, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoliea: M. Kia--lch. Bessemer, Pa.: Lou la Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSck. Bardine, Pa. in okoUca: John Ker-JlSnik. Conemaagh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Broughton, Pa. in okoliea: A. Dem Dac-Tagh, Pa.: Dragutin Slavic. Export, Pa. in okoUea: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar ln Fr. f^eben. FarelL Ta.; An too VaienttnAi* ureenxbort, Pa. (a ckoUea; vron. •iav Palčič. Irwin, Pa Is okoliea: Frank l>em- ar Johnstown, Pa.: Frank Gubrenja la John Polanc. Meadow Lands, Pa: Georg SchnJta Moon Kun, Pa. In okoUca: Frank Maček. Pittsburgh, Pa: IgnacU Podvasnlk. iguaz Magister. Z. Jakde In U. R. Ja-*obicb. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerl} Steelton, Pa: Antou M. Paplč. West Newton. Pa In okoUca: Joalp Jo van. Hillock, Pa.: Frank Seme in Joaepb Meternei Toele, Utah: Anton Palčič Winterquarters, Utah: Louis Bla slch. ' ] Hlaek Diamond, Wash.: Gr Porerna Bavensdale, Wash.: Jakob Rom nak. Oavla. W. Va. in okoliea: John Uro-*lch. Thomas, W. V^. in okoliea: Frank KoclJan. Grafton, Wis.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander IYzdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplch in Heronun Svetlin. West Alii*, Wis.: Frank Skok m Louis Lončarlč. Bock Springs, Wyo.: A Justin In VaL Staltch. Kemmertr, Wyo.: Josip Motota •Pri celi zadevi ni bil nihče ranjen. Zastraženi mostovi v Vancouver. Vancouver, B. C., 3. maja. — ženska, zavita v bel pajčolan. Od-.Perzej, pripravljen, da brani An-vedli so jo k nekemu drevesu in dromedo. Arabčev ponos je zma-so jo tam privezali z vrvjo. Su- gal nad krščansko ponižnostjo, ženj ji je strgal pajčolan in gle-j Pod stojiščem so se naenkrat dalcem se je razodel bled obraz odprla vrata in španski bik, pod-'j^ pf)žara ki je včeraj izbnih. najpopolnejše lepote, v katerem zgan od sužnjev, je rjoveč planil ni, Qa Granville St. mostu, se je se je izražala sama udanost. Ce-|v cirkus. Toda čim je napravil danes zastražilo vse mostove v tudi je bila deklica kristjanka, si deset korakov, ga je jela slepiti mestu, da se prepreči nadaljno je takoj pridobila srca omahljive, i dnevna svetloba; množica gledal- škodo. Domneva se, da se gre za za vsak vtisk sprejemljive mno-!cev in vpitje ljudstva sta ga pla-|požig. V prejšnem tednu povzro-žice. Dočim so se vse oči ozirale bila. Skrčil je svoji prednji nogi, ,čena škoda na občinskih mostovih «JJi .avstrijske armade, da so ae ffubila je dosti časa. Sedaj pa ima vanjo, so «e odprla nasproti leže- sklonil glavo do tal, vprl svoje znaša $300,000. fHO>it SM Zastopnik "GLAS NARODA" 42 Cortlandt Street, Now York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) ?18-720 MARKET STREET WAUKEQAN, • PRODAJA fina vina, izvrstna amolka patentirana sdravila. PRODAJA voin« listke vnb prokomor ■kih črt. POŠILJA denar • stari kraj caocaljlvc in pošteno. UPRAVLJA vm v notarski posel spada ječa dela. ^ B GLAS NARODA. 4z MAJA, 1915. (Beneški k vremenoslovju meseca sušca v Beli Star slov .pregovor pravi, da i-xna mesec sušeč zavit rej). Belokranjski pregovor pa trdi, da je prvega prosinca in zadnjega suše a najhujša zima. Oba ta pregovora nam svedočita, da je meseca sušca vreme navadno prav nezanesljivo in da ravno ta mesec kaj rado zopet sneg zapade in se pojavi nova zima, četudi le za kratek čas. Kes je sicer, da imamo ravno v Beli Krajini v tem mesecu marsikatero leto prav Ie|>o, nenavadno gorko vreme in tla že cvete nekatero sadje v sušcu, kakor se je to zgodilo u. pr. 1. 1912. in 1913., a skušnja pa tudi uči. da nastopi za lepim in toplim sušeem fhavadtio mrzel in neprijazen mali traven, ki posmodi sadno drevje in trto. kakor se je to zgodilo ravno v 1. 191:2. in 1913. Nasprotno pa vem tudi iz skušnje zadnjih 'JU let, da pade ravno meseca sušca v nekaterih letih v Beli Krajini prav debel sneg. celo debeleji, kakor v katerem drugem mesecu v zimi in večkrat tudi debeleji. kakor drugodi po Kranjskem. Naj navedem tu v podkrepitev svoji trditve svoje zapiske iz tukajšnje /upne kronike, katero sem začel spisavati z novim letom I. 1H87., po posameznih letih. 1*. Iss7, Od 13. do 18. sušca je snežilo s prav malimi presledki noč in dan. Na župniškem dvorišču je bil sneg debel (>9 cm, drugod pa še debeleji. Tudi drugttdi j mi Kranjskem je v istem času hudo snežilo in je zapadel tolik sneg da je bil železniški promet v Ljubljano in Trst za več dni ustavljen. Tu pri nas j»» popravlja! ravno i-ste dni talwrnakelj zupue cerkve nekdanji seiuiški rezbar t Ignacij riutar. Med tem je zapadel tako debel sneg, da je moral 2 dni • akati, da so 1 judje cesto čez Ji ribi je do Gradaca nekoliko razvozili, da se je mogel odpeljati od nas v Gradac, od tam pa se je mislil odpeljati ali pa peš iti v Semič. Toda zaradi predebelega snega ni mogel i/. (Iradaca naprej in sc je moral odpeljati s pošto iz (iradaca v Metliko, iz Metlike pa zopet s pošto v Semič. I j. lsittli. Mesce sušeč je bil prav grd do 21., ker je skoraj vsaki dan snežilo in je bilo mrzlo. Od 21. nadalje pa so bili lepi, topli spomladanski dnevi. L. 1893i. Sušeč je bil v prvi tretjini do 10. lep, okrog 10. pa je začela briti burja, ki je brila skoraj neprenehoma ves sušeč in mali traven, da je bilo večkrat prav hladno in celo led na votli. L. 1895. To zimo je že meseca prosinca in svečana snežilo skoraj vsaki dan z malimi izjemami. 1. sušca je bil sneg debel že čez 1 m. a toplomer je kazal isti dan zjutraj ob 7. uri — 10 st. C. Od 2. zvečer pa do 6. v jutro je pa zapet neprenehoma snežilo in smo imeli snega 1 m 19 cm. Najstrašnejši dan pa je bil v ponedeljek 4. sušca. Ves dan je brila silna burja in je tako snežilo, da je bilo ljudi kar strah. Ta dan je bil g. sodni pristav Pogačnik iz Ornom-Ija na Bednju v naši župniji zaradi zapuščinske razprave. Med tem pa je za pal tolik sneg. da ni mogel domu v Črnomelj in da je moral ostati dva dni k kmečki hiši »a Bed u ju. O. Lakner iz Črnomlja je si«-cr poslal par konj s snež^" nun plugom, da bi preprtili cesto do Itednja in bi se mogel vrniti g. pristav iz neprostovoljnega u-jetuištva domu. Toda konji so no do Tri buč, odkoder so i vrniti v Črnomelj, ker Mikega snega niso mogli Vetji dan pa se je zbralo njskih mož, ki so šli do len za drugim in so tako ko razhod i li. da so mogli ianmi do Tribuč, g. prick i pa peš za njimi, ušca, umrla je v Tri-43. 80 let stara žena. smrti me do srede ni-»stiti in sem je mogel e-le v četrtek. 19. sušca je bila zi-godna in topla. 