Za četrtino večji izvoz
V našl občlnl doaegamo v letošn/i devetmeaečnl blagovnl menjavl s tujlno prece/ ugodnejše rezultate v prlmerjavl z druglmi IJublJansklml občlnaml, še bolj pa v prlmer/avl a slovensklml dosežkl. Takšno oceno Je mogoče napravlU tudl all še zlastl potem, ko smo upoštevall vse strukturne poaebnoatl združenega dela občlne Center, k/er ae koncentrlra vellk del ter-clarnlh goapodarakih dejavnoatl In vlšjlh ravnl zdru-ženega dela.
Devetmesečni podatki ka-žejo, da so gospodarske in ne-gospodarske organizacije po-večale izvoz za 45 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. (Podlaga za oceni-tev so izdene carinske dekla-racije). "To je precej več od skupne ljubljanske rasti izvo-za, ki znaša 24 odstotkov, medtem ko smo v Sloveniji izvoz povečali le §e za 12 od-stotkov. V Centru smo v tem času nekoliko povečali tudi uvoz (za 6 odstotkov), kar gre pripisati prav posebnostim združenega dela v Centru, medtem ko so uspeli v ostalih ljubljanskih občinah in v Slo-veniji spraviti pod lanskolet-no raven.
Na konvertibilni trg 91 odstotkov
Podrobnejša razčlemba izvoza kaže uspešnost priza-devanj za povečanje izvoza na konvertibilni trg. Delež »kon-vertibilnega« izvoza se je v le-tošnjem devetmesečju povz-pel na 91 odstotkov, medtem ko je lani znašal 87 odstotkov.
Za delež uvoza s konvertibil-nega trga pa je treba reči, da je ostal na isti ravni (69 odstot-kov).
Za ugotavljanje izvoznega potenciala je dokaj zanimiv podatek, da se je v primerjal-nem obdobju povečalo število organizacij združenega dela, ki so postale izvoznice. In si-cer je v letošnjem tričetrtletju izvažalo 68 ozdov, od tega 54 gospodarskih in 14 negospo-darskih organizacij.
Sestava izvoza gospodar-skih organizacij se v tem času ni bistveno spremenila; še na-prej ustvari največ izvoza tr-govina, sledita pa ji industrija in gradbeništvo. Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da je trgovina še nekoliko pove-čala delež, podobno tudi grad-beništvo, medtem ko sta in-dustrija in kmetijstvo nazado-vala.
Slabša oskrbljenost s surovinami
Razlog za zmanjšanje dele-ža industrije je moč pripisati
nižji rasti industrijske proi-zvodnje oziroma slabši pre-skrbi s surovinami in repro-dukcijskim materialom. Sicer pa velja povedati, da pripada največji delež izvoza indu-strijskih organizacij združe-nega dela Iskri - tozd Vega, ki je v primerjavi z eriakim lan-skim obdobjem povečala izvoz kar za 149 odstotkov, Pletenini, Rogu, Kartonažni -tozd Kartonažna, Medexu (izvoz je povečal za 142 od-stotkov) in Tekstilu - tozd An-goi^a. Teh šest organizacij združenega dela je realiziralo kai' 96 odstotkov izvoza indu-strije občine Center.
Specifična struktura zdru-ženega dela v Centru je obli-kovala uvozne trende, ki se v mnogočem - razlikujejo od trendov v drugih občinah. Iz-stopa namreč delež negospo-darstva, ki je v celotnem uvo-zu sodelovalo š 23 odstotki (lani z 19 odstotki). Nominal-no se je uvoz negospodarskih organizacij dvignil za 27 od-stotkov, medtem ko je gospo-darstvo ostalo na lanski ravni. Največ so uvozile Skupnost zdravstvenih organizacij Slo-venije, Republiški sekretariat za notranje zadeve in Dom Ivana Cankarja.
Sestava uvoza se je nekoli-ko spremenila in sicer tako, da se je povečeval uvoz opre-me in blaga za široko potroš-njo, zmanjševal pa se je delež reprodukcijskega materiala.