Cena 1 Din
Dvajsetletnice pohoda južnosrbskih rekrutov se spominjamo z vso častjo tudi mi, zavedajoč se, da pride dan, ko bomo morali tudi mi slediti sličnemu pohodu
Letna naročnina znaša Din 40—. Uredništro in uprava v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon St. 21-09.
V Uubllani, dne 14. aprila 1934.
Štev. 15 — Lete lil.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Razgovori
Balkan je bil že od nekdaj skupno s Po-dunavjem eno najvažnejših križišč raznih interesov. Tu so se že v preteklosti vršile velike oborožene in diplomatske bitke. Stanje se do danes še ni bogvekaj izpremenilo, vkljub razrušitvi stare dvojne monarhije in vzpostavitvi novih res samostojnih držav večjega karakterja, med njimi prvenstvo Jugoslavije. ? tem je bilo rešeno vprašanje narodnosti Ji} njihove samostojnosti, a vsa sedanjost je bila v primeri s preteklostjo nekaj popolnoma novega, čemur je bilo treba šele iskati pri-?'.®rnega načina življenja in razvoja. Dana je ?ila možnost konsolidacije, ne pa konsolidacija sama.
Seveda so se takoj pojavili razni načrti, interesirana velesila je imela svojega. , ®i ti načrti so pa imeti samo en« res dobro Jastnost, in ta je bila, da so jamčili svojemu tv°rcu primeren, rekel bi, odločujoč vpliv v P^ročju, ki ga je bilo treba »rešiti in urediti.«
Toda nekatere države so se kmalu zavedle, da je njihova rešitev in bodočnost odtisna od njih samih. Uvidele so, da jim bodo “rugi pomagali samo do tedaj, dokler jim bodo potrebne in bodo eno imeli od njih kake koristi. Kot rezultat te samopomoči v cilju osvoboditve od vseh tujih neprijateljskih vplivov in v želji, da samostojne države res čim-®j°lj mogoče samostojno odločajo, je nastala v Podunavju Mala antanta. To je barjera vseh tistih držav, ki ostro nasprotujejo povrnitvi Predvojnega stanja in zahtevajo, da ostane tudi v bodoče neokrnjen v svetovni vojni toliko naglaševani princip o svobodi malih narodov.
Jasno je, da je nasproti takoj nastopila grupacija nezadovoljnežev, tistih, ki žele imeti več nego jim po pravu in moralu pripada. Pričelo se je govoriti o revizionističnih in protirevizionističnih akcijah. Na čelo vsake izmed teh veh grupacij sta stopila dva najmočnejša rivala na Balkanu in v Podonavju Francija in Italija.	*
Novo razdobje v teh odnošajih je zavladalo s sklenitvijo Balkanskega pakta, s katerim je Jugoslavija zavzela dominantno pozicijo, ki ji po vseh zakonih zgodovine pripada. Na Balkanu so bili s tem v glavnem zaključeni računi in preprečene namere vseh tistih, ki bi se radi okoristili na naš račun. A takoj zatem, čim se je videlo, da prej tako1 ponižne države ponovno dvigajo svojo glavo, se je na obravnavanem področju podvojila diplomatska aktivnost vseh interesiranih sil in pričel je zanimiv razgovor, poln napetih momentov,
Kdo nai odpravi brezposelnost?
Naša država preživlja veliko ekonom-®ko in socialno krizo konjunkturnega in strukturnega značaja, ki v svojem bistvu ni tanjša od one drugih držav, kljub temu, imamo po prirodnem bogastvu podane Vse predpogoje za omiljenje krize in njene P°stc>pne odprave.
Gospodarska kriza in z njo zvezana brezposelnost in socialna beda je zlasti Prizadela prebivalstvo industrijskih prede-£v naše države, torej tudi našo banovino, ^anašnja slika gospodarstva je žalostna. Armada brezposelnih je prestala biti kontinent. Še zaposleni so omejili svoj kon-Zum, ker so znižani njih prejemki. Ker je Padel konzum, je padla tudi produkcija, v dravski banovini skoraj za 50 odstotkov one prejšnjih let. Kmet je prezadolžen; Vrednost posestev je padla in prodajna ce-na kmetijskih pridelkov ni v nikakem raz-,nerju s trdim kmetskim delom. Odpusti in redukcije se množe dalje.
, Kljub temu, da je konzumna moč pad-!a za polovico, še vedno nemoteno uvažamo ^ kupujemo tudi one inozemske industrij-izdelke, katere izdelujemo v dovoljni ^Hožini že doma. Zlasti naše žene streme ?. vsem, kar je tuje. Konzument ne pomi-da podpira z nakupom inozemskega , ‘aga tujega delavca in industrijca, naš de-avec pa ostane brez kruha zase in svojo ^dbino. In še novo zlo nastane: naš dinar odteka v inozemstvo, v škodo našega go-Podarstva. Druge države iščejo pomoči v 2®rodu in se zapirajo z autarkičnim zidom.
udi mi si moramo pomagati sami!
R Središnji odbor Narodne Odbrane v pogradu je započel po vsej državi širokopotezno akcijo pod geslom »Svoji k svo-
jim«. Kupuj domače blago, ker pomagaš s tem stradajočemu bratu, naj se vcepi v dušo vsakega zavednega Jugoslovana. Beo-gradski akciji »Svoji k svojim« je pristopil širok krog producentov, zlasti pa konzu-mentov potom društev najrazličnejšega značaja, v katerih so včlanjeni.
Ljubljanski odbor akcije »Svoji k svojim« je razposlal na razna društva posebna vabila za kolektiven pristop k akciji »Svoji k svojim«, ki ne nalaga niti društvu, niti članom nikakih materielnih obveznosti, pač pa moralno, da prilikom občnih zborov, sej, sestankov, ali potom glasila in okrožnic opozarja članstvo na važnost, pomen in namen akcije »Svoji k svojim«.
Le z združenimi močmi, le z intenzivnim sodelovanjem vsega naroda bomo dosegli svoj cilj in sicer, da bo konzument kupoval predvsem domače blago, da bo delavec in inteligent zaposlen in mu zasigu-ran vsaj eksistenčni minimum, da bo kmet primerno vnovčil svoje pridelke, da bo tovarnar nameščal domače moči, da ostane dobiček tujih in domačih podjetnikov v naši državi, da okrepimo narodno gospodarstvo lastne države.
Ta cilj pa bomo dosegli le v skupnem delu, s smotrenim in doslednim izvajanjem zapovedi »Kupuj domače blago« in z vzpodbujanjem k temu nakupu.
V kratkem bodo izdane posebne lične tablice za izložbe in prodajne lokale, ki bodo opozarjale kupujoče občinstvo na nakup domačega blaga in na omiljenje brezposelnosti. Saj je vsakomur znano, da se bo z nakupom domačega blaga preprečil prekomeren uvoz tujih produktov, ki jih izdeluje tujec — inozemec in dvignila
Živeli Bolgari!
kjer na vsako vprašanje z ene, sledi takoj odgovor z druge strani.
Kot odgovor na Balkanski pakt in uspelo konferenco Male Antante v Zagrebu je gospod Mussolini sklical Rimski sestanek in v svojem volilnem programatičnem govoru tudi nekoliko zarožljal s sabljo. Pokazalo se je ponovno to, kar so mnogi pozabili, da je bila fašizmu ena glavnih osnovnih tez, s katerimi je zmagal. trditev, da je dobila Italija za svoje velike žrtve v svetovni vojni premajhno plačilo. Iz tega razloga in iz bojazni, da se ne bi njegove edine preostale zaveznice Madjarska in Avstrija naslonile na mnogo treznejšo hitlerjevsko Nemčijo, oziroma pristopile k ponosno se dvigajoči skupini držav podpisnic Balkanskega pakta in zahtev Male antante, se je čutil obvezanega obljubiti jim vse, kar bi zahtevale, samo da ga ne zapuste v tem neugodnem trenutku.
Sledil je sestanek generalnih štabov držav Male antante v Rumuniji. Naši časopisi javljajo, da so se sestali v svrho stvoritve skupnega vojnega načrta. Potrebno je bilo in prav je bilo, da smo tudi mi, ki smo že tolikokrat pokazali in dokazali svojo miroljubnost, vendar odločno izjavili pripravljenost, da branimo tako težko priborjeno svobodo in integralnost svojega ozemlja. To ni bila pretnja, to ni bila grožnja, to je bil dokaz čuječnosti. Skupno z našimi prijatelji smo se borili za oživotvoritev skupnih idealov, skupno smo jih pripravljeni braniti. To je bil najboljši odgovor na vsa izzivanja.
In ni bilo treba dolgo čakati njegovega odmeva z Apeninskega polotoka. Javljajo se vesti o pošiljkah orožja za Avstrijo, avijonih za Madjarsko, o italijanskih vojaških inštruktorjih v obeh sosednjih državah itd.
Vsekakor je to zelo zanimiv razgovor, poln mednarodne kurtoazije, vendar trd in odločen. Deloma pa tudi hinavski, kajti stvar gre tako daleč, da se od gotove strani tolerirajo in honorirajo celo tako umazane stvari kot je bil nameravani atentat v Zagrebu.
Radi verjamemo, da marsikoga ob teh razgovorih zebe, toda vkljub temu mu svetujemo, naj se ognju ne približa toliko, da bi se lahko osmodil. Preteča osamljenost in izgubljena glavna vloga je pač malo neprijetna stvar. Opozarjamo pa vsakodar, naj ne sega po tem, kar je naše, kajti v tem slučaju se bo hudo urezal, našel bo strnjene vrste, ki bodo znaie uveljaviti in braniti svojo pravico. S tega stališča »gledamo na vse te že 17 let trajajoče razgovore«, ki se zadnje čase ne razvijajo več v tisti smeri kakor nekdo želel. »Boris S.«
Pokret jugoslovenskih emigrantov je idejno v najtesnejši zvezi z emigranti iz Bolgarije, ki so bivali in še bivajo v naši državi! Goriška, Primorska, Istra, Koroška stopijo v isto vrsto z Bolgarijo, ki je še vedno v krempljih nezdrave politike pod vplivom italijanskim! — Kakor naše ozemlje, tako predstavlja tudi Bolgarska zemlja jugoslovensko zemljo, izven naših mej! Jugoslavija želi sporazumljenja z Bolgari in čim tesnejše bratske zveze ž njimi. To je politika jugoslovanskih emigrantov. Jugoslavija brez Bolgarov ni popolna, kot ni popolna brez Slovencev in velik del Slovencev je danes izven države, v ozemlju italijanske politike! Skupni nasprotnik Jugoslovanov je Lah! »Balkan balkanskim narodom« se bije z geslom »pravice velikega naroda do konca«! Celetrazione del pane« je jasno pokazala, da hoče Italijan svoj kos kruha v Bolgariji! Revmi deželi vzeti od tistega revnega kruha, ki ga še ima!