15. su-je že bezeg in kalina vulgare). Cvetele so c i bore in beli trn. Tudi nanašale za gnezda. V do 20. marca pa je začelo snežiti in je snežilo za tem več dni. Najgrši dan pa je bil 25. sušca. Ta dan je hudo snežilo in je vlekla močno burja ter je bilo prav mrzlo. Imeli smo snega 34 eni. Drugi dan, na evetno nede- lje, pa je kazal toplomer zjutraj ob 7. — 12 st. C zime. Na Kulpi je bil na hrvatski strani celo led. Vsled mraza so pozeble breskve, i c i bore, mudače in orehi. L. 1900. Kakor je bil svečan tega leta nenavadno lep in ugoden, tako je bil sušeč prav grd in neprijazen. Snežilo in deževalo je skoraj ves mesec in je bilo prav hladno vreme . L. 1901. Tudi sušeč je bil. kakor prosinec in svečan, nenavadno grd. prav moker in mrzel. Vsa zima od novega leta do 31. sušca e bila prav huda in nenavadno mrzla, kakor že dolgo ne. L. 1906. Zadna tretjina sušca je bila prav grda in neprijetna. Večinoma je držala burja in je bilo prav hladno, posebno še 30. in 31.. ko je snežilo. Večkrat je tudi deževalo, padala solika, grmelo in so bili hudi viharji. L. 1907. Sušeč je bil prav neugoden in večinoma mrzel posebno v prvih dveh tretjinah. Držala je navadno huda burja in je večkrat snežilo. Včasih smo imeli tudi viharje, kakor 9. in posebno 11. popoldne, ko je snežilo, kakor v najhujši zimi. 10. je bil sneg še debel 46 cm in 16. še 42 cm in tako trd in zamrznjen, da smo hodili po njem .Led je Izginil s kalov še le 17., preje pa jih je pokrival celo zimo. L. 1909. Prvi dve tretjini sušca sta bili izredno grdi in neprijazni. Večkrat je snežilo in deževalo. L. 1914. Sušee je bil nenavaduo moker, deloma vsled snega, deloma pa, ker je obilo deževalo, posebno še v drugi polovici. 11. smo imeli dopoludne nenavadno toplo vreme, ker je držal jug, do 11. ure. Ok. polu 12. ure pa je zavrnila jug burja in začelo je snežiti in je snežilo silm> ves popoldan in vso noč in 12. jut raj, na dan sv. Gregorja je bil sneg pri nas debel 60 cm, na Vrliovcih pa celo do 1 lil. Bil je sneg tako debel, da ni mogel sosed k sosedu, dokler si ni naredil pota in snega razme-tal z loparjem. Drugodi po Kranjskem pa je padlo v istem času le malo snega. L. 1915. Tudi letošnji sušeč je muhast. 7. marca smo imeli do poludne in popoludne do 2. ure prav toplo in lepo vreme. Toplomer je kazal zjutraj od 7. -f- 5 st. C. pop. ob 2. pa celo 4- 14. Po drugi uri pa je začelo grmeti in se bliskati, padala je nekoliko solika in zatem pa je začelo snežiti in je snežilo še 8. ves dan in celo noč' od 8. do 9. in 9. celo dopoludne hudo, vmes pa je brila burja. kakor v najhujši zimi, 9. je bil sneg debel 32 cm. Zvečer tega dne pa je začelo zopet snežiti in je sne žilo celo noč in še 10. dopoludne. Proti večeru pa je zopet snežilo in zopet celo noč in dop. 11. Snežilo je toraj z malimi presledki 3 dni in 4 noči, med tem ko je v svečanu ves mesec samo enkrat snežilo in to 2. dopoludne nekaj malega. I). 19. Frontenac, Kans. Ravnokar je ponehal rahel pomladni dežek in posijalo je soln-ce tako prijazno, kot tla se je de-vojka skozi solze zasmejala, deževne kapljice, ki polzijo po svilenem mladem listju in po snežno-belem cvetju, se svetijo v vseh mogočih barvah, tam nekje na mejo države Missouri se je oprla sedme-robarvna mavrica, * mockingbird * Irobi v grmovju svoje sladke melodije, jaz pa sedim na klopiei pa pijem in srkam to rajsko krasoto z očmi in vso dušo. Cvetje se vsi pije z dreves in po tem belem nedolžnem cvetju polzijo drobni čeveljčki pre lest nih Evinih hčera. Nehote mi pride pri tem na misel "Deklica po cvetni poti — kam? Krilo, ruta — kot peroti — kam? Konji splašeni z vetrovi____ In na konjih mladi dnovi — kam?' Ker se delavskih razmer tiče. brenljamo tu na ravno iste strune. kot skoro povsod drugod, po širni republiki. Računa se, da je v tem premogarskem okraju okoli 4000 premogarjev brez dela. drugi pa delajo po 2—3 dni v tednu. Oni, katerim se milostno dovoli delati vsak dan, 90 le redki, ker morajo biti preklemansko dobro zapisani pri Jehovi. Zapeljivi zlati raamon se nas ogiblje v tako velikih lokih, kot so loki, katere črtajo projektili največjih llindenburgovih havbic in le, kadar opazujemo zlatorumeno cve-teči regrat po livadah, domislimo se zopet onih ljubih ptičev kanarčkov <$20.00), pa nas tarejo izkušnjave in poželjenje zlata. Ob enem pa se domislimo besed pes- nika: "....izginil čas je v sladkih sanj, drugega nam ni ostalo, kot solze v spominu nanj!"' V ostalem stoji naš Frontenac kot nekdaj, le da je ves zavit v zelenje in cvetje. Kakor zavese iz težke, zelene, kitajske svile, zdijo se veje različnih dreves, ki se vesijo 11a pota, ceste in hodnika. vmes pa se smeje milijarde duhtečega cvetja, ki ga je iz sna zbudil poljub božanske mlade Vesne. I11 ko se spusti na zemljo mehka pomladna noč in rahel ve-trič igra s cvetjem kot s snežinkami. v zraku pa plava opojna vonjava oživljene in v cvetje zagrnjene narave, med to vonjavo pa se mešajo sladki glasovi klavirjev.... Kdo bi se čudil, ako tak večer privabi na verando. 11a vrt, ali na cesto tudi prelestne kansašk*1 "solnčne rože". S pravim imenom jih ne upam imenovat. ker se bojim, da bi se pregrešil.... kajti lepe so. rečem Vam. tako čudovito lepe. kot bajne gozdne vile, ki se kopljejo v cvetnih čašah belih lilij, pijejo nebeško roso in se vozijo v kočijah v katere so vpreženi pestrokrili metuljčki, — tako so čarobne, kot zaklete prineezinje iz "Tisoč in ene noči*', katere stražijo grozni, sedineroglavi zmaji! Razume se. tla mislim pri tem le Slovenke). Poleg opisanih ter še mnogih drugih mičnosii in čednosti, pa imajo po eno veliko napako in ta je, da z nedosežno spretnostjo raz-metujejo s koši in košarami, in sicer najrajši tam, kjer sem jaz blizu! Koliko mi jih je že priletelo v nos, ne vem povedati, ker košev ne spravljam v arhiv med druge dokumente, in relikvije ker jih je preveč....! (Bogovi naj jim ta greh odpustijo, jaz jim ga ne morem — "solnčnim rožam" namreč!) Samoobsebi 11-mevno je torej, če se v takih razmerah čutim včasih kot neodre-šen grešnik, potreben odrešeni-ka (ice) kot žaba luže. Tako sem se oni večer šetal pod cvetočimi črešnjami in polglasno moledoval psalm: ".... ve nebesa ga rosite, ali zemlja naj ga da....", ko zaslišim nekje od daleč, preko šumečih drevesnih vrhov, 0110 znano narodno: "Kadar se možila, bom, s teboj. moj junak. Mora strašnih topov grom tresti zemlje tlak. ..." To mi je tako v srce seglo, da cel večer nisem mogel pozabiti in v sanjah sem postal ta junak, da sem se vpisal kot prostovoljec v francosko legijo tujcev. Republikanska vlada me je poslala nato takoj s prvim transportom v Dardanele. Tam sem sedei na obrežji pod palmo, hrustal okusne dateljne ter jih zalival s črno kavo, pa opazoval temne francoske in angleške morske velikane, ki so kljubovali "grom in peklo" 11a turške forte, da so eepali drug «a drugim, kot zrele hruške v tra vo. Zapuščene turške forte je zasedlo vojaštvo "zaveznikov" in mene so kot bivšega "pulferju-la" postavili na ne^. še dobro o-hranjen fort, kjer j našel kot vojni plen predpoicpen turški top. zaboj smodnika, nekaj kar-teč. košaro prepečenca, kavo, ci-korijo, ter vse pečlarske rekvizite. Nabasal sem top kar z dvema kartečama naenkrat, nato si pa zvaril pisker prave orientalske črne kavice, zapalil si smodčico, ter se udobno vtaboril na diva-nu. Kar prihrumi po hribu tropa bašibuzokov, lioteč osvojiti izgubljeno pozicijo, fort, katerega vrhovni poveljnik in moštvo, bil sem jaz sam v eni osebi. Pomerim pa komandiram: fire! (po angleško