LETO-TBABHr PROSVETA CLASILn SI.OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTT t mm a. as* OCBse atf PlMMNil M9T Inlk UviAli in. Illinoiski radarski atav-I karji ustavili obrat japonska poli tika na dau- VnUaj. "W(i»" inn li ai^tlstlka Dnevne vesti se ne ujemsjo s dejstvi. BfatniH najnižji v juniju premogovna kompanija Isvoje-vala zaporna povelja sa voditelje stavkarjev. Priprave ss invazijo okraja Franklin. Več tisoč stavkarjev as udeležilo pogreba umorjenega tovariša Tsyk>rville, IIL, 20. avg.—The Peabody Coal Co. je podvzela akcijo, da kaznuje voditelje ru-darakih sUvksrjev, kl so v ča-rtek invadirali to okolico in na miren način pregovorili rudarje, ds so se v četrtek pridružili stavki. Vsi štirje premogovni-te kompanije so prenehali z obratom. Kompanija ee je obniila na mirovna sodnika C. H. McMilli-|jj in L. J. Traylorja in izvoje-vala zaporna povelja pfoti 108 voditeljem stavke. Obtoženi ao podžiganja na izgrede. Šerif Wieneke Še nl izročil zapornih povelj, ker je kompanija naznanila, da bo obtožila večje števl- 0 drugih stavkarjev. Ko so stavkarji dosegli svoj namen v Taylorvitlu, ao se povečini vrnili na svoje domove. Krog štiristo stavkarjev je o-stalo v tej okolici na straži, da preprečijo obnovitev obrata. Naznanjeno je bilo, da stavkarji nameravajo invadirati okraj Franklin, da uatavijo obrat ta-mošnjih premogovnikov. Stav-ji zahtevajo odpoklic nove estvice in iv^lJhvIj&njs 8tEr€f d določa 14.10 dnevne mezde. Med tistimi, proti katerim je kompanija' izvojevala zaporna povelja, sta tudi Dan McGiH lz Springfielda in Dew it t C. Webb, člana bonusne armade.Jci j$ ln-vadirala Waahington, a je bila pred par tedni izgnana po federalnih četah iz kapltola. McGill je imel več govorov na shodih stavkarjev, v katerih jfti je pozival na boj proti novi mezdni estvici. Vsi premogovniki v Taylorvii-u in okolici počivajo. Invazija e bila uspešna in stavkarji se vesele zmaga, ki so jo lavojeva- 1 brez prellvsnjs krvi. Stavkarji so imeli včeraj več shodov v Taylorvlllu in Klncal-du, ki pa so se vsi mirno završi-i. V slednjem mestu Je včeraj ogenj uničil tri kompanijske hiše. Kdo je podtaknil ogenj, še ni znano. W. Frankfort, BL, 20. svg. — fcč tisoč rudarskih stavkarjev i vseh strani države sa je ude« ežilo pqgrebe J. Colbefta, biv-kffa taftljja rudarske, unije v Orientu, voditelja (pozicije proti nedavno podpisani meadnl kstvici. , rojita je ustrelil % eredo zjutraj James Sutton, ponočni so Več Uko gotovi Rooaovelto-vc zmage kot eo blU še prod ne-^JtHnl. Razlog za to je Nor-Thomaa, ki jim zna v neka-vatnih državah prekrižati r*ime. Med temi drisvsmi Je Prvem mestu New York s večjim mtevilom elektorskih sov. ^mokrstje ne mislijo, ds bo "voljen socialistični ^ pe se, da bo Thomaa odjo-Rooseveltu večino. Vsled te-14 Pričeli širiti mod tukaj Portland, Ore. — (FP) — Slamnato glaaovanje dnevnika Nevrs-Telegrsm v tem mestu pokazuje veliko nepOpularnost Hoover ja v Oregonu, ki je običajno republikanska trdnjava. Pri tem glaaovanju je bilo zs Rooeevelta oddanih 2400 glasov, Thomasa glasov. Republikanci so računali, da bo Hoover gotovo zmagal v Oregonu tudi pri prihodnjih voli tvah, to glasovanje jim pa kvs-ri račune, kar pokazuje močan anti-Hooverjav eentiment. Port-landčane je predsednik močno razpalil vsled pogroma na bo-nuanike. Splošno Jo bilo tudi presenečenje radi relativno velikega štev lis radikalnih glasov, odds-nih m Thomasa in Posterja. Tvorijo skoraj eno tretjino