Bolgarija pa živi v domišljiji, da igra vlogo velike države, ker sledi mojstru politike — Lahu! Njena zunanja politika je smešna pokveka po italijanskih navodilih! Sama laška politika se bo kmalu prijela za nos! In potem ostane Bolgarska sama s svojo namišljeno veličino! Bolgarski iredentizem je po načrtu Italije in njene aspiracije po tem in onem ozemlju so italijanske spletke, da bi nekega dne v kalnem ribarila! Najbolj ji gre za »Macedonijo«, ker je ta v Jugoslaviji. Z zbližanjem v smislu emigracije odpade ta »problem« sam od sebe! Macedonci, oziroma »Makedon-stvujuščk sami ne predstavljajo bolgarske iredentiste, ampak makedonske! Ti ljudje
se poslužujejo Bolgarske, ker se jim zdi, da zasleduje njih politiko in obratno Bolgarska se poslužuje ^Makedoncev« kot Bolgarov, ki se bojujejo za združeno Makedonijo! To rovarenje je pod italijanskim vplivom že doseglo vrhunec in zgleda, da jih bo polagoma osvetlila pamet! Realna politika Bolgarije sama ne more vendar hoteti tolik del Jugoslavije, ki za njene prave cilje (kot je na pr. morje) ne pomeni mnogo ali nič! Na drugi strani pa boli Bolgarsko Dobrudža, ki predstavlja vse nekaj drugega kot »macedonsko vprašanje! Tu je tisti idealni »stik« s severom, morje, v katero se iztekajo in kjer začenjajo severno-slovaijske potil Iz istega vzroka tudi Rusi niso še preboleli — Besarabije! Tu tiči težkoča sporazuma z Rumunijo, s katero ima Italija svoje posebne načrte in za katere neokrnjeno ozemlje Italija sama! — Vsaj na vzhodni strani! Za sporazum z Jugoslavijo je to najvažnejša točka, ker gre tu za zaveznikovo ozemlje! Mora se pa prej ali slej rešiti, zadovoliti obe državi in pridobiti Bolgarsko za nas! Ljubezen Bolgarov do Dobrudže toroj Italijanom ni posebno ljuba! Tu je zato treba tvegati! Ru-munija nam Slovanom predstavlja most med severom in jugom! Etnografsko strogo vzeto predstavljajo Rumuni skoro slovanski živelj z neko govorico, v kateri je ena tretjina slovanskih besed, v nekaterih dijalektih nad eno tretjino! Rumuni nam predstavljajo prijatelja, najbolj kot politika, ki mu je edina mogoča pot — z nami! Če se tukaj popolnoma razbijejo italijanske nade, je izvršen največji politični načrt v Evropi tega in preteklega stoletja!
—ro—
Za enotno jugoslovensko
emigracijo
Naša jugoslovanska emigracija ne predstavlja danes za politično orijentacijo naroda mnogo, in sicer radi svoje razcepljenosti, ohlapne organiziranosti in neenotnega programa, oziroma ideologije. Nezdravo strankarstvo. ki je vladalo prej v državi je emigracijo naravnost prisililo, da se vzdrži političnega udejstvovanja! Danes pa, ko veje drug veter, se je emigracija, četudi ne ofi-cijelno, četudi ne kot društvo, uvrstila v na-cijonalne vrste za enotno državo in nacijo! Zato je prišel čas, da se emigrantska organizacija sama izreče kot taka za ta program, v katerem je tudi njen cilj vključen in v katerem so v ideji vse njene želje, četudi ne izražene z besedo. Emigracija mora, z eno besedo. poseči v javno politično življenje in vplivati nanje v svojem smislu, da uspe v svojih intencijah! Kdo naj se danes zavzame za emigrante, če ne ve, ali niso mogoče baš njegovi nasprotniki!? Ven torej s kartami, ven z barvami, ven z zastavo!
Emigracija je političen element in jugoslovanska emigracija je jugoslovanski politični element! Jugoslovanska celokupna politika vsebuje torej en element, brez katerega te politike ni ali je napačna, gotovo pa krivična, in ta element je emigrantski program s_ Trstom, Gorico, Reko in Koroško, ki so čisto politična vprašanja, nič več, nič manj!
Predno pa bi emigracija mogla doseči tisti izraz v tej narodni politiki, ki si ga želi in s polnim pravom pričakuje, se mora organizirati v eno društvo, v en pokret z eno idejo, z enim ciljem, eno politiko! Le vodstvo emigracije, ki bo moglo svojim članom kaj ukazati, le tisti predsednik, ki mu bodo z navdušenjem vsi sledili, bo mogel in moglo doseči politično vrednost in uvaževanje!
Sokolski pokret predstavlja slovansko velesilo in to velesilo je ustvaril duh, ki ga danes označujemo kratko s »sokolskim«!
Emigrantski »pokret« ne predstavlja do danes malo ali pa nič, zato ker je neurejena masa, niti zveza društev, ki bi se razumela, ker se niti člani poedinega društva ne razumejo, niti poedinega odseka! »Savez« teh društev je prazna beseda, dokler ne eksistira
lastna produkcija domačih izdelkov, pri kateri bodo v večjem številu zaposleni naši delavci, naši inženjerji in naši uradniki. Denar, ki ga bodo nameščenci za svoje delo prejemali, pa bo ostal doma in krožil med domačimi trgovci in obrtniki.
duh, ki bo oživljal to neoblikovano maso v inteligentno telo s svojo enotno voljo, vero iu ljubeznijo! Dokler je to telo brez tega. je mrtvo,^ v najboljšem slučaju bolnik z raztrgano duševnostjo, ki se boji svoje sence! Interesanten primer za psihopatologa!
Zato je potrebno dati našim emigrantskim vrstam idejo, ki jih bo iznesla in držala skupaj kot eno telo! »Savez jugoslovenskih emigrantov iz Jul. krajine« stoji pred to veliko m težko nalogo in k temu društvu potem lahko pristopi še Klub koroških Slovencev!
Predlagamo n. pr. to preosnovo takole:
»Savez jugoslovenskih emigrantov iz Julijske krajine« črta iz naslova »Jul. krajino« in »Savez«, ker tak pokret ne sme biti le majava »zveza društev«, ampak organizacija, eno društvo! Ta predolgi naslov je potem skrajšan v »Organizacija jugoslovanskih emigrantov«, in taki organizaciji, konaekventni svojemu naslovu pristopu »Klub koroških Slovencev« le z velikim dobičkom! Ta novi naslov se da najkomodnejše rabiti povsod in se da krajšati kar najlepše: Or-j(u)-em — »Orje m« (namreč ledino nove Jugoslavije)! Končno je potrebna enotna izkaznica in enotna barva za znak in zastavo!
Vodstvo emigrantske organizacije ostane kot doslej: Eden predsednik, in sicer isti predsednik, ki ima za seboj »predsedništvo« organizacije, ki ga tvorijo vsi predsedniki posameznih krajevnih edinic (društev) organizacije! Izmed predsedstva je izvoljen direkto-rij, ki je sestavljen kot do sedaj (pri Savezu dr. jug. em. iz J. krajine). Na ta način je povezanost večja, stiki med vodstvom in krajevnimi edinicami organizacije so tesnejši, in — disciplina vlada! Vse to je potrebno radi ideje! Prepozno ni nikdar! Skrajni čas pa je že, da se to uresniči, tudi če pri tem društva izgubijo nekaj članov, ki itak samo ovirajo pokret in smatrajo svoje društvo kot zabavno tele, ki drugega ne zna od — družabnosti! Devet desetin jih je, ki no vedo čemu je Savez! Končno še nekaj: Ni treba, da člani vedo vse, kaj savezni direktorij dela in namerava, a če ne vedo o teh načrtih ničesar, to je nov dokaz, da je današnja oblika nesrečna, nerodna, v kateri ne bo dosegla organizacija nikdar niti tistega, kar bi morala doseči takoj v začetku! Navdušenja, ki g& je zmožna tudi brezoblična masa!
Z enim stavkom: Prenovite Savez jugoslovenskih emigrantov v Or-ju-em, Organizacijo vseh jugoslovanskih emigrantov, ki bo imela samo eno misel, samo eno voljo!
Proslava v Skoplju
Še par besed o Adamiču
V dneh 14. in 15. aprila 1934. bosta proslavljala z bivšo južno “Srbijo vsa naša država in celoten naš narod 201etnico onega dne, ko so vstopili prvi vojaški novinci iz južne Srbije pod zmagonosne prapore bivše srbske vojske. Na desettisoce udeležencev se bo zbralo ta dan v starodavnem carskem Skoplju, iz desettisočev src bo kipela ta dan proti nebu vroča molitev, da naj Bog čuva Jugoslavijo, naj ji nakloni ono sijajno in pomembno bodočnost, kot jo zasluži ne sam po svoji legi, temveč tudi po bogastvu svoje zemlje, predvsem pa po sposobnosti jugoslovanskega naroda, živečega v mejah in izven meja današnje Jugoslavije.
Narodna Odbrana se udeleži te proslave oficielno. Iz vseh banovin se bodo zbrali njeni predstavniki, da bodo obnovili spomin na vse težke borbe, ki so jih vodili njeni ustanovitelji in predniki, na vse one neizmerne žrtve, ki so jih žrtvovali na oltar svobode naroda in države v njenih vrstah bojujoči se heroji. Pa tudi zato, da prisežejo na spomin slavne prošlosti Narodne Odbrane in padlih herojev — Od-branašev: »Narodna Odbrana je nastala v
času najhujšega ponižanja srbskega dela našega naroda in je povedla ta narod do zmage. Narodna Odbrana se zaveda, da se nahajata tudi danes narod in država v težkih prilikah in mukah, hoče vsled tega tudi danes povesti narod in državo v boljše čase in bo to storila, pa naj bo to komu všeč ali ne in neglede na žrtve, ki bodo pri tem padle.«
Narodno Odbrano iz naše banovine bo zastopala delegacija 60 članov, med njimi 40 uniformiranih borcev viteških sekcij ter 9 članov in članic v naših divnih narodnih nošah. Kot zastopniki slovenskega dela našega naroda se bodo naši delegatje navži-li krasot širne naše države in carskega Skoplja z divno Makedonijo, spoznali se bodo s svojimi južnimi brati ter se začutili eno z njimi v veselju in trpljenju, predvsem pa eno v ljubezni do te države in združene v zavesti, da bo našel vsak sovražnik na braniku domovine vse državljane naše države. Od koder bo prišel napad, vsak bo zadel na odpor jugoslovanskih mišic in src, združenih v jugoslovanskih armadah, divizijah, polkih in bataljonih.
Naš list je že v dveh svojih Številkah obravnaval sramotno ponašanje takozvanega »slovenskega« pisatelja Adamiča, ki je s svojim naravnost herostratskim postopanjem napravil ugledu naše države, zlasti pa ugledu slovenskega dela našega naroda ogromno škodo. Zamislimo ise nazaj v čase, ko je gospod pisatelj Adamič priromal iz daljne Amerike in nas osrečil s svojim visokim obiskom. Vsa vrata so mu bila odprta, vsa naša javnost je tekmovala v ljubeznivostih napram amerikanskemu »rojaku« ter ga obsipala s slavospevi in navdušenimi tiradami. Naš takozvani kulturni svet je gledal naravnost omamljen v tega božjega poslanca in mu omogočil, da je našel pot celo do našega vladarja. Kako se je zahvalil ta amerikanizirani in poangleženi Slovenec, o tem je škoda razpravljati vnovič, če bodo naši bratje, zlasti pa tujci sodili Slovence po tem našem človeku, potem smo doživeli blamažo, ki je naravnost porazna za naše razmere. Domišlju-jemo si vse mogoče o samih sebi, povdarja-mo svojo zapadno kulturo, svojo visoko,
zapadnjaško omikanost, postavljamo se v nadrejeno pozo arbitrov, smo pa dejansko bedasti in naivni otroci, ki nasedejo vsakemu pritepencu. In tako smo doživeli na svojem lastnem hrbtu resnično Kulturno prireditev v Orni mlaki, katero nam ni treba hoditi gledat v naše gledališče.