zato, da se je še bolj 'no-bel' slišalo) pa prižgem z gorečo svalčieo. Zagrmelo je, da so se ♦resle gore balkanske in sovražnik se je kotalil po hribu doli, da ni bilo videti nič, kot rdeče fese in krive, špieaste copate. Nekaj časa bil je mir, nakar je mojo trdnjavo napadla tropa Albancev, kmalu za tem pa krdelo Bedui-nov. Poslal sem obojim po en gro-movit pozdrav s kartečo, pa so jo ucvrli nazaj po hribu, ali pa naravnost v Mohamedovo naročje. Mračilo se je že in jaz sem ravno povečerjal peti lonec kave, ko opazim, da se bliža trdnjavi nov sovražnik. Dragocena, rdeča in zelena, pa vsa z zlatom vezena je bila obleka teh vojnikov, obraze pa so imeli zakrite s tančico in ko pride četa bližje, spoznam, da so same zemeljske zastopnice lepih nebeških hurisk, prelestne tu'rske Fat ime! Gospodine pomiluj ! zastokam in izstrelim kartečo, toda zaman. Poveljnica jo je kar z roko vjela pa spravila v cekar. Streljam in streljam, da je vse teklo z mene, pa brez vsakega uspeha, ker ge-neralica vjela je vsako krogljo,1 kakor da igramo baseball. (Biti je morala izborna "eopernica", posebno, ker je bila še mlada..) Bil sem že ves izmučen, smodnik bil je ves moker od samega "Švica", tako da se ni hotel več vžga-ti. hrabre Amaconke pa so prihajale vedno bliže — že so se svetlikali zakrivljeni handžarji in ja-tagani, že so me zadevali bliski iz njih velikih plavih očij.... Videl sem, tla sem izgubljen, zato sem potegnil belo rutico iz žepa. ter mahal ž njo po zraku, v znamenje da se podam na milost in nemilost. Prišle so, ter me povezale s svilnatimi trakovi, kot pajek muho. tla se nisem mogel niti ganiti, nakar so se začele prepirati, kateri naj pride vojni jetnik. Ker se niso mogle zediniti. pozvala je poveljnica mene. naj se izjavim, katere vojni jetnik želim biti. Vzdignile so zagrinjala s katerimi so imele zastrte obraze in — pri bradi prorokovi — kaj sem videl! Mesto turških Fatim, obkrožale so me divne kansaške "solnčne rože" in celo marsikak znan obraz opazil sem med njimi! To me je pa tako "ekscajtalo", da sem se zbudil in opazil, kako sem ves zavit v rjuho, da se skoraj nisem mogel ganiti. Lepe so takele majniške sanje, sem godrnjal, žal le, da niso resnične. Saj bi ne bilo nič napačnega, če bi človek zašel v tako vojno ujetništvo....! Spil sem pa tisto jutro pri zajtrku pet čaš kave, tako me je žejalo! Kaj pravite, kaj je to pomenilo? A. J. Terbovec. 0 siromašnih dečkih, ki so postali slavni možje. Kdo ne pozna pripovedko o svinjskem pastirju, ki je posta papež, kdo se ne spominja življenja bratov Svet lin ov? V knjigo o malih siromakih. ki so postali slavili možje, bo treba sedaj napisati novo poglavje: o ruskem dr žavniku Witteju. Mož, katerega ime je poznal celi svet .n ki je bil dosegel najvišje stopinje časti in slave, postal prvi svetovalec ruskega carja, grof, občudovan državnik ,se je uarodil nekje na Kavkazu kot sin malega ubogega državnega uradnika, katerega je zik je navzlic njegovemu osten-tativnemu pravoslavju še vedno izdajal nemško pokolenje rodbi ne. Ubog kakor cerkvena miš je dovršil mali Sergjej srednjo šolo. dijak-siromak je bil 11a odeški u niverzi. Vsa njegova pridnost in skromnost je bila zamanj; spoznal je. da se ne more preživeti in opustil je svoj študij naravoslovja kateremu se je bil z vnemo po svetil. Vstopil je v železničarsko službo in se znašel na mali zapu ščeni postaji ruske "Jugozapad ne železnice". Enoličnost službe nedostatek duševnega razvedrila ubija 11a takih samotnih postajah najsvežejše in naj inteligentnejše ljudi. Toda Witteja ni ubilo. Ka ko poldrugo leto je služil Witte na tej samotni postaji, ko je dobil generalni ravnatelj "Jugozapad nih železnic" od njega obširen e laborat, kako bi se dali dohodki železnice zvišati. Generalni ravnatelj je bil na stvari interesiran: participiral je na čistem dohodku železnice. I11 akoravno je videl poti elaboratom podpis enega svojih malih neznanih uradnikov je vendar sklenil, tla elaborat prečita .. . Par dni na to je držal železniški asistent Witte v tresočih rokah brzojavko ,ki ga je klicala k generalnemu ravnateljstvu v Kijev. Kolegi so ugibali, da je gotovo kaj zagrešil in da bo odpuščen iz službe. Obžalovali so svojega skromnega tovariša, ko je sedel na vlak in govorili: 4' Ne vrne se več". In prav so imeli. — Witte se ni več vrnil na malo, zapuščeno postajo, ostal je v Kijevu, čez leto dni je bil namestnik glavnega ravnatelja, po daljših dveh letih njegov naslednik. Mladi Witte je svoj posel razumel. Z 39. leti je sedel v ministrstvu, kot načelnik železniškega oddelka in predsednik tarifne komisije. z 42. leti je bil minister za prometne zadeve, postal je ministrski predsednik prvega ustavnega ruskega ministrskega sveta, grof, avtor ruslcega konstitučnega manifesta, državnik, h kateremu se je car v časih skrbi in nevarnosti vedno zopet zatekal . . . Kadar sedejo diplomati k mizam, da se pričnejo pogajati za mir bo morda Rusija še le občutila, kako velika izguba jo je zadela s smrtjo nekdanjega dijaka-prosjaka. Ogrska legenda o vzroku vojne. "Pesti Naplo" prinaša kot posebno zanimivo črtico legendo, ki se širi po severnem Ogrskem med kmeti. Sotrudnik navedenega lista jo je slišal sam v neki vasi. Razgovor med dvema kmetoma, sedaj vojakoma, je bil ta-le: Veš ti. zakaj je nastala vojna? Pravijo, da radi Srbov, odvrne drugi. . Ali kako radi Srbov, naš kralj bi se ž njimi sploh ne spustil v razgovor. Srbi so se samo vmešali v vojno, da bodo skupaj z Rusi. Ali vsega je kriv ruski car. Čul sein jaz to tam gori! Pa kaj si slišal? vpraša drugi z velikim zanimanjem. To se je zgodilo tako, začne pripovedovati ogrski "baka": Ruski car je prišel nekoč obiskat našega kralja na Dunaj. Naš kralj je pokazal Rusu svoj krasen dvor, ali ruski car je rekel: Pa kaj mi kažeš to? Pri meni, v moji državi stanuje v taki-le hiši okrajni predstojnik. Ako hočeš videti, kaj je carski dvor, pridi pogledat mojo palačo v Petrogra-du. Tam so sobe iz samega zlata. Naš kralj je bil jako radoveden, kakšna je ta palača, in nekega dne je odpotoval, da si jo ogleda. In gledal je naš kralj carjevo palačo in rekel: Zakaj si me klical sem, da mi kaj takega pokažeš.' Da, vse je lepo, ali ti bi gledal, ako bi videl mojo palačo v Budi-mu! Tvoj dvorec se skrije pred njo! Ruski car se je razsrdil, dal vpreei konje in se je peljal v Budim. Došel je v Budavar, začudil se in gledal. Končno ie rekel: Lepo je vse to, krasen dvorec, kakor tla je padel iz nebes. Daj mi ga 111 jaz ti dam v zameno šest dvorcev v svojem carstvu. — Kaj, jaz naj ti dam ta dvor? se je začudil naš kralj. — Da, ti, je odvrnil Rus. Ako hočeš. daj. ako ne, pridejo moji kozaki pit vodo iz Dunava. — Ne bojim se, je odvrnil naš kralj, kajti dokler je O-grov, bo tudi Budavar in nikdo me ne prisili, da bi zamenjal ta dvorec s tvojimi šestimi. — Ruski ear se je razsrdil in odšel, nabral vojsko in jo poslal na Ogrsko, da vzame Budavar. Ali ni mogel dospeti niti do Košic, ker mu je naš kralj poslal nasproti svoje vojake. Ko je vojak to