Kdo odgovarja za to na'šo sramoto? Treba je jasno in odločno pokazati na vse one Pr®d-stavnike naše kulture, ki so vodili Adamiča po naši državi, pa tudi na vse one faktorje, ki so omogočili Adamiču, da je prišel celo do najvišjih oseb. Vsi tj so dokazali svojo nekritično naivnost in neodgovorno lahkomiselnost, vsi ti odgovarjajo narodu in državi za težko popravljivi moralni udarec, ki nam ga je zadal naš odpadnik. Zadevo bomo za' sledovali in ugotovili točno vse te odgovorne faktorje, ki bodo morali dajati odgovor zlasti nam, Slovencem, kajti baš mi smo pri tem najbolj prizadeti. Vsled tega se bomo na stvar še povrnili in jo razčistili javno »e glede na osebe, ki bodo pri tem prizadete.
Povzdiga kmetijstva
Ves čas že zasledujem članke o kmetijskem pospeševanju, ki so bili objavljeni v Jutru«, »Slovenskem narodu«, »Domovini«, »Pohodu«. »Kmetskem listu« itd. Skoraj ni časopisa, ki bi ne bil posegel vmes. Ni lahko se spoznati ob toliko predlogih o načinu kmetijskega pospeševanja. Če prevdarimo vse poglavitne misli v dolgi debati, pridemo do teh le zaključkov.
Nekateri predlogi so porabni, ker se dajo hitro, poceni in z uspehom realizirati. Najprej prerešetam predloge nekaterih piscev. Misel g. ing. M. P., ki je razlagal v »Domovini«, da je rešitev le v vzornih posestvih, katera bi vodil sreski kmetijski referent, navidezno ni napačna, toda izvedljiva ni. To bi se ne zlagalo z razmerami v srezih, kakor tudi ne s cilji in smotri kmetijske in splošne uprave. Na ta način bi sreski referent sploh ne imel časa za kmetijske propagandne posle in za stike s kmetovalci. Vzorna posestva te vrste bi najbrže kmalu propadla, kakor navadno, če se dela s plačanimi močmi. Predlog je zgrešen z obeh strani, tako z ozirom na kmetijsko upravo, kakor z ozirom na pospeševanje kmetijstva s praktičnimi zgledi. Pospeševanje kmetijstva sloni: 1. na dobri agrarni politiki, 2. na dobrem večletnem okvirnem načrtu kmetijskega ministrstva glede pospeševanja posameznih panog, 3. na podrobnem pospeševalnem delu banovin. Sreski referent ima nalogo, te načrte izvrševati v svojem srezu. Njegova poglavitna naloga pa je, spoznavati in ugotavljati nedo-statke pri kmetijskih panogah, opozarjati na te oblastva. kmeta pa poučiti in posebej opozarjati na najnovejše načine in izkustva umnega kmetovanja. Sreski referent je tedaj v glavnem kmetov svetovalec in organizator. Čudna je torej zamisel, da bi kmetijski strokovnjak z višjo strokovno naobrazbo prijel za plug in obdeloval malo kmetijo, ki je skoraj kajža, se trudil na njej z ročnim delom od
zore do mraka in vršil zraven tega še upravno in propagandno službo. Taka preosnova bi bila zgrešena. Pravilno pa vidi g. I- S. rešitev v specializaciji in pomnožitvi števila strokovnjakov, ampak današnje finančne težkoče obetajo malo izgleda za uresničenje takega predloga.
Neki člankar se je v »Pohodu« zavzemal za motorizacijo sres. kmet. referentov. Misel je pametna, saj če imajo motorna kolesa n. pr. nadzorniki cest, zakaj bi jih ne imeli kmetijski pionirji, ki morajo biti v pogostih stikih s kmeti in imajo nešteto gospodarskih opravkov po srezu v korist vsega sreza. Motorizacija je živa potreba in ne luksus. Toda tudi na ta način bi še ne prišli do cilja.
V »Slovenskem narodu« z dne 16. februarja t. 1. pa beremo razpravo, kjer člankar zadene žebelj na glavo. Predlaga namreč, da bi se pritegnili k pospeševanju kmetijstva okrajni živinozdravniki. Med drugim pravi: »Pri živinozdravnikih najdemo vse možnosti za uspešno živinorejsko udejstvovanje med narodom, med katerim se oni, po naravi svoje službe bolj kot vsak drug gibljejo. Okrajni živinozdravnik pozna takorekoč vsako kravo, vsak hlev, vsak svinjak, zasebna praksa ga ob raznih prilikah privede v hlev vsake kajže. Nič ni bolj naravnega kot to, da se mu poveri pospeševanje (živinoreje, ki zahteva tisočere stalne stike z živinorejci, kakršne more imeti danes samo živinozdrav-nik. Marsikateri živinozdravnik ima avtomobil, kar mu potovanja olajša. Brez dvoma bi živinozdravniki z veseljem posvetili svoje sile in strokovno znanje za povzdigo živinoreje. Tako bi preostalo kmetijskemu referentu veliko več časa za druge panoge, ki so še bolj zaostale kot ta.«
Priznajmo, da je v tem predlogu ključ za rešitev! Živinozdravniki bi ne bili s prenosom živinoreje preobremenjeni, kmetijski referenti pa bi bili zelo razbremenjeni. Le tako bi
PREKLIC
Podpisani obžalujem in preklicujem dne 14. II. 1934 napram gdoma Koben-terju Fr. in Bonaču Franu podano trditev, da je bil g. Matelič Miroslav pisec 15 anonimnih pisem, poslanih v letu 1931. na razne naslove, v katerih se je g. Bonaču očitala anacijonalnost. Izjavljam, da je ta trditev popolnoma neosnovana in se zahvaljujem g. Mateliču Miroslavu, da je odstopil od tožbe.
Ferjančič Jovo.
V Gor. Radgoni, v sredini trga, bo na prodaj posestvo umrlega grofa Fiinfkirchena, ki obstoja iz hiše in okrog 8 oralov zemLle’ od katerih je polovica vinogradov, druga P°' lovica pa je vrta, prirejenega za vrtnarstvo v večjem obsegu. Natančnejša pojasnila glede cene itd. se dobe pri krajevnem odboru Na' rodne Odbrane v Gor. Radgoni.
Film
nase ze
mlj<
ŽALOSTNA SLIKA SOCIALNEGA URADA MESTNE OBČINE LJUBLJANE
Ko gre zjutraj okrog osme ure človek proti Mestnemu domiu, vidi cele procesije revno oblečenih ljudi in upadlih lic, ki gredo na socialni urad z upanjem-, da se jim morda le postreči dobiti kakšen mali zaslužek. Pred vrati socialnega urada pa opazi človek razburjenost, potrtost in žalost. Malokateremu teh ogromnih brezpravnih nesrečnežev se posreči dobiti skromni zaslužek. Vsi, ki so izostali od sreče, bi človeku po vseh naravnih zakonih pripada, razburjeno debatirajo in preklinjajo vse, kar hoče človek slišati. Večina teh nesrečnežev pa priznava eno, kar jim je v veliko uteho, da je uradništvo tega urada vljudno in da se z vsemi temi nesrečneži postopa res s sočutjem, seveda ostanejo še vedno lačni. In tega ne more odpraviti uradništvo socialnega urada.
Opazovalec.
bilo vprašanje rešeno brez novih bremen in nastavitev. Naj bi tudi društvo živinozdrav-nikov povedalo svoje mnenje. Merodajni faktorji, zlasti banovinski svetovalci s kmetov, naj bi posvetili teinu predlogu vso pozornost.
Ljubljanska strelska družina obvešča slučaju lepega vremena redne strelske vaje vsako nedeljo od 8.30 do 11.30 na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Prva vaja bo 8. t. m. Opozarjamo strelce, da bosta letos v Ljubljani dve strelski tekmi v večjem obsegu in s številnimi nagradami. Teh tekem ipa se bodo lahko udeležili le oni strelci, ki bodo redno posečali sitrelske vaje in izpolnili pogoje pravil čl. 43. Pri strelskih vajah so na razpolago učitelji, dobre puške, dobra in cenena municija.
Obenem opozarjamo strelce, da se bo vršila dne 6. maja t. 1. izbirna tekma, pri kateri s^bo izmed najboljših strelcev izbrala ekipa in rezerva za državno strelsko tekmo. Ti strelci bodo dobivali za vaje municijo P° znižani (lastni) ceni. Ca. 14 dni pred odhodom na državno tekmo pa bodo dobili še gotovo število municijo brezplačno za vaje.
Članstvo tudi prosimo, da poravna članarino, kar lahko uredi na strelišču ali Pa pri obisku našega inkasanta.
Na strelske vaje vabimo tudi okoliške družine, ki še nimajo lastnega strelišča. Prijatelji strelskega športa dobrodošli.
Z ozirom na disciplinirano članstvo pričakujemo pri strelskih vajah čimvečjo udeležbo.	Odbor.
Dr. Duro Šurmin, nar. poslanik.
AUSTRISKA VOJSKA I NARODNA Odbrana
Austrijske vlasti i u vreme rata nisu imale čiste savesti, pa niti posle okupacije Srbije 1915. god. Možda se nigde nije toliko osečalo kako ih grize savest poradi rata, koliko u ovim našimi krajevima, koji su več prvih i najtežih dana u početku rata, pokazivali svojim držanjem, da svaki neuspeh oružja centralnih vlasti smatraju uspehom svojim. Medu službenim vojničkim aktima ima več koncem avgusta 1914 dokaza. Sloga nije ni-kakvo čudo, da su te vlasti posle u okupira-noj Srbiji tražile tragove na svaki način, koji bi njima savest mogao umirivati i čime bi oni mogli pred stranim svetom opravdavati svoj opasni nasrtaj na Srbiju. U poznatoj svojo j Prememoriji na sve velike sile u sami početak rata optuživali su Narodnu Odbranu kao glavnoga krivca za sve opreke izmedu Srbije i monarhije. U ovo doba, kad je austrijski presto preuzeo car Karlo i kad je on pokušao na sve moguče načine da dode do mirovnih pregovora i kad je on hteo da napustu svoga druga i saveznika nemačkog ca ra 1917 godine, razni Klobučariči i Kla jni (Klein) su po Beogradu tražili dokaza za to, da je u radu Narodne Odbrane največa kriv-nja bila za rat. Iz izveštaja Klobučariča i kojekakvih Klajnova vojnički članovi izveStaj-ne službe morali su utvrditi dokaze za kriv-nju srpske vlade i Narodne Odbrane. Kako je nemački duh vladao svuda. gde je monarhija imala da ce pokaže, tako je nemačkim jezikom sastavljena i ta vojnička optužnica. Optužnica nema naslova niti svog imena, a pisana je na mašini u velikom formatu pa-pira na 266 strana, sa 23 glave, kojih je sa-držaj ovaj: 1. Politika Srbije za vladanja dinastije Obrenoviča i preokret v politici posle njihova pada (21 strana), 2. Kako je postala radikalna stranka? (5 strana), 3. Ve-likosrpska propaganda (4 strane), 4. Kako je (»stala Narodna Odbrana (7 strana), 5. Rad na organizaciji Narodne Odbrane. Predavanja i konferencije (18 strana), 6. 0 radu nove reformirane Narodne Odbrane (2 strane),
7. Program nove Narodne Odbrane (3 strane). 8. Organizacioni statuti Narodne Odbrane (9 strana), 9. Zapisnici Narodne Odbrane (3 strane), 10. Dobrovoljačke čete (2 strane), 11 Glavni faktor Narodne Odbrane (5 strana), 12. Narodna Odbrana dete ruske politike (5 strana), 13. Rovarenjem Narodne Odbrane izazvani veleizdajnički procesi (38 strana), 15. Veličanje atentata na prestolonaslednika i njegovu Ženu u srpskoj štampi (3 strane), 16. Ko beše Ciganovič? (3 strane), 17. Uloga srpskih studenata u velikosrpskoj propagandi (3 strane), 18. Znanost u Srbiji kao sredstvo velikosrpske propagande (8 strana), 19. Projekat za sprovodenje srpske propagande posle aneksije Bosne (14 strana). 20. Južni Sloveni u monarhiji i rat (13 strana), 21. Članovi Narodne Odbrane kao špijuni u monarhiji. Knjiga o austroj-ugar-skoj vojsci (16 strana), 22. Hrvatski politi-čari kao eksponenti Srbije. Rad Narodne Odbrane i velikosrpska propaganda u Hrvatskoj (35 strana), 23. Dodatak Kratke upute o izveštajima, koji su priloženi kao originalni dokumenti o Narodnoj Odbrani (9 strana).
Ko poznaje život nas koje pominje ovaj dokuinenat — a ima nas i danas još hvala Bogu — dosta živih, taj može razumeti kako nam je bilo i što nam se snovalo od vojnih vlasti, kad smo mi njima služili za dokaz, da su oni imali pravo na rat sa Srbijom. Ko poznaje one dugotrajne borbe tadašnjeg šefa državnoga tužioštva u Zagrebu gosn. dr. Vik-tora Aleksandra i Honola s vojničkim tužio-cinia i nezadovoljnicima zbog vojnih neuspeha Austrije još 1917 godine, taj če razumeti, što je ovaj opis o Narodnoj Odbrani z/iačio. Ja ču ovde da prevedem one najznačajnije delove iz toga spisa, da i širi krucrovi i današnje generacije znaju što je značilo stvara-nje ove naše divne. a mukotrpne Jugoslavije. Držim da če se time pomoči i našoj narodnoj jugoslavenskoj istoriografiji. Evo kako je vojska na nas gledala:
1.	Politižke strank« u Srbiji za poslednjih Obrenoviča. Deo turskoga rata (1876 do 1878) bila je jedna jedina legitimna stranka i to liberalna pod vodstvom Jovana Rističa,
i ona je bila rusofilska, ali ne tako kako je posle bila radikalna stranka, a bila je k torne još i strogo nacionalna. U unutrašnjoj politici bili su Rističevi liberali konservativni.
Berlinski je kongres (1878) mnogo uti-cao na politiku Srbije, koja je tamo čula iz usta ruskoga pretstavnika Gorčakova reči: »Obratite se Austrijik što je Milan i učinio. Taj je knežev korak doveo do stvaranja nove stranke pod počivšim Milanom Piročancem, kojemu su bili glavni principi: Srbija ima sve svoje aspiracije upraviti protiv Turske i nastojati da oslobodi slovenski deo svoga naroda ispod vlasti Turaka. Austrija če po-dupreti to nastajanje, a Srbija ima doči u kultumu i lojalnu političku vezu s austrij-skim Slovenima. S Rusijom se nije smelo računati, jer je ona tada radi Dardanela više naginjala Bugarskoj, koja je pogubeljni ne-prijatelj Srbije, pa če jednoga dana izmedu njih dve doči do borbe, i to zbog prestiža na Balkanu. Da se oslabi uticaj Bugarske i da se realizuje moč Turske, mora se Srbija pridobiti za politiku austro-ugarske monarhije zajmovima i koncesijama koje če ona davati stranim vlastima. Što se tiče unutar-nje politike, naprednjaci su prema liberali-ma zastupali deniokratskiju grupu, a posle su u borbi s radikalima postali potpuno konservativni.
Neuspeli rat srpsko-bugarski (1885) stva-ra ix>voljne prilike za radikalnu partiju, koja ističe svoju rusofilsku i bugarofilsku politiku, što nije drugo nego odjek one ruske slavo-filske politike sedaindesetih godina prošloga stoleča. Ta je politika tada personifikovana u Nikoli Pašiču, što se najbolje vidi i po njego-voj ličnosti i po njegovim vezama. Te su veze lako zanimljive, da je dobro da se i na pose osvetle. Pre svepa Nikola Pašic je personifikacija ruske »olitike u Srbiji. On je prvi pionir njezin i to ne samo u Srbiji, več i u čitavorn balkanskom svetu. 0 odnosu sprani Austro-ugarske Pašič je pretstavnik ideje revolucionarne juposlovenske politike, koja je naskroz bugarofilska: pod protektorstvom Rusije u vezi s Bugarskom izazvati revo-luciju u austro-ugarskoj monarhiji i posle
svršena rata s Austrijom ujediniti sve jjužne Slovene.*
Nikola Pašič po svojoj inteligenciji i po-litičkoj koncepciji jeste zapravo samo balkanski političar i to ni od kakve osobite vrednosti. On nije nikad razumeo evropsku politiku. Pašič se je znao sa svojom markantnem ličnošču iz/liči iznad drugih i sposobni-jih time, što je on bio potpuno dorastao za onakvu politiku, kakvu je on vodio i što je bio apsolutno odan i veran ruskoj politici-Radikalna je stranka bez rezerve u spoljnoj politici puštala Pašiča da radi po svom na; hodenju dok su druge stranke liberalna i naprednjačka vezale, kompromitovale i rušile svoje vode. Pašič je za to pustio stranka u unutarnjoj politici da posve slobodno g°' spodari i zemlju eksploatiše po miloj volji.
Do 29 maja 1903 god. politički život « Srbiji beše borba najsnažnije opozicije radikala protiv prijateljskih odnosa austro-ugarske monarhije s dinastijom, koja je s napred-njacima vodila austrofilsku politiku. Radikali su stalno i žestoko s potporom Rusije P°T bijali naprednjake koji su im bili izdajnici srpske ideje i kao izdajice slavenske mis^ izazvali su rat s Bugarskom.
Izgledalo je, da če polagano radikal113 stranka propasti, što bi sigurno i bilo, da se kralj Aleksandar nije oženio s Dragom šin, posle čega su radikalima krila porasi3, Aleksandar je hteo da spase naprednjak^’ pa mu je došla u glavu upravo suptilna ideja
0 fuziji naprednjaka i liberala, s temeljnim idejama naorednjačkog programa.
Radikali, a napose birokrati i poluinteli-gencija, jedva dočekaše ovu kombinaciju kraljevi). Pašič beše dušom i telom protiv te kraljeve akcije, ali nije mogao stvar sprečiti. pa se od nevolje i sam priklonio toj fuziji-On je šilom hteo vode radikalnih fuzionista
1 ministra pretsednika srušiti, no kralj Aleksandar j‘e na vreme tu njegovu nakan upoznao i svaku njegovu intrigu u prav vreme osuječivao. U takvim prilikama da
še se radikali u službu kralju Aleksand
* To je podvučeno i u originalu.
PO NAŠI ZEMLJI
Jesenice
ZAHVALA
Omladinci NO na Jesenicah se zahvaljujemo vsem darovalcem in neznanemu daro-vatelju ter vsem ostalim, ki so darovali razne vsote, in s tem podprli naše finančno stanie. Prav tako prosimo vse ostale, da nam še nadalje stoje ob strani, ter tako omogočijo obstoj NO v našem kraju.
Omladinci.
PRIPOROČILO
Teden pred cvetno nedeljo je bil na Jesenicah sv. misijon, kar je za naš kraj zelo priporočljivo. Ne mislimo se spuščati tu'v verske cerkvene zadeve — toda le nekaj, kar tačas ni nekaterim dišalo. To so bile »Turške kumare« na sokolskem odru, in to še celo za Pasa misijona. Hrup pri onih, v njih očeh pa škandal za takozvano »inteligenco«.
Cenj. dopisnika »Slovenca« bi si dovolili vPrašati, koliko je sveti misijon vsled te igre *rPel. Mislimo, da bi bilo bolje, da bi gospod dopisnik s svojimi tovariši najprej pometel Pred svojim pragom, nato pa šele gledal čez železniško progo na drugo stran. Če pa misli-•l°i 'da je pred njihovim pragom že pomedejo, naj pa kogarkoli vprašajo, in rad jim_bo s Prstom pokazal njihove grehe, za katere °°do zopet lahko delali pokore na misijonu.
Zaaorie
Volitve obratnih zaupnikov v revirjih .ipD, ki so se vršite 18. februarja t l., so bile ^vršene na dva načina. Situacijo ima v ro-•;ah vedno II. rudarska skupina (večina Marksisti), ki si pr ikro je tako, ikakor zahteva 'Viih interes, da se H. internacionala obdrži ^3 nekaj časa na krmilu. Tako so se vršite volitve v Trbovljah po obratih, medtem, ko Sf) se vršile v Žagarju in Hrastniku skupno "'-a. cel rudnik, z ©no samo kandidatno listo.
iNe zdi se nam potrebno razpravljati to-pogledno, pa bi tudi mimo prešli preko tega, če ne bi v velikonočni »Delavski poetiki« gospodje okrog potapljajoče se marksistične barke na vse načine dokazovali, da So doživeli pri ponovnih volitvah, tako »sijajno zmago« in posebno pa so naglašal.i, da ■>o ge tu! Previdno pa zamolče, da so šli v volitve roko v roki s klerikalci. Na polno' sa-Po dalje zatrjujejo, da so se ponovne volitve izvršile popolnoma svobodno posebno v obratu Kisovcu, kjr so se izvršile znane spremembe. Molče tudi o raznih verzijah in trikih, ki so jih razširjali pred volitvami med delavstvom, previdno so tudi zamolčali, da je v tem obratu razdeljeval to pot glasovnice njihov eksponent, bivši steklar Isidor Pock, pisar v obratni pisarni, ki se je začutil, da 'bo s svojo mogočno »avtoriteto« osvojil tudi nacijonalce, kakor jih imenuje »D. Politika«. Pa se je močno vrezal! Naei-jonalno delavstvo se je v znak protesta, ker rudarsko glavarstvo ni v polni meri ugodilo njihovi upravičeni pritožbi, to je, da se iz-vrše volitve po obratih, vzdržalo teh volitev!