pripovedoval, se je zbralo okoli njega polno vašča-nov. Vsi so pritrjevali: tako je! Le eden se je hotel nekaj zasme-jati in ugovarjati; slabo bi se mu bilo godilo, da se ni hitro odstra nil. Originalna ponudba. Praška 'Slavia' je dobila pred kratkim tako ponudbo z bojišča : 'V Jarku, dne 24. februarja 1915 Ker smo dovršili zgradbo nove hiše (2 metra pod zemljo, 1000 m pred rusko fronto), smo se odlo čili mi podpisani lastniki, da jo zavarujemo in da Vašemu cenjenemu zavodu stavimo to-le ponudbo : Zavarovanje naj velja proti ognju, šrapnelom, granatom in proti porušenju. Prosimo, tla nam pošljete svojega zastopnika, ki naj preceni gradbo in odredi višino zavarovalnine, katero bomo pošiljali vsakih 10 dni. Naša hiša se nahaja 11a glavni fronti med Varšavo in Karpatami. Prosimo skorajšnjega odgovora: — Josip Repka. Jan Taborski, Alojzij Dvorski, lastniki. IZOBRAŽENA HČERKA. Pomisli, Ana, sedaj bodo ves petrolej rabili v vojne svrhe. Moj Bog, ali se morajo pri luči bojevati? V GOSTILNI. Sin očetu: — Oec. kaj pa pomenijo te lesene palčke na mizi? Oče: — Ali ne veš, tla prigrizuje gospoda pri jedi zobotrebce? V kleti. Dober svet. V kopalinci sem zamenjala svoja dvojčka, sedaj pa ne vem, kateri je Peter iu kateri Pavel. — Počakajte, da bosta malo dorasla in se naučila govoriti, vam bosta že potem povedala, kdo sta. Zvestoba. — Kaj ne. da je vaši nevesti ime Ana. — Saj imate njeno ime še celo na roki tetovirano. — Da, Ana je ji ime. — Kaj pa če bi vas zapustila? — Imena ne boste mogli odstraniti. — Potem bi si pa moral izbrati zopet drugo Ano. Sedaj imam že .četrto. — Pravijo, tla vino preganja skrili, pri meni je pa ravno na- J-.asuija. sprotno. Takrat, ko se ga grem v klet napit sem v silnih skrbeh, da bi me kdo ne dobil. Jubilej. Izdelovalec klobas, ki praznuje petindvajsetletnico svoje obrti: — Otroci, danes si pa lahko kaj boljšega privoščimo. — Danes sem neizrečeno vesel iu ponosen. — Pomislite, že petindvajset let delam klobase iz pokvarjenega mesa. pa me niso še nikoli zaprli. Usoda agenta. Moj mož pravi, da je povsod tako priljubljen, tla ga kar na rokah nosijo, če pride v trgo- Deček: — Naša teta se pa ni-vino ponujat blago. I koli ne sede pred ogledalom. Kar — Seveda ga nosijo na rokah:! v J'oki uredi lase in jih postavi na — hlapci na cesto. glavo. PRI RANJENIH VOJAKIH. — Oh, kako imajo lepe glasove! — Saj so sami junaški tenorji! QliAS NAJtQpX, g. MAJX, 1915. Jugoslovansko B : S Koto!. Jednota a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI Predsednik: J. A GERM, 507 Cherry Way or bos 67,Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Are., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L«. BROZICH, Box 424, Ely( HI«« Blagajnik: JOHN GOUŽK, Boi 105, Elv, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, IIL NADZORNIKI: MTKE ZTNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPKIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOIIN TOG RICH, 444—Gth St., La Salle, 111. JOHN* AX'S EC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. POREXTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itv. 1 Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva bv. Srca Jezusa, itv. 2, Ely Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itv. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli-'jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo GL N. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 86. v Midvale, Utah. Na zadnji seji dne 12. aprila smo razmotrivali o zadevi poviša-neg asesmenta za 2.">c. in kdo naj plačuje bolniško podporo. Kar se tiče tega, smo vsi navzoči člani enoglasno odobrili, da naj Jednota še naprej plačuje kot je začela s 1. januarjem 1914. Seveda. med društvi so velike razlike; nekatera društva bi bolje shajala, če bi sama plačevala bolniške podpore, česar pa društva z malim članstvom nikakor ne bi mogla v slučaju boleznf. Velika dru-tšva so lahko ponosna na to. da stavijo protest, mala društva pa ne smejo misliti na to. ako hočejo člani dobiti podporo v času nesreče ali bolezni. Ravno naše društvo, ako hočemo biti varni, ne more podpirati protestov nekaterih društev. Ko bi nam bili slučaji nesreč zana-prej znani, bi se lahko obrnili na boljšo stran; ali mogoče je. da pride nesreča, da je par članov bolnih za par mesecev ali še dalje, kaj naj bi se z bolniki naredilo! Ako pride do takega slučaja, bi morali razpisati članom velike naklade, katere bi težje zmagovali kot sedaj 25e. C lani jako težko plačujejo današnje velike mesečne prispevke, kajti razmere so kakor povsod slabe. To vedo dobro vsi tajniki krajevnih društev, kako je težko dobiti od nekaterih članov mesečne prispevke. Tega glavni urad ne občuti. Vse dobite poslano o društev, kot da bi bili najboljši časi. Zato apeliramo na glavni u-rad. da odvzame teh 25c nazaj, kakor hitro bode poravnan primanjkljaj. Kar se pa tiče Slovenske Lige. cenjenim uradnikom J. S. K. J. kar naravnost odgovarjamo: lahko je ustanovljati marsikaj, ali je tr«'ba pomisleka, če bode šlo ali ne. Poglejte v preteklost! Kaj se je vse obetalo Amerikanskim Slovencem in pobiralo svote, še danes nimamo nič in tudi nikdar ne bomo ničesar dosegli s takimi rečmi. Slovenska Liga je ustanovljena, in ustanovitelji naj jo podpirajo in tiste osebe, katere so vnete zanjo. Ako vam ugaja, ste lahko člani. nikakor pa ne dovolimo, tla bi Jednota imela kaj z Ligo. Držite se dela za katerega ste plačani in delajte v prid J. S. K. J. Slovenska Liga ima svoje uradnike, mi se držimo pa svojega dela! O njej se je že dosti pisaio po slovenskih časnikih, tako tla mora vsak že videti, kakšen blagoslov bode prinesla, zato ni treba še J. S. K. J. uradnikom teh stvari posebej naznanjati. Kjer so osebe za Ligo. jo že imajo, kjer jih pa ni bilo do sedaj, jih tudi potem ne bode. Mi nismo proti Ligi, povedano odkrito. Mi se držimo gesla : Vsakemu svoje. Peter Blatnik, tajnik. OPOMBA GL. TAJNIKA: Mi smo opetovano povdarjali. da je zadeva Slovenske Lige popolnoma prostovoljna od vsakega rojaka, tako tudi za člane J. S. K. J. I)a smo opozorili člane nato, smo storili samo svojo narodno dolžnost. Vsaka stvar ima dve strani in včasih še več; vsi. ki se ne strinjajo stem naj pomislijo, da je veliko rojakov, ki se strinjajo. ( lani J. S. K. .1. naj delajo v tem popolnoma po svoji lastni vesti. Hči. Stanko Majcen. "Nočujete v njej kakor mi. mi- di ženska z mirno roko pritisniti mogrede!' na petelina. Zato tedaj so v Stok- Prikimala je. holmu že pred vojno mislili osno- 4'Čakate na sestro!