Kakor že omenjeno, vodi vedno volitve staro vodstvo II. rudarske skupine, ki je, kakor že omenjeno, za enkrat v večini marksistov. Ker so pa uvideli, da bi v nekaterih obratih v Zagorju izgubili sigurno svoje postojanke, so način volitev, ki so ga nad 30 let sami uporabljali (v enem in istem volilnem lokalu so oddajali volilci glasovnice lo-
čeno za vsak obrat z imeni kandidatov le onega obrata, v katerem je volilec zaposlen), sedaj izpremenili ter napravili skupno listo za cel rudnik. Tako so prav dobro računali, da jim pomagajo glasovi skupnih 'list tudi v onem obratu do zaupnikov, kjer bi jih sigurno zgubili, če bi se vršile volitve po doslej običajnem načinu.
Na pritožbo nacionalnega delavstva, so bile prve volitve razveljavljene, vendar se pa glavna zahteva pritožbe, naj se ponovne volitve razpišejo po obratih, od strani rudarskega glavarstva ni vpoštevala, je ostalo nacijonalno delavstvo doma. V pritožbi je bilo poudarjeno1, da ita način volitev, ki so se izvršile 18. februarja, lahko privede do rezultatov, da ostane eden ali drugi obrat brez zastopnika, oziroma dobi en obrat na škodo drugega več zaupnikov. Na posamenzi obrat pripade zaupnikov po številu delavstva, tako pripadejo obratu Kisovec 3 zaupniki in 3 namestniki, Kotredežu 2 zaupnika in namestnika, dočim pride na zunanji obrat 1 zaupnik in 1 namestnik.
Kako prav je imelo nacij analno delavstvo v tem pogledu, potrjuje rezultat ponovnih volitev, pri katerih je dobil obrat Kisovec 4 zaupnike in 2 namestnika, Kotredež pa 1 zaupnika in 3 namestnike, te zunanji obrat je ostal pri določenem številu. Če bi se ponovnih volitev nacijonalno delavstvo udeležilo, bi jim gotovo naprtili to zmedo.
Udeležba pri prvih volitvah je bila naslednja! Volilnih upravičencev je 526, udeležilo se jih je 480. Ker se je nacijonalno delavstvo udeležilo volitev po obratih, jim je volilna komisija glasove razveljavila, češ, da niso pravilno volili. Objavljamo vseeno rezultat obrata Kisovec, ki jasno priča, da so v tem obratu marksisti v manjšini. V obratu Kisovcu je 236 volilnih upravičencev, naedjo-nalno delavstvo je pa dobilo ad 116 do 124 glasov, dočim so marksisti dobili v tem obratu največ 111 glasov. Udeležba pri drugih volitvah je bila pa sledeča: Volilnih upravičencev je 525, oddanih je pa bilo skupno te 358 glasov. V znak protesta nacijonalnega delavstva se je vzdržaloi volitev 167 delavcev. Širijo se sedaj govorice, da si bodo izvoljeni zastopniki sami razdelili mandate.
Potrebno se nam vidi, da vprašamo rudarsko glavarstvo, kako namerava to zamotano zadevo sedaj urediti. Jasno je, da mora tudi te volitve razveljaviti, ali pa imenovati na podlagi prvih volitev one kandidate, ki so dobili v svojem obratu največ glasov, v Kisovcu nacijonalistd, ali pa mara razpisati nove volitve.
Stara cerkev (Koževie)
JAVNO VPRAŠANJE G. ŽUPANU OBČINE KOCEV JE-OKOLIOA
1. Po čigavem nalogu ukazujete Vi brezposelnim, ki dobivajo pri Vašem uradu podporo, da morajo nabaviti živila samo pri trgovcih, ki jih Vi določite, oziroma ukažete in ki so: 1. zagrizeni kočevski Nemci, 2. bivajo na področju druge občine?
2. Ali morda ne veste, da imate v svoji občini več trgovcev in trgovin z enakim1 blagom za isto ceno, če morda ne še ceneje. Za-ka(j niste strankam, ki so dobite podporo, odredili nakup pri teh trgovcih, oziroma zakaj jim niste dovolili pri teh kupiti oziroma nabaviti?
3. iKateri trgovci plačujejo občinski davek v prid Vaš občine?	Ali	oni, ki	so	na
področju občine Kočevje,	ali	oni, ki	so	na
področju občine Kočevje-okolica?
4. Ako ste slučajno dobili nalog od naših oblasti, da morate razdeliti podporo samo v naturi, zakaj niste dali javno razglasiti, kdo da ceneje in pri, tem dali prednost trgovcem iz svoje občine?
Mnenja smo, ako je dobila občina denar za razdeliti kot podporo,	da	nimate	Vi	nikakor in nikomur ukazovati,	kje se sme	ži-
vila nabaviti.
Najbrže se nam revanžirate, ker smo Vas soglasno volili za župana!?
Prosimo, da nam na tem mestu javno odgovorite!
Prizadeti.
UNSERE TEATER!
Še vedno in vedno imamo priliko spoznati, kako zavedne Slovence oziroma Slovenke imamo pri nas. Dne 3. t. m. smo zopet slišali Slovenko, ki se je pred časom v tem našem listu repenčila, kakšna zavedna Slovenka da je, kako jo je lepo v blaženi nemščini urezala, ko je vprašala neko tukajšnjo zavedno Slovenko, »No, kommen Sie morgen vos in Teater, morgen haben wir Teater in die Schule?« Seveda, ko je dobila nazaj vprašanje, če bo po nemško, se ji je pa malo zavihalo. Častitamo Slovenki, ki se baha z nemščino, ko jo pa bolj malo obvlada!
IN ZOPET ŠOLE
Pred meseci so neznani zlikovci pobarvali napis na tukajšnji šoli, ker je bil nemški. Tabla se je seveda odstranila, češ da se očisti, ali pa nova napravi v državnem jeziku. Od takrat je že par mesecev preteklo, a napisa v državnem jeziku še ni, kje je napis? Zahtevamo, da se takoj napravi tabla z napisom v državnem jeziku in naj se pritrdi na šolo, iin sicer nad vrati tako, da se pokrije švabski napis, če se že drugače ne da odstraniti. Sramota je pa za nas zavedne Jugoslovane, da po petnajstih letih obstoja naše lepe svobodne Jugoslavije še trpimo tak napis na državnem poslopju. Torej, upamo, da bo sedaj pomagalo, če pa ne, si bomo pa drugače izposlovali napis v državnem jeziku.
Zavedni nacijonalisti.
Sevnica
Sevnica ob Savi, nekdaj znano nemšku-tarsko gnezdo, kjer je že močno usidrani ^/Schulverein« s pomočjo slovenskih izdajic vršil potujčevanje našega življa, ima danes v veliki večini značaj narodno zavednega kraja. Že 26. leto marljivo deluje tukajšnje Sokolsko društvo, ki vrši telesno in duševno vzgojo ter budi nacionalno zavest doraščajoče mladine. — A tudi v svobodni Jugoslaviji se je pojavil sovražnik našega narodnega in državnega edinstva, seveda v drugi obliki kot pred vojno. Pod krinko vzgoje in prosvete so gojili razni služabniki inozemske hierarhije svoje plemensko in versko strankarstvo. Kot močen protiutež tem razdiralnim elementom sta bili in ostaneta narodna šola in Sokolsko društvo.
V zadnjem času, v času gospodarskega nereda in socijalnih krivic pa je bilo nujno potrebno, da vsedržavna organizacija »Narodne Odbrane« tudi v Sevnici zgradi svojo postojanko. Smo ob zaključku enoletnega obstoja »Narodne Odbrane« v Sevnici. Vršila je
v prvem letu le opazovanje gospodarskih, socijalnih in nacijonalnih razmer v kraju in imela budno oko na vse 'nasprotnike šesto-januarske ideje.
V nedeljo 15. t. m., ob 8. uri, se vrši v osnovni šoli prvi redni letni občni zbor krajevne organizacije N. 0. v Sevnici, skupno z javnim zborovanjem.
Kot organizaciji, ki temelji na železni disciplini članstva, nam ne gre za število, ampak za kakovost pripadnikov. Ne silimo nikogar v naše vrste, nočemo vabiti z neizvedljivimi obljubami in frazami lepih programov. Naš program je v srcu.
Hočemo doprinesti svoj delež k stvoritvi nacijonalno čvrste, gospodarsko svobodne in socijalno pravično urejene Jugoslavije. Vsi, ki čutite iskreno z nami, brez razlike na nekdanjo strankarsko pripadnost, dobrodošli v naših vrstah.
Kot delegata oblastnega odbora NO iz Ljubljane nastopita dr. Cepudcr z referatom NO nekdaj in sedaj in B. Sancin z referatom Stališče NO k današnjim gospodarskim vprašanjem.
Konjice
VELIKA NOČ 1984
Ker sem toliko že slišal zanimivega o Konjicah, sem se podal za Veliko noč v ta kraj, ki ima morda od vseh naših trgov najlepšo lego in veliko bodočnost, zlasti za razvoj tujskega prometa.
Kako sem se začudil, ko sem že v onem malem vlaku slišal toliko švabčarenja in to v takem dijalektu, da človeka prične boleti trebuh. Po trgu in po nekaterih gostilnah je bilo slišati prijeten »kuhldajč«. zlasti se radi ponašajo s to nemščino razni obrtniki in gostilničarji. V svoje veliko začudenje sem opazil, — kar menda ni najti nikjer več v Dravski banovini, — dvojezične napise na kino-reklamah za predstave, ki jih ima pa-trijotično društvo Rdeči križ« v Katoliškem domu. V raznih trgovinah je v izložbenih oknih najti velikonočne karte z nemškimi napisi. Čemu neki je to potreba radi borih deset nemških rodbin, ki jih še šteje konjiški , okraj? Ali imajo morda v Avstriji ali kje drugje v kaki državi slične karte s slovenskimi velikonočnimi vdščili?! Kje je narodna zavednost nekaterih konjiških trgovcev? So seveda tudi v Konjicah prav častne izjeme in te Konjicam, kakor tudi tujci itak poznamo.
Med obrtništvom je treba na vsak način napraviti red. Kakor sem slišal, bi prav dobro izhajal v Konjicah kak narodno zaveden brivec, dalje ključavničar, kovač, kolar, steklar, svojega cementarja pa dobi Konjice itak v kratkem. Taki narodno zavedni mojstri bi tudi gotovo pošiljali svoje vajence in pomočnike v sokolsko telovadnico, kar se sedaj ne godi. Glavno je, da je v trgu srednji sloj, to je predvsem obrtniki in trgovci, narodno zaveden in potem bo lice konjiškega trga postalo kmalu drugačno.
Učiteljstvo po ogromni večini sodeluje v vsem okraju pri narodnem delu, zlasti pri Sokolu. Na svoje veliko začudenje pa sem zaznal, da se nahaja med učiteljstvom nekaj oseb, ki jim Sokol, Narodna odbrana ali sploh kako nacijonalno društvo niso pri srcu, niti toliko, da bi vsaj poskusili pristopiti k tem organizacijam, da še več, celo na tihem ali včasih očitno delujejo zoper te organizacije. Ko se je v zadnjem času pokret Kmetskih fantov in deklet živahno razširil po okraju, je eden izmed teh učiteljev na grd način izrekel svoje omalovaževanje nad to tako potrebno organizacijo. Dotični učitelji, ozir. učiteljice naj bodo vsaj toliko značajni, da
Mladi radikali se radi toga odeliše i osnovaše svoju stranku pod imenom »radikali samo-stalci«, ali nisu nikad imali jakog političkog uticaja. U Srbiji se tada opčeno govorilo: koliko političara, toliko stranaka. Osobito Posle, kad je fuzija liberala i naprednjaka bila skoro rasturena i propala radi počeše *■ radikali na svojoj moči gubiti, kralj Ale-ksandar sve je više pokazivao volje da bi svu sPoljim politiku preuzeo u svoje^ ruke, u čemu je on mnogo individualizma i energije Pnkazao. U februaru 1903 god. došao je ri|ski ministar spoljnih poslova grof Lams-dorf u Srbiju da kaže direktno kralju kakvu aktivnu spoljnu politiku Rusija u Srbiji želi. ^ Nišu nisu baš osobito simpatično grofa ‘Jocekali, dapače se čini, da je kralj Aleksan-^ar direktno odbio predloge ruskoga ministra, j©r da je Aleksandar u glavnom radio na tom. da Srbiju oslobodi od jakoga vanj-j*kog uticaja i Srbiju učini nezavisnijomi u
i retanju spoljne politike. Grof Lamsdorf je
kralju rekao, da se mačedonsko pitanje bez gradnje Srbije ne če rešavati, ali ona mora ^Voje interese energično da zastupa. Izgleda je dolazak grofa Lamsdorfa bio predigra Za ubistvo kralja Aleksandra (kaže ovaj austrijski diplomata).
To je gotovo čitav uvod kako su ga sa-
stavijaii na Balplacu u Beču, za opravdava-nte svoje politike spram Srbije. U daljem Nastavku prikazuju se političke i stranačke J^ilike u Srbiji posle smrti Aleksandra , orenoviča, ističuči kako je radikalna stranjo? Pod kraljem Milanom pokretala čisti anar-‘jstički pravac, a pod kraljem Aleksandrom "‘‘a skroz oportunistička partija, a poste 1908 Rodine postajala je, dobivši svu vlast u ruke, *ektarska organizacija, imajuči pred očima laipre interese partije, a onda države (str. 8).
Avstrijski vojni krugovi od uvek su bili
Protivu Srbije i uvek Joj o glavi radili
. Pa se razume kako su i austrijski voj-Jfki krugovi mogli da veruju da je korak bi*/8 Berhtolda protiv Srbije u julu 1914 g. jo opravdan. vidi se iz ovoga njihova spisa
H mi je došao do ruku. U tome spisu kaže
se da je krivac za nesnosne odnose s Austri-jom Nikola Pašič, pretsednik radikalne stranke, koja tiraniše narod policijskom šilom, in-teligenciju preko štampe, koja je sva zavisna od dispozicionoga fonda, a fond je u rukama radikala koji raspolažu »ogromnim gumama«. Ako ko izide iz partije, njega radikalski klub smesta učini nemogučim ili ga partija ko-rumpuje državnim liferacijama ili kakvim drugim materijalnim koristima. Razumljivo je, kaže dalje ovaj spis, da se u takvom režimu nije od opozicije mogla nikad očekivati kakva jača akcija za koju je ona i bila po svojoj sposobnosti dorasla.
Austrijski izveštaj kaže da radikalna partija ima pomoč u Rusiji i u neograničenoj pouzdanosti ruske politike u Pašiča, a takva poverenja nije nikad nijedan srpski političar imao od austrijske diplomacije. Tu i teži razlog da ruski poslanik u Beogradu, Hart-wig, u vodenju spoljne politike ima i ne-ograničenu moč. Njegova je zasluga da je došlo do saveza s Bugarskom i do Balkan-skog rata 1912 god. i da se taj rat mogao lokalizovati. I pored svega toga nije ni Hart-wig mogao da zapreči rat izmedu Bugarske i Srbije, ma da je on pre energično radio za savez tih država. Nije mogao stoga, što je vojnička liga u Srbiji imala jak uticaj, i jer se ta liga protivi onim ustupcima koje je Pašič hteo Bugarima da dade. Do toga je rata došlo, jer je on tačno kao i rat 1885 god. nastao iz nacionalnih odnosa, koji se neče nikad izmeniti na Balkanu. Taj je rat bio posledica prestiža na Balkanu. N. Pašič je i poste toga -sukoba dveju slavenskih i bratskih naroda ostao na kormilu i na vlasti — premda je time bila ostro demantovana njegova tridesetogodišnja bugarofilska politika, a ima zahvaliti svoj ostanak na vlasti držanju Rusije, koja je od dana kad je Izvoljski preuzeo vodenje ruske spoljne politike, uvek pokazuje tendence protiv Austro-Ugarske u politici Srbije koja mora raditi za volju Rusije protiv monarhije. Tako je uzrok da je Hartwig čvrsto držao Pašiča, za kojega je verovao da je kadar i opet da utvrdi veze s Bugarskom. jer če jedna drugoj
popuštati u regulisanju susedskih odnosa. I da bi njih dvojica mogli to pestiči odlučili su da kompromituju oficirsku ligu. Za to im se dade prilika afera s Oficirskem zadrugom. To je prvi sukob Pašiča sa zaverenicima. No jedva se ta igra započela, bude prekinuta novim sukobom s Austro-Ugarskom. Možda je došlo do toga i pre nego li je Pašič to lvteo i nego li se Rusija tome nadala. Taj neugodni udar morao je doči radi neprijatelj-skoga držanja i bojazni radikala koje je Rusija energično podupirala i inspirisala.
Austrijsko-srpski rat beše nepopularan. Srpski je narod poradi dva neposredno vodena rata, želeo mir. Sentimentalna i prazna frazeologija južno slovenskog pokreta, koji su radikalski patriote i zanesenjaci vodili iz radikalskoga dispozicionoga fonda, nije još zahvatila korena ni kod inteligencije ni u redovima narodnim. Narodna Odbrana naime nije nikad bila izraz narodne volje, več čisti posao praktične rusko-radikalne politike. Poste balkanskih ratova beše radikalna politika uzdrmana. Inteligencija je direktno protiv Pašiča (1916), jer da je sklopio još mirovni ugovor (1913), u čem je i bio uzrok srpsko-bugarskoga sukoba. Narod počinje protestovati, jer je za oslobadanje svoje brače na jugu morao dva puta ratovati.
Za skupštinu su raspisani izbori koji bi se proveli brzo posle prokletoga zločina, ubij-stva ljubljenoga nadvojvode Franca Ferdinanda, i za te je izvore opozicija razvila živahnu akciju. Medu novim kandidatima bilo je i takvih koji su kao i oni »divlji« imali mnogo izgjeda na pobedu. Radikali su se sada. i to prvi put posle 29 maja, osečali ugroženima.
Kako su se oni toga mnogo bojali, vidi se i po tome, što je Pašič s celom vladom morao poči u agitaciju, pa su i zaboravili na upozorenje austro-ugarskoga poslanika u Beogradu na umorstvo. Vlada je dopustila generalu Putniku da otide iz zemlje, pa ju je gotovo iznenadio ultimatum iz Beča. Vladu je mučila briga samo o izborima, pa je veliko pitanje da je došlo do izbora, da li bi N. Pašič kraj svih svojih terorističkih policijskih metoda izneo pobedu na izborima. Rat s Austro-
Ugarskog je započet bez protesta naroda, ali protiv njegove volje. U ostalem bi bilo ludo i misliti, da če se srpski konservativni seljak buniti, ako čuje da je njegova domovina u opasnosti. On je i sad kao i inače uvek po-kazao sve svoje osobite sposobnosti, a napose slavensku izdržljivost. U duši nije bio zado-voljan, jer nije mogao da razume, za što je sada došlo do rata. I pored toga njegove voj-ničke vrline nisu popustile. To se osobito pokazalo i istaklo onda kad su saveznici Srbije ponudili Italiji Dalmaciju i Hrvatsku, Rumu-niji Banat, a Bugarima Mačedoniju, samo da stupe u rat protiv Austro-Ugarske i Nemačke.
To je bilo onda, nastavlja se dalje u tom dokumentu, kad je vlada N. Pašiča otklonila separatni mir. — Tad se svako pitao: To li je priznanje principa nacionalizma koji su sa-veznied tako visoko naglašavali?! Zar se Srbija za to borila, da naj lepši delovi srp-skora naroda zauvek izgube svoje srpsko ime? — Zar nije Franjo Supilo u Nišu jadi-lcovao, da je bolje biti kao Slaven u Austro-Ugarskoj i ostati u monarhiji nego li doči pod* gospodarstvo Italije!
To je potresalo svakoga Srbina. Rat koji sprski narod tako krvavo vodi nije rat za rasparčavanje države ili za ujedinjavanje srpstva, več je to rat za održavanje radikalizma i kralja, dakle rat za režim. Mir bi bio — to su svi osečali — značajna korektura političkoga života u Srbiji. No pre nego li se sva ta mišljenja mogahu kristalizovati u narodu, došla je ofanziva saveznička, Austrije i Nemačke i nesrečni srpski narod morade i opet na ratne poljane, po želji radikala i za čast bratske Rusije da proljeva svoju krv (ala su milosrdni i posle ovih krokodilskih generalštabskih suza spremaju Surdulicu i drugo!). Ima ovde nekoliko stvari koje su bite potrebne da se prikazu verno po gledanju na prilike onda kad je več poslednji stari austro-ugarski vladalac govorio otvore-no o potrebi sklapanja mira i kad su austrijski generali mislili da bi trebalo rasparčati Srbiju. — Eto kako su austrijski vojnički kruirovi imali izveštaje o prilikama u Srbiji i o Nar. Odbrani.	(Nadaljevanje.)
puste službo, ozir. pokojnino, že jim dobrobit jugoslovenske države in jugoslovenskeaa naroda ni pri srcu in za puste našo nacijonal-no državo. Pričakujemo pa, da se bo oblast zganila vendar enkrat in napravila tozadevno red, drugače si bo nacijonalno učiteljstvo samo pomagalo, da izloči iz svojih vrst take tovariše.
Slišal sem tudi pripovedovati, da se je neka »čisto nemška« družba razburjala v neki tukajšnji gostilni radi slovenskega petja. Srečo so imeli dotični, da so ostali pevei tokrat hladnokrvni, drugič bo ona družba gotovo skupila to, kar je iskala.
Geslo »Svoji k svojim« se baje prav malo upošteva in hodijo nacijonalni ljudje, očividno iz komodnosti ali morda celo iz neke nepotrebne obzirnosti, še vedno kupovat k na-cijomalnim nasprotnikom. Kakor je razvidno iz vseh teh nedostatkov, imajo nacijonalne organizacije in zlasti pred kratkim ustanovljena Narodna Odbrana zelo veliko hvaležnega dela v Konjicah. Preeej se je položaj že zboljšal v zadnjih letih, treba pa bo vendar dosledno nadaljevati započeto delo in dati temu lepemu našemu trgu tudi na zunaj čedno nacijonalno lice.
Neprijeten in izzivajoč vtis napravi na tujca hiša trgovca Šum »a na glavnem trgu. Ta Se vedno ni odstranil one mazanje s svoje hiše, dasiravno ima tozadevni odlok od oblasti v rokah. Kakor sem zvedel, bo ta mazanja sedaj spomladi, ko nastopi suho vreme odstranjena, če ne prostovoljno, pa z oblastno intervencijo. Ta možakar je namreč pri zadnjih občinskih volitvah bil nosilec opozicijo-nalne liste, pa je njegova celotna lista doživela strahovit poraz, nakar so neznani storilci ponoči pomazali Šumrovo hišo na pročelju. No, pa za danes o tem poglavju dovolj, bom se še drugič oglasil, pa povedal kaj več.