** vati žensko strelsko društvo, ki *'Ne pride. Bog je ž njo, zato naj bi potem svojo organizacijo __ne pride. Veste, to je tako: Mo- razširilo po celi deželi. A prišla je goče je trideset milj do tja, mo- evropska vojna in stvar je dozdaj Sedeli smo na klopi ob steni, goče troje. Pa če bi jih bilo šest- počivala. Sedaj se je pa švedska tiščali premočene čevlje v žerja- deset — če bi mogla, bi prišla. Ta- vlada iz ozirov na skrajno bram-vieo in si raeli premrle roke v ko pa jih n i ne sestdeset. ne tri- bo domovine sama zavzela za to. plamenu. Ivje na suknji s«1 je je- deset, ampak koj ena sama in ne da se vse švedsko ženstvo nanči lo taliti in se je v težkih, temnih pride. Ljudje se ne poznajo več, streljati. V to svrho je vlada stok-kapljah odeejalo od robov. Pod zmešali so se rodovi, jaz mislim, holskemu ženskemu strelskemu petami so naraščale ogromne čr-da je umrla.'' društvu dala na razpolago potreb- no lnže. | ' Ali je toliko nesreč na ee- ne prostore v neki artilerijski vo- " Odložite suknje, sezujte r-ev- sti?" jašniei in razen tega puške in Ije. tako se vain nič ne posuši!"* j "Vi ne razumete. Enemu je u- strel ji vo ter streljišče. 1500 žena "Ne moremo, moramo dalje."* soj»-uo tako. drugemu drugače, in deklet iz vseh stanov se že uči '"Kdaj že greste!" Voz se tišči voza. ročica seže v ro-'streljati in stvar se širi že tudi na Mogoče danes, mogoče jutri. čieo. saj se ni mogoče nikamor,deželo. mogoče čez pol ur«1.... nič ne ve- premakniti. Odzadaj priganjajo, ran.'' ,vedno novi vozovi rijejo v gnečo. Starec je vzdihnil„ Ozrl se jo ki trda iu trepetajoča stoji kakor na svete podobo, po vrsti in po pribita. Ne morete nikamor, ne redu viseče tik poti stropom, in na levo, ne na desno. Živina pa da, ojesa pokajo, jok ljudi se me se prekrižal. '"Vojska je vojska. Nič ne ve-'ša v hreščanje tročih se koles, Še mo, ne dneva, ne ure. Pride ukaz. s ceste ne moreto, tla bi jo peš u-in moramo iti. Ali si bil dvajset ali brali, kamor bi hoteli, ker je vse trideset let ali celo z mladega v zastavljeno. In redki mostovi dr-enem in istem kraju — če pride že čez široke reke. Ni in ni mogo-ukaz, inoraš iti. Gorko je za silo, če. Jaz mislim, tla je umrla. In stene drže in ne puščajo vetra, sem še rekla: Pusti ji ga, naj ga tudi slame je še ostalo nekaj sno- ima pri sebi na vozu. Rajši bo vo-pov, za streho skritih — noeiti bi žila in ne bo tolike zmešnjave, se dalo tako ali tako: moraš vsta- Nič — vzel ga ji je, ker se je zdel ti in iti. ! močnejši, starec, kakršen je, njo Nekaka babilonska zmešnjava'pa je pustil odzadaj. Ženska ne se mi zdi vsa vojska. Ljudje nič^ore pogaziti ljudi, da bi prišla več ne vedo, kako gre rod in po-jza otrokom." kol en je, n.* spoznajo se več ne po| "Težko je, tudi bi bilo težko, obrazu, ne po besedi. Strmijo naJti pot.... ' drug v drugega kakor v tujee in j Dekle je treslo z glavo in si dvi-se pehajo. Pehajo se za kruli. za [gnilo troka v naročje. Koea gaje voz, za cesto, za most____Oče vjpregrela tako, da so mu roke živo nebesih, odkod se jih je natrla to- rtlele in so izpod dolgih, na kon-lika množica. Natrpa se jih k dove ;<"ih privihanih vek strmele oči ka-kod na velike ceste toliko, da se,k°r dvoje žarkih, svetlih zvezd, je resnično treba riti za kolovoz.| "Ali Se bo igral? Na —" Dala In sprevod je liedogleden. Izza mu .1« igračo v roko in se preko obzorja se dviguje, pada za obzorje. Grozno, grozno, ljudstva se selijo in narodi nimajo več miru. Svojo hčer sem izgubil ob tej priliki. Stali smo pred lvov- njegove glave ozrla na nas. "Ne, to ni tako, to ni tako. Pot se še najde, saj ni daleč, ena milja. Pa če je umrla, ne more. Na vozu je umrla, na tistem svojem skim mostom voz pri vozu, nalo- vozu sredi stiske, ko je spoznala. Proti denucijantom. Kr. ogrsko-hrvatsko domobransko Zi!povetlništ\y) v Zagrebu je izdalo razglas, ki naglasa, da se z vsakim dnem množe anonimne o-vadbe ne samo proti civilnim o-sobam, ampak tudi proti moštvu domobranstva in črne vojske, in celo proti častnikom. Še več: te anonimne tožbe vsebujejo često tudi grožnje. Dasi v teh težkih ča-aih zaposleno z mnogo važnejšimi stvarmi, in v nasprotjn z višjo zapovedjo. nAj anonimnih o-ne jemlje T obzir, je gori o ženi in napreženi, ko so lias zajele tuje čete. Jaz sem iz srede kolone pognal konje, da so švignili plameni izpod podkev in mi je do malega vse popadlo z voza. Ko sem se ozrl, je ni bilo več. Ostala je s svojim vozom zadaj, pred mostom. v gneči, in ni mogla ža menoj. Konji, nasajeni na ojesa, kolesa zavožena v kolesa, jok in vpitje ljudi in otrok — vse je ostalo v prahu za menoj. Šele ko sem se ustavil, sem zapazil, da imam njenega otroka na svojem vozu. Vzel sem ji ga bil z naročja in ga posadil poleg sebe. da bi hitreje prišla poleg naprej. Zdaj mi je žal, da ji ga nisem pustil. Pomislite, o-trok je star tri leta, tudi ona je stara šele dvajset let in še nista bila narazen. Da, žal mi je, da ji ga nisem pustil.... Ona je plavili las, tudi on je plavili las, ona ima temne oči. tudi on ima temne oči.... Škoda, škoda.... Da. kakor vesoljni potop je ta vojska. Kar se reši iz nje, se reši po naključju, nevedoma. V tisti zmedi bi bil prav tako laliko stisnil pod pazduho vrečo ovsa. Vrečo ovsa bi bil postavil na prag. Vre-je bil njen otrok, njen triletni, zagrabljeni otrok. Kadar bo konec, bomo šli in se bomo klicali po vsem svetu. Svoje otroke bomo iskali po mestih in vaseh čisto tujih dežela, tuj jezik govorečih, neznanih nam ko pekel ali nebesa. Romali bomo po eestah, do dna izvoženih, ob jarkih, polnih kužne' mrhovine, in bomo klicali. Na pogoriščih se bomo ustavljali in klicali. Tuje hiše. tuja vrata bomo odpirali, iskali po vseh izbah, na slami in pod hlevom in bomo klicali: Kje si. oglasi se, preljuba naša hči.. " Starec se je razvnel do ognja. Oči so mu plamenele kakor bakle, brezzoba usta so zastala v gibu govora kakor okamenela. Zunaj je zavil veter z visokim glasom iu stresel duri. Ogromno poleno. že davno stlelo, se je zrušilo na ognjišču in puhnilo nov val gorkote v izbo. Starec je naložil tresk, sedel bliže ko ognju in se zamislil v žolte plamene svežega lesa. V kotu pod svetimi podobami je sedelo dekle v ovčjem, na prsih prevezanem kožuhu, kratkega rdečega krila in visokih svetlih škornjev, ter slone stražilo spanje triletnemu. V zaboju, zibki menjeno poveljstvo vendar večji tlel teh ovadb temeljito preiskalo, a došlo je do žalostnega za- ključka, da so neosnovane, stor-j Job je x otrok na sno_ jene iz ma-evanja, da jim manj-* s]ame y be]o ^ ^ a<) ka vsaka moška m plemenita n „„ - „ , , , . .