KultuFbund je imel pred kratkim zopet
neko zborovanje, menda občni zbor, katerega se je udeležilo zopet nekaj ljudi, ki po svojem poreklu ne spadajo v to samo za prave Nemce določeno organizacijo. Baje bo vodstvo samo izvršilo čiščenje v organizaciji. Če bo to čiščenje temeljito in strogo, pa bo težko ostalo toliko članstva, ki ga zahteva pravni obstoj organizacije.
Nasprotniki jugoslovenske ideologije, pun-ktaši, klerikalci in slični antagonisti so v strahu, da se jim bo vendar enkrat prišlo do živega, malo prenehali s hujskanjem in širjenjem defetizma, podtalno pa še vedno rujejo in naznanjajo zaslepljencem in zapeljancem še razne datume o izpremembah v državnem življenju. Peruti so jim pa toliko že pristrižene, da ne bodo z lahka spet sfrčaii kam bolj na visoko, ker so bili ob raznih prilikah dovolj razkrinkani.
V gospodarskem oziru so razmere v konjiškem okraju, kakor sem zamogel dognati iz pripovedovanja in lastnega opazovanja, zelo težke. Živina ima še vedno zelo nizke cene, vinska letina je bila slaba in tudi sicer ne gre vinski pridelek v promet, v lesni stroki je že dolgo časa zastoj. Ne samo kmetski sloj, temveč vsi pridobitni sloji se imajo boriti s težkimi gospodarskimi raamerami. Izterjava javnih bremen je stroga, marsikdo že davno ne zmore več visokih bremen. Lokalni gospodarski in kulturni faktorji se trudijo na razne načine omiliti težko gospodarsko stanje, odrešenja pa pričakuje vse iz naše centrale v Beogradu.
Upanje v boljše čase drži, kakor druge državljane, tudi Konjičane pokonci in moja želja je, da bi doživel v prelepih Konjicah in njihovi okolici Veliko noč, ko bodo Konjice očiščene tuje navlake, ko bodo postale resnično slovenske in jugoslovenske in bo ljudstvu tudi v tem okraju solnce lepše sijalo.
Viator.
NAS POKRET
Govor tajnika krajevne organizacije Sv. Jakob—Trnovo—Barje v Ljubljani na njenem občnem zboru.
Leto vztrajnega dela je za nami! 20. marca, prošlega leta je bil prav v teh prostorih ustanovni občni zbor naše krajevne organizacije. Rodoljubi, pravi Jugosloveni, ki prebivajo v tem okolišu, so ustanovili novo postojanko NO z željo, da včlanijo in zainteresirajo svoje sorojake za organizacijo, čije razvoj, delo in pokret je blesteč del Srbske in s tem tudi Jugoslovenske zgodovine. Odveč je vprašanje: Ali je NO danes potrebna? Bolj kod kdaj poprej! Kajti Srbija je ob ustanovitvi NO imela dobre Srbe, Jugoslavija pa še nima danes zavednih Jugoslovenov, ki jim bi bil popoln in vsestranski napredek naroda najvažnejša naloga. Take Jugoslovene pa hoče ustvariti N. 0., take, ki bodo sposobni boriti se z vsemi težavami in sovražniki. Njen namen je, vzbuditi zaspale in mlačne državljane, ki so postali malodušni in ki nimajo več vere v moč države in njeno slavno bodočnost.
Mb, ki smo Odbranaši komaj leto dni, se moramo ^dobrb zavedati, da so Odbranaši tisti in potomci tistih, ki so iz krvi in mesa ustvarili ponosno Jugoslovensko državo, da so Odbranaši tisti in potomci tistih, ki so krvaveli v zaporih in na moriščih, ki so gla-dovali in prelivali svojo kri na bojnih poljanah, samo za svobodo domovine, gledajoč venomer smrti v obraz.
Vse te žrtve za našo svobodo, pa so utrdile zaupanje ljudi v pokret N. 0., katere cilji so preosnovati Jugoslovene in Jugoslovensko državo v političnem, gospodarskem, socijal-nem in kulturnem pogledu na osnovi resnične enakopravnosti. Njen cilj je utrditi
državo v njeni notranjosti do take višine, da ne bo nikdar nudila povoda lačnim sosedom, da mečejo svoje poglede na naišo s krvjo napojeno zemljo. Nasprotno! Naši mejaši se morajo dobro zavedati, da je to naša zemlja, namenjena Jugoslovenom, ki so se za njo borili že dolga stoletja. Cilj N; O. je tudi z močno roko in če je treba tudi z vsemi sredstvi zatirati korupcijo in izmozgavanje malega človeka. Mnogo je š'e v teh težkih časih ljudi, ki vlečejo pretirane dobičke in dohodke. .Vse gospodarsko življenje mora biti v interesu države, nikakor pa ne v interesu posameznika. Dalje je njen cilj zatirati vsako protidržavno rovarenje in hujskanje ter vse to že v kali zadušiti. Odbrana hoče s pospeševanjem izobrazbe zvišati stanje inteligence naroda ter napraviti izobrazbo tako splošno, da bo imel vsak možnost, za svoj popolni razvoj. S tem bodo odstranjene vse razlike, ki povzročajo nezaupanje, kajti do sedaj je bila na žalost inteligenca vedno na vodstvu in je izkoriščevala pri proste ljudi, ker je bila izobrazba le privilegij imovitejših. Posebna naloga in cilj N. 0. pa je vzgojiti mladino v svojih mladinskih in viteških sekcijah, kjer je tovarištvo, enakopravnost, disciplina, jače-nje duha in telesa glavni namen.
Odbrana se dobro zaveda, da je njena naloga tako široka in težka;, da zahteva borbenih ljudi, ki so v vsakem oziru močni in vztrajni, ki se ne boje nobenih groženj in ki so pripravljeni, če je potreba, tudi z orožjem v roki položiti svoje življenje na oltar velike Jugoslavije, ki mora segati močno čez meje sedanje države.
V želji, približati se cilju N. 0. in s tem izvršiti njeno nalogo, moramo v smislu naših Pravil vztrajno delati za krepitev nacijonal-
ne zavesti, strniti celotno inicijativo za popolni preporod' naroda, boriti se proti nemorali vseh vrst, proti vsakemu nebrzdanemu egoizmu poedincev, boriti se proti sleherni oslabitvi in razkropitvi nacijonalne življenjske sile, posebno še tisti, ki izhaja iz verskih, plemenskih ali strankarskih nasprotij, vzbujati in gojiti ljubezen, vnemo in požrtvovalnost za narod in državo, marljivo in točno izvrševati dolžnosti napram kralju in domovini, podpirati vse organizacije, ki delujejo za usposobitev našega naroda za obrambo, krer piti viteški duh v našem narodu v strelskih, sokolskih in podobnih društvih, vzdrževati kulturne in prijateljske stike s sosedstvom in sorodnjaki izven naše države, poučevati inozemsko javnost o resničnih razmerah v naši domovini, odstranjevati zablode, ki jih naši sovražniki o nas zlohotno širijo po svetu in končno negovati prisrčne zveze z onimi narodi, ki so nam prijateljsko naklonjeni. Torej še enkrat: Vse pravkar našteto je potrebno, da stori pravi Odbranaš, da izvrši svojo dolžnost napram organizaciji.
Odbor naše krajevne organizacije se fe sestal 10 krat na rednih sejah, eksekutiva pa je imela 2 seji. Trikrat so se člani sestali na članskih sestankih, kjer so posamezni funkcionarji odbora in drugi govorniki podrobneje poučili članstvo o stanju naše organizacije in N. O. sploh. Danes šteje naša organizacija 123 članov, od katerih je Oblastni odbor, v soglasju s Središnim odborom imenoval 27 članov za izvršne. Relativno in absolutno ima naša krajevna organizacija največ izvršnih članov v naši banovini, kar nam mora biti v velik ponos. Prejeli smo 26 dopisov, oddali pa 720 — jasen dokaz, da organizacija ni spala. Med letom so se izvršile v odboru samem delne izpremembe; kot odbornik in načelnik viteške sekcije je stopil v odbor Milan Gregorič, ki je 14. novembra prošlega leta prevzel glasom sklepa seje tudi tajniške posle. Radi ostavke predsednika brata dr. Cepudra, ki je bil izvoljen za predsednika Oblastnega odbora, je odbor na svoji seji dne 21. decembra preteklega leta izbral starega Odbranaša brata Bračič Matka, za naslednika.
Končam svoje poročilo z željo, da ne poznamo nikakih zaprek na poti, ki vodi do cilja N. 0.. da smo vedno pripravljeni žrtvovati se za srečo in dobrobit države, žrtvovati se tudi za osvoboditev naših zasužnjenih bratov, ki nam onstran meja kličejo: »Čuvajte svojo Jugoslavijo in osvobodite nas, da bomo uživali skupno srečo v svobodni domovini.«
Govor načelnika viteške sekcije iste organizacije.
Bratje! Bistveni dol Odbrane tvorijo njeno 'borbene edinice-viteške sekcije. V njih se zbirajo posebno mlajši člani, da v bratski slogi in skupnosti a želeizno disciplino izvršujejo im i'4vvše nalogo N. O. Viteške sekcije so viden izraz moči in jakosti organizacije, tvorijo njeno jedro ter so zato tudi njena največja nada. V njih se krepi duh in telo posameznika, goji smisel za skupnost, moralo in jakost, požrtvovalnost in pogum, vnemo in to-vairištvo, skratka: viteške sekcije delujejo za osvoboditev naše mlade generacije za obrambo proti vsem sovražnikom’. Nedvomno so torej najboljše sredstvo za resnično dosego naših ciljev.
Iz imena' samega zveni dozdeven anahronizem; dozdeven pravim, ker vidite, bratje, da nismo nikaki srednjeveški vitezi v železnih oklepih, česar seveda tudi sami ne želimo. Mi hočemo postati le vitezi duha, da bomo mogli izvršiti v polni meri dolžnost napram kralju in domovini, kadar nas bosta potrebovala.
Kmalu po ustanovitvi naše krajevne organizacij ese je formirala tudi naša viteška sekcija, ki se je v početku borila proti mnogim težavam in zaprekam. 6. avgusta pro-
šlega leta sem bil imenovan za njenega načelnika, nakar se je v sekciji pričelo s smo-trenim delom, ki je rodilo kmalu lep uspeh: 20 borcev je dobilo uniforme proti odplačilu na obroke, kar je bilo z ozirom na slab fi-nančni položaj večine članstva posebne važnosti. Največ zaslug imata pri tem brata Kalin in Dermota, njima torej v imenu vseh članov viteške sekcije: najlepša hvala!
Borci smo dosedaj nastopili ob priliki proslave 251etnice ptuj. dogodkov v Ptuju, dalje ob priliki proslave 25letnice padlih, žrtev za svobodo Lundira in Adamiča ter v kroju ob priliki proslave 251effcnice ustanovitve N. O. Dosedaj smo imeli okrog 35 sestankov, ki so bili zvezani večkrat z. raznimi poučnimi predavanji, ter več vežb egzer-cira. Sekcija šteje danes 30 članov, ki so- vsi pravi Odbranaši, zavedni in stalni, vendar }& želeti, da se število zviša vsaj toliko, da se formirata poleg obeh že obstoječih vodov se dva, da bo obstojala na ta način popolna četa.