* , , .. i vratu. Dekle mu je desnico ovilo sel. — \ sled tega je sklenilo re- i * i . ,-, (.o j krog vratu, z levico mu je gladilo čeno zapovedništvo. da v bodočefkoeo čez noge. ne bo na anonimne prijave ničesar ukrepalo ter jih bo uničevalo "Ali spi! * * "Spal je, a zdaj se je zbudil, brez ozira na vsebino, dočim bo Vedn0 8e zbndi> k*dar veter stre~ podpisane in utemeljene pritožbe86 dun Strašne noči so zdaj zu-|marveč se mnogokrat klatijo krog ! njih tudi volkovi, in kadar treba | s sanmi na dolgo pot čez pogorja. da ne gre naprej. Dvajset ur so še čakali pred mostom, pravijo. Vam se zdi, da to ni potreba. U-mreti se da, kadar človeku hišo zažgo nad glavo, kadar mu živino pokoljejo, kadar ugleda zemljo, ki mu je rodila, izprevrže-no v utrdbe. Toda poglejte te lase." Vzela je otroku igračo iz roke in nam jo pokazala. Bil je koder rdečeplavili las, blesteč kakor svila. dehteč kakor svež gorek vosek. "To so njeni lasje, dala mu jih je za spomin že dolgo prej. In zdaj poglejte njegove: njegovi so ravno taki. Dolgo časa so bili temnejši, zamolklejši, brez bleska. Zdaj smo tri mesece narazen in pred štirinajstimi dnevi so se mu naenkrat začeli spreminjati. Začeli so blesteti, dobivati tisti rdečkasti ogenj, ki ga imajo njeni lasje in ki ga vidite, če jih pogledate stran od svetlobe." Postavila si ga je na kolena, mu spretno splela koder v lase in mu dvignila glavo v luč. "Ali ne —? Kje imaš igračo? Otrok se je nasmehnil in si segel v kipeče, z vratu na rame prelivajoče se valovje kodrov, živo in svetlo tako, kot da se je vnelo v solncu. "Ali ne — Posadila si ga je zopet v naročje in vprašala, ne da bi dvignila oči: "In vi še vedno ne vrjamete, da je umrla!" Treske so bile dogorele, pod pepelom je tlela bleda žerjavica. Starec se je bil stisnil čisto v kot za ogenj in zaspal. Prsti rok, v naročju sklenjenih, so mu neprestano igrali. Včasi je dvignil gla-ov in zaklieal kakor iz daljnih globokih sanj. tenko kakor otrok: "Kje si. oglasi se, preljuba naša hči!" a je takoj zopet zaspal. Raznoterosti. Švedinje ie uče streljati. Že pred vojno se je na Švedskem širila misel, da bi se ženske učile streljati. Švedska je po deželi redko naseljena in marsikaka poštna odpraviteljica in učiteljica kje na samoti je že doslej bila prisiljena naučiti se ravnati s strelnim orožjem, da bi se v slučaju potrebe vedela braniti. Tudi -soproge posestnikov Najemnikov zemljišč, logarjev in pastorjev znajo skoraj vse rabiti revolver. Saj samotni domovi niso le izpostavljeni roparskim napadom. Zabave belgijskih vojakov za fronto. Poročevalec amsterdamskega lista "Tijd" pri belgijski armadi pripoveduje, kako so na nekaterih krajih za fronto urejeni zabavni večeri za vojake, na katerih se vrše predavanja in glasbena izvajanja. Za isersko fronto stoji tesno ob ognjeni črti vojaško gledališče, ki je napravljeno iz slame in zelo podobno marionetnemu gledališču v Antwerpnu. Gledališče je zelo primitivno in je v njem prostora le za 15 oseb. Ob nedeljah prihajajo vojaki iz bližnjih strelskih jarkov k predstavam ; poje se kaka pesem in vrši predavanje — resnega ali veselega značaja. Gledališče je na glasu eele milje naokrog. Uš — rešiteljica življenja. Kakor znano, je uš prav šiba božja za armade, zlasti ako se ji opravičeno očita, da je glavna razširjevalka pegastega legarja. Kakor vsako zlo, pa utegne včasih tudi uš postati človeku do-brotniea. To se je pokazalo v nekem boju na Ruskem. Neki gre-nadirski polk je prodiral na sovražnem ozemlju. Grenadirja, doma iz berlinske okolice, je nenadoma pod kolenom začela griztiuš; skloni se, da vsaj za hip prežene neprijetno srbečico ter se popraska. Tisti hip pa zabrni čezenj krogla in mož, ki je korakal za njim, se zgrudi mrtev. Tako je postala uš rešiteljica življenja. Vojna in budimpeštanski oderuhi z moko. Budimpeštansko mestno zastopstvo je izdalo določne odredbe glede aprovizacije mesta in vsled teh odredb hoče izdajati posameznim trgovcem, pekom itd. bloke. Prvi dan razdeljevanja blokov je prišlo na magistratu do silnega vznemirjenja, zlasti ko se je odrekel pekom blok za moko št. 0. Gre za to, da mesto zabrani pekom po či belo pecivo. Mesto hoče uvesti za vse gostilničarje jedilne liste. Ljudje pravijo, da so gostilničarji krivi, ker je nastala draginja in pomanjkanje živeža, zlasti mesa, ker so jedilni listi pri gostilničarjih jako raznoliki. Mestna u-prava hoče urediti jedilne liste, tako da gostilničar ne bo mogel kupovati raznovrstnega mesa. Jedilni list bo obsegal tri do štiri povsem jednostavne jedi za meščane. — Neki članek v 'Az Estu' odkriva, kako si znajo dobaviti meso na škodo prebivalstva razni manjši oderuhi. V članku se či-ta : V našem mestu so prodajalne moke. v katerih človek s težavo dobi 5 kilogramov moke, v nevarnosti je pri tem včasih njegovo življenje. Ako itna protekcijo pri vratarju trgovine, potem se more kako z njegovo pomočjo pririniti v prve vrste, da dobi moko. Romajo pa nekateri od prodajalne in kupujejo moko za hišno gospodinjo; tako po 5 kilogramov se nabere sčasoma obilo moke, katera se shrani pri hišniku ali kaki drugi osebi, o kateri se ne more slutiti, da bi imela obilo moke v zalogi. Tako leži večji del moke, ki manjka ubožnejsiin slojem, po skritih kotih premožnih ljudi. — Dolži se krivde pomanjkanja moke tudi kavarnarje in, gostilničarje. Vsaki kavarnar in gostilničar dobiva na dan 85 kg bele moke. Nikdo ne vpraša, kaj dela s" to moko, ali je res porabi dnevno toliko In tako se pripeti, da se privatniki potegujejo za dovoljenje otvoritve kavarne ali gostilne, pa dobi na dan 85 kg moke, pa nima niti štedilnika, da bi mogel kuhati čaj ali kavo. Točilnice žganja in drugih alkoholnih pijač tudi dobivajo po 85 kg moke in razdeljujejo jih med svoje goste, ki popijejo največ žganja. Tako se po jed-ni strani borijo ljudje za to. da bi imelo dosti živeža, po drugi pa moko prav razmetavajo, imajo preveč moke in kruh jedo iz najbelejse moke. naj. sprejemalo, preiskalo in nepri-J "Ta hiša ni vaša!" stransko reševalo, "NL" ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UFRAVNI-je pač nujno potrebno, da zna tu- 8TVQ NE UREDNIŠTVO, CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. MOLITVENIH: Marija Varhinja Marija Kraljica »—.60 Marija Kraljica, elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi —.60 Rajski glasovi elegantno b vezano $1.20 Rajski glasovi, elegantno vezano $1.40 Pot k Bogu, elegantno vs-^ zano $1.20 Skrbi za duio, elegantno vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški ,—.40 POUČNE KN7I7E: Abecednik slovenski, v-itan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleško-slovenski in slovensko* angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano -—.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živino zdravnik ;—.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Hitri računar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 Ne?r-5Čina brez učitelja, 1. iu 2. del do —.50 .-Vmščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Pouk zaročencem, vezan Prva nemška vadnica Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven- ski slovar Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $1.00 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po Slovensko- angleška alovni- ca, vez. " T____ Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 Križana umiljenost —.40 —.60 Kaj «te je Makaru sanjalo! —.50 -.50 $1.00 —.20 —.70 —.35 —.25 $1.20 Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) Maksimilijan I. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Mik lova Zala Mirko Poštenjakoviž Na divjem zapadu, vez. Na indijskih otokih Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, Lf 2. in 3. zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morja Nesrečnica Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, vez. Pasjeglavci Prihajae Pregovori, prilike, reki Pri Vrbeevem Grogi Prst božji Pariški zlatar Randevouz Revolucija na Portugalskem —.20 Senila _.15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki —.26 Strahovalci dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmeg, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč _.20 Srečolovec —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika Slovenski šaljivec Štiri povesti Tegetthof Turki pred Dunajem Trije rodovi —.20 i—.20 —.80 —.20 —.20 $1.00 —.25 —.70 —.35 —.20 —.60 —.30 —.20 —.35 —.30 —.20 —.20 —.15 .25 —.20 —.20 —.15 —.80 $1.00 —.30 —.25 —.20 —.20 —.25 —.25 $5.00 —.20 —.30 —.3 —.25 —.30 50 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 —.30 Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregor čiča Življenja trn jeva pet _.60 'Znamenje štirih Za kruhom ___ $1.00 Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviea Rudolfa —.75 ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Avstrijska ekspedicija — 20 Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu — 30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči —.20 Pabiola —.35 George Stephenson, oče že- leznic —.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, —.20 Hildegarda —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2,- zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Go- renjskem —.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Tzanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobruio —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 —.50 —.30 —.30 —.20 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —25 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin ' —.30 11. zv. Rdeča in bela vrt*-niča —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. z v. Angel j sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.25 19. zv. Mlada mornarja ——.30 TALIJA: Zbirka gredalilkih iger. Brat sokol Cigani Dobro došli Doktor Hribar Dve tašči Pri puščavniku Putifarka Raztresenca Starin arica V medenih dneh Zupanova Micka —.29 —.40 —.20 — —.20 —.20 —.20 —.30 —.20 —JO —.30 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami humoristične, božične, novoletne iu velikonočne, komad po <—.03 ducat po ^.Jl Opomba: Naročilom je prflož iti denarno vrednost, bodisi t gcJ to vini. postni nakaznici, ali pofitnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah 2e vračuna®*, _ - - - —lj_1__._.„,- Mm . .. : J,- -Uii:----... ......, „ a I ...",.. .L. ims. « T*:. . —"" 1 wr FSW^JTT-T i ■■ '.mr. —T" [TKI clovcnska lien © © Lm€H GLAS NARODA, 4. MAJA, 1913. IZYR&EVALXI ODBOB: Frank Sak»rr. pml*ednlk, 82 Cortlandt St. New York, N. T. T&Jalkl: Edward Kailfth. «119 St. Clair Are., Cleveland. Ohio. Kudolf Tr*4t, W. Central Itrk, New York, N. Y. John Jaccr, blagajnik. 5241 Upton Are. So.. Minneapolis. Minn. LKru. V fnxklh I ika vplačana svota botle potrjena [*> blagajniku in razglaSena )zor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Uge! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, i nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča počila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem de-irju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in r>. Pijejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. ajriika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes še Dima. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se iiij. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. »OZOR! Štajerskem doslej ni podatkov. Umrl je v Mariboru črnovojni-ški rekint 26. domobranskega polka -Simon Kvas. Okrcg 550 mož in mladeničev je i/. Celjske okoliee šlo doslej na vojno; padlo jih je po ueki sestavitvi, ki pa ni povsem natančna, doslej 2<». ujetih je do ranjenih pa do 50. Uporaba vojnih ujetnikov. V Miirzzusohlagu bode delalo 200 j ruskih ujetnikov vodovod; v I». ur, kolikor ra p«Mlruinlra sama ne potrebuje, naj blagovolijo posla« Mr. Graražgole, Selca). Anton Kristan (Bled), Ant. »• ne morate raniti. Najbolj v rabi so ajiamti, kot ;ra vidite na sliki, stan« sumu SI.t m < jw.^tni-no. V I»IIi usnjati škatlji j<* ikile.ir aparata tudi se«ieni najfinejšili klin. ki so iz i z. najltoljšptra ji*kla. Tlonar pošljite po Postal Money OnUru nit itt.t.iv »lonar v ro-pristriranem pismu. NaroCsi se pri: Alois Adamič & Co , P. O. Box 1581, New York, N. Y. a' Ri Jm I 7.\ PIŠITE PO ILUSTROVANI CENIK! 'krackerjev' brinjevei \t najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRINJEVEC" Je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TKOPINJEVEC In SLIVOV-KA kuhana v naSi lastni distileriji. Naše cene so sledeče: Tropinjevee per gal. $^.50. $2.75 !n $3.00 Slovovitz per gal.................SU.To—$3.00 Tropinjevee zaboj .................... $ 9.00 SUvovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 Rudeča Ohio vina per eal.....5Gc.. flOc., 65c Catawba in Delaware i>er gal.......7."»e.—SOc. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA'* LxTrioJe vsakovrstne tiskovine po nizkih censb. Odo okosso. lzniije prerode v Anfi jdk UnUsko orgsnlilrsiM, Posebnost m dnitfeBa pririla, okrstaks, pemfrfi, ceuU tU. Vm naročila pofljite uu' Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. T. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženi. GLAS NARODA. 4. MAJA, 191."» prevel G. 1*. Prvo poglavje. V SOLNČNEM SVITU. Rohan, lit • an Ali uit* m* slišiš? Ca« je. tla greva. P«>j«li. pojdi. Strah me je pogledati dol k tebi. Ali ne boš prišel gor. Rohan? ki kliee te besede, se izgublja v morskem zalivu, ki polni Modrikasto pr«;.*Miio spodaj. Izgublja se tlalee sp^tlaj m»"s go>tol iij'-iit in-štetili. ...... hnih I'ovorojenih usti.-. Doeioi se pa mo: ka govornik. k**r ruti. da ga prijemlje omotiea. prihaja od sjx»t ln j navzgor človeški glas. čist a slaboten kot glas z morja, ki izpodjeda in obliva <"<-ri rdečega granita tisoč črevljev globoko. Solin*«- zahaja tam tlalee t>nstran vodovja, zahaja z zadnjim zlatim žarkom tja m«*•• j»* pa zaveda, najde v tetn poseben užitek. Naravnost razburljivo je gledati pra pri tem delu. Razoglav je. Nj< sovi lasje zlatorjave barve mu vihrajo do ramen in kadar mu zanese vetrič šop las v obraz, strese z glavo ter jih vrže za tilnik. Njego>a glava je slična oni leva: vrat, čeljust sta levja, in oči. tudi tedaj kadar s.