Borci se zavedamo, da še zdaleka nismo storili svoje dolžnosti niti napram organ123.' ciji niti napram kralju niti napram državi-Največja naša dolžnost pa je, da vedno ® povsod vsem, ki hočjo mirno živeti, ki s zavedajo velikih žrtev za svobodo, ki Itjubi] svojo Jugoslavijo, predočimo in pokažem0 one zlate besede, katere je naš vrhovni za' ščitnik izdal v svojem šestojanuarskem Pr0' glasu. Te zlate besede:
Čuvati edinstvo naroda in državne celini to je najvišji cilj moje vladavine in to niora biti naj višji zakon za mene in za vsakogar.
Te zlate besede našega vladarja mora vsak Odbranaš nositi v srcu ter jih sejati med narod.
Našemu kralju, vrhovnemu zaščitniku narodnega edinstva in državne celine, pa zf' kličimo v znak naše neomajne zvestobe udanosti, v znak njegovih zaslug za naso Jugoslavijo trikratni »Živijo«.
Službene vesti
Na 2. rodni soji Krajevne organizacij Narodne Odbrane v Stari cerkvi pri Kočevju je bil soglasno izključen v smislu čl. 6-piavil Kokotec Janko, učit. v Stari cerkvi-
Občni zbor Krajevne organizaeije NO Ljubljana-Šiška bo 22. aprila t. 1. ob uri dopoldne v mali dvorani Sokolskega doma v šiški z običajnim dnevnim redom-Na zboru bo poročal tudi delegat Oblastnega odbora. Vabimo člane na polnoštevilno udeležbo.	Zdravo!	Odbor.
Omladina Narodne Odbrane v Dravski banovini, zbrana na izrednem občnem z!boru izjavlja, da obsoja podlo in zahrbtno borbo proti Oblastnemu odboru ter izjavlja, da smatra, da je borba naperjena ne samo proti Oblastnemu odboru, ampak proti pokretu. Odločno bo zavrnila vsakogar, kdor bo nadaljeval to gnusno borbo in pove onim, ki računajo na to, da Omladina ni solidarna z Oblastnim odborom, da bo stala vedno v strnjeni vrsti z Oblastnim odborom v boju proti klevetnikom in škodljivcem naroda.
Omladinska sekcija Narodne Odbrane se najlepše zahvaljuje vsem, ki so ji rna-terielno ali moralno pripomogli k uspehu njene akademije. Posebno hvalo izreka g-banu dr. Drago Marušiču in častnem« damskemu komiteju, nadalje vsem, ki so materialno pomagali in končno se zahvaljuje svoji1 starešinski organizaciji, kateri predseduje naš veliki borec dr. Cepuder-Omladinci izjavljamo, da bomo ostali vsi kot en mož na straži, dokler ne bomo do-segli svojega cilja.
Z našim nacionalnim »Zdravo« sekci' ja ONO Ljubljana.
Ado Makarovič:
KAKO SMO MALOMARNI ZA SVOJE STARINE!
(Glava Svetovita v kninskem muzeju)
»Zaista nema boljega ni shodnijega naSina za oplemeniti duh narodni i prebuditi u njemu ponos saniOBvijesti nego siavljajufi mu pred oči zrcalo njegove prosastnosti.«
(Ban Jel&čič.)
Ta moto nosi knjižica »Hrvatskega stari-narskega društva« v Kninu, ki hoče vzbuditi med našimi zgodovinarji večji interes za izr kopane in še neizkopane narodne starine in prosi ves narod pomoči, da bi moglo nadaljevati izkopavanje! Našim znanstvenikom pa še vedno veljajo besede prof.Strzygowskega (18.): >Vi više volite jedan rimski lonac, nego Vaše Pompoje!« Naši ljudje pa o naših dragocenih starinah v kninskem muzeju ne vedo nič več kakor o španski vasi! Vsakdo nima denarja, da bi šel v Dalmacijo, tisti, ki gredo, ki to morejo, v Knin ne pridejo, v muzej pa prav gotovo ne!
Vsakdo dobi omenjeno knjižico za par dinarjev od kninskega muzeja! Naše dijaštvo pa bi moralo kar hlastati za takimi dokumenti naše proslostil
Najdragocenejši predmet muzeja in edini te vrste v Jugoslaviji je takoimenovana »glava S ve vida«, najdena v bližini Sevida Vafan-nkega! Ta odlomek prastarega kipa nekega slovanskega božanstva predstavlja troglavo bitje — Triglava, ki so mu dali ime »Svevidk po selu »Sevid«! Stvar je precej enostavna, tako pa zopet ne! Sledove poganskega češče-
nja v naših krajevnih imenih je zabrisalo krščanstvo, in to temeljito, da je od »Svevida« v »Sevidli« premalo zbrisanega ali nič! Z ozirom na troglavo božanstvo imamo v Sevidu (selu) samega Svetovida! Svetovid je tudi na jugu postal »sveti Vidi«; to ime imamo danes v Se + vid! Se + je skrčeno z »sveti«, kot n. pr. pri nas Š-j- Marjeta, v Dalmaciji n. pr. Suniartin (= Sv.-f Martin). Imamo namreč dokaze, da je bil Svetovit upodabljan s tremi (Štirimi) glavami, in je torej identičen s Triglavom. Naš Triglav je bil na jugu znan v kletvicah v pozni srednji vek, pri vojakih in mornarjih kot »Tervagan«. To kletvico so tujci (Romani) prevzeli od Slovanov, ki so torej morali imeti v čislih svojega Triglava še v 13.—14. stoletju, sicer bi ga ne družili kristjani z Mohamedom: »bestemmiando Maeone e Trivigante« ima še Ariosto v svojem po-emu »Orlando Furioso« (XII., 59 )! Briickncr v predgovoru italijanske izdaje svoje »Slovanske mitologije« (Bologna, Zanichelli, 1023.) piše o tem imenu: Trivigante, Tervagan, Tre-vigant in ga tolmači s Čehom Haškovcem kot Triglava! Dokaz torej o čaščenju Triglava na jugu v 14. stol. L. 1505. je Ariosto pisal svojega »Orlanda«. A še nekaj je, kar sodi sem: Leta 1331. so Furlani poslali celo — križarsko vojsko v Kobarid, ki je baje iztrebila »ostanke« tamkajšnjega poganstva (Rutar: Toltn. zgodovina) in to poganstvo se je vrtelo okrog »Umirajočega boga Triglava« (Bevk)! Tudi umetnikovo mnenje je upoštevati! Fran-cesoo Giambullari, ital: klasik, piše v svoji > zgodovini Evrope« tudi o naši stari veri, omenja Svetovita (Suantovito)! in v opombi (ki je njegova, ne komentatorjeva) takole: »Glii Slhvi del nord 1’hauno tuttodie t. j. Slovani na severu ga častijo (imajo) še danes!
Giambullari pa je živel od 1495.—1555. Kako trdno se je Slovan držal svoje starine, svojega Triglava — Svetovida!
Končno imamo dokument za češčenje Triglava na jugu v imenu očaka Triglava, ki ga še danes obdajajo slovanske vile in zlatorog; v Dalmaciji pa. nedaleč od Sevida Vačau-skega in Triglava-Svetovida, v Troglkvu (1913 m) v Dinarski planini!
Poteze obraza kažejo nedvomno na najstarejše skulpture slovanske: votle oči, v eni potezi oči in nos* na primer kot pri glagolski črki včdč: 0U°, oblika glave! (Glej M. Weigel: BildWerke aus altslawischer Zeit, v Mariborski študi knjižnici!) Primitivnost izdelave tega kipa, demonski izraz in svojevrstno podanje troglavega bitja nam pravi, da imamo opraviti s starejšo podobo, kot iz dobe priselitve Slovenov preko Donave v V. ali VI. stol.! Podoba mora torej biti mnogo starejša! Da bi jo Sloveni prinesli iz stare domovine s seboj je nemogoče, v tisti dobi v Dalmaciji pa taka tudi ni nastala! Kot vidimo je ta »glava« zelo interesanten problem v naši stari kulturi.
Najprvotnejša oblika Svetovita je s tremi glavami, ker vse podobe z več glavami so nastale s troglavega božanstva Triglava, ki je torej identičen s S veto vitom! Bog, ki vse vidi je gledal prvotno v preteklost, sedanjost in bodočnost in je bil vse to troje obenem^ večni bog! štiriglavi maliki so že duhovniška špekulacija, ki je imela v začetku še mogoče kakšno pametno podlago (letne čase, križ kot simbol ognja; štiri strani sveta ali dr.) pozneje pa nobene več, ker so maliki dobili 5 do1 7 glav! V našem »Svevidu« bi potemtakem imeli primitivnega, originalnega Svetovita s tremi glavami! Ime Triglav je seveda
z ozirom na kip, podobo, a pravo ime je
Svetovit!
Najprej moramo pribiti velikansko starost tega upodabljanja z več glavami* posebe * tremi, potem pa za naš kip važno dejstvo, da vzhodni Slovani niso> pognali kipov z več gl®' vami in da je to posebnost zapadnih Slovanov! To trdi odločno Briickner (n. d., stran 204/205), češ, ob času ko so se pisale kronike, so še živeli ljudje, ki so na lastne oči videli Kijevske ruske malike in o njih ni nikjer govora, da bi imel kateri več glav! Zato je zelo neverjetno, da bi božanstva tistih Sl®-vžnov, ki so prišli v 5. in 6. stol. čez Donavo mogla imeti več glav in zopet zelo verjetno* da je naš Svevid — Svetovid. od nekega drugega plemena Slovanov, ki je bilo na svoji zemlji davno pred Sloveni, ki so prišli v
5.	stol., ki tudi ne poznajo božanstva z i|n.®j nom Svetovid, ki je zapadno slovansko, n1” Triglava, za katerega vemo to prav za goto'0’ Kninski Svetovid je torej zelo verjetno >z8r padnjak«, od nekega naroda, ki je bil v s severnimi zapadnimi Slovani, Obodni > Ljutici itd. in tako neprekinjenost Slovan?, od Balta do Jadrana moramo pač po&tflVl zelo globoko v zgodovino!
S tem je bežno orisan problem troglaveg Svetovita v kninskem muzeju, ki je vreden* da se tudi Slovenci pozanimamo zanj, ker I prav tako naš kakor — dalmatinski i hrvatski!
Kninski muzej prosi pomoči. Nima “en ja, da bi nadaljeval izkopavanje za ® tov!
rodno zgodovino tako dragocenih predme -
Pomagaj, kdor more, da nam tu.ici ne oa -jo naše dragocenosti iz Dalmacije, kot s odnesli iz Slovenije! Prav ima Pr'-tej knjižici: »Ova se stvar tiče ojeloga____
Odgovorni urednik Miroslav MatolH. — Itdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. i. % o. z., Bhrest Vargaton.
Tiska tiskarnaMcrkur (predstavnik Otmar Mibalek)i V«i ▼ Ljubija