> bleste. imajo čudoviti, v daljavo izgubljeni, vizijo-Jiarni pogled kralja živali. Njegova postava, tlasiravno gibčna, je orjaška. Pa saj je vendar iz rodovine Gwenfern in odkar pomnijo ljudje, iit bilo še nobenega Gwenferna. ki bi meril manj kot šest črevljev. Oproščen obleke in izpreinenjen v kamen, bi lahko predstavljal llerkula: — tako širokih pleč je. A tudi v njegovi sedanji obleki, obstoječi iz temnomodre srajce, odprte pri vratu, pestro-bojnega pasu ter hlač-dokolenk. izgleda kot junak. Svoj posel opravlja z uneino. Pri pasu i*ua pritrjeno mrežo, skoro napolnjeno s peščenobarvnimi jajci. Solnce pada vedno nižje in njegovi žarki postajajo vedno bolj slepeči, ko padajo na rdeče skale. Ptičar je dvignil pogled ter zapazil skozi oblak ptic temnorjavi obraz deklice, ki je zrla navzdol proti njemu. — Rohan. Roban! — je zopet zaklicala. Zamahnil ji je s palico, se nasmehnil ter se pričel pripravljati, da spleza navzgor. — Že prihajam, Marcela! — je zaklieal. In skozi poletajoči sneg ptičjih peroti je prihajal, dokler ni bil ta sneg poti njegovimi nogami in ne več nad glavo. Deloma s pomočjo vrvi, deloma s krivcem svoje palice je plezal naprej z rokama in nogama, skakal s pomola na pomol in prihajal vedno višje. Včasih je izgubil tla pod seboj, ker se je odkrušil košček skale. V tem trenutku je visel s celo težo na vrvi. Malo obledel je. a ne iz strahu, temveč vsled razburjenja. V glavi se mu ni zavrtelo. Mirno je gledal navzgor in niztlol ter poznal vsak korak svoje poti. Videti je bilo. da se pomika naprej počasi, z naporom, a njegovo plezanje je hitrejše kot je videti očesu in v par minutah se je vspel preko naprej štrleče skale ter stal na ravnini poleg deklice. Očesu se je takoj odprl pogled na pokrajino za skalovjem. Oblačna iztoč na stran je bila zakrita z meglami in razločno je bilo videti pred tem ozadjem zelene griče, sveže razorana polja, gruče dreves, meti katerimi so se skrivale hiše. A vse. kar je videl v tem trenutku, je bil temni obrazček in svetle oči, ki so se ozirale vanj, polne ljubezni. , — Zakaj si tako drzen. Rohan? — je vprašala v mehkem bretonskem narečju. — Ako bi se odtrgala vrv, če bi se izmotala zadrga če bi omedlel! Gildas in Hoel, oba pravita, da si neumen. St. Gurlan pečine niso ustvarjene, da bi plezal človek po njih! Drugo poglavje. ROHAN IN MARCELA. Plezati, kjer ni .še nikdar poprej plezala človeška noga, lezti po strmih pečinah, kjer je bilo redko videti celo koze in ovce. poznati skrivne prostore, ki so bili znani le orlom iu jastrebom, to je bilo veselje in slava v življenju tega moža. Bil je zanos, da deli življenje letečih, plavajočih in drugih životinj. Plaval je kot riba. plezal kot muha in da je bilo veselje popolno, se je lahko dvigal v višine kot lahkokrila ptica. Vsi kmetje in ribiči v Kromlaix so tudi plezalci, a nikdo ne do-«eže njegove hladne višine drznosti. Rohan Gwenfern gre pokonci, kjer bi drugi ptičarji tlasiravno izurjeni, plezali po vseh štirih. Tekom svojega življenja je parkrat jrrdo padel, a to ga je le še vspod-bujalo k novim naporom. Pričel je kot otrok, ko je pasel med temi pečinami ovce in koze. Počasi se je bil seznanil z vsako skalo ob tej obali, polni viharjev. Celo v možkili letih, ko se je pridružil svojim tovarišem pri ribolovih na visokem morju, je šc vedno ohranil svojo prejšno strast za pečine in skale. Dočim so drugi posedali ob zalivu ali pred vrati hiš. dočim so zopet drugi popivali v gostilni ali ležali leno med mrežami, je hodil Rohan po kaki veliki katedrali, katere niso zgradile človeške roke ali prodirali z bakljo v roki v temne dupline, kjer so dojile morske psiee mladiče. Kadar je plaval, je bil njegov cilj sipina kormoranov ob vnožju "I«rle Gurlana." (Nadaljuje se). ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL Bnttner "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva na človeka in obsega neb roj lepih misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je nmrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj še poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sena bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v V9e kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolah ne sinelo manjkati. Xa svetu so družlie, ki razširjajo Sveto Pisino. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral____ C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1S90 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi sli žnjo križemsvet ia učili vse narode.... Finančni minister Dunajevvski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, i»osvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik ■—.'J.. J— ! IgJ Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda'' in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Industrie« aad Immigration" ca državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali ■ katerimi se je slabo ravnalo. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije ▼ naturall-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of I/abor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Torku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in * «T®do ivpfer od « do 19 upa. 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. POZOR ROJAKI! Najbolj u-■pešno mazilo za žeu-'■ bke in m<*.ke la-.\ kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, irost? in dolizi lasie. kakor tudi moškim kras-ne brke in brada in n»l*>-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. Voatibol ali trganje v rokah. notnih in kHžu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture, kraste in grinte. potne nopre. kurje ««i. bradoviee. ozebline » par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRin.i. i nr Prodsjs belo vino po................ 70c. gallon črro vino po ................ 60c. ,, Drožnik 4 pallone za .................... tli. 00 Brinjevec 12 steklenic ?a................ $12.00 ,, 4 g&Ilone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair kit., N. L, Cleveland, Ohio Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav« Velikost Jo 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena jI je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rastje, N en t i je, Francije, Belgije in Balkanskih d ris t. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar poSljite nai Slovenk Publishing Company, 82 Cbrtlaadt Stml Near YoA, N. Y> ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR državah r Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-sldh posestev vseh velesil.] Obsega 11 raznih zemljevidov.' na 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obseg« devet raznih zemljevidov aa 8 straneh, vsaka Btran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov* Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja meBta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tadi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas; Pri večjus odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, 1 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 3C ® ® ® 9 NAJBOLJŠA d) a) ® ® 'SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Gena ▼ platno vezani|$1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe £ j I isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St d air Ave„ N. E.^i Gipagoie generale f ransatiantip > Francoska parobrodna družim.) Direktni trta do Hatri, Pariza, Švica, Inomasta Id Llubllanaj •LAZA VOW* »•mm m •UAIOUAI mm *rm wiimkm ^ . IA rzANca "Chicago", "La Tovarne", "Roehambeai" b "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl It., Oh« teferongh BnUdlnf. Pottni parnikl odplujejo vedao ob sredah Iz pristaalifa Rtrfkl iT. m. m. m Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne posiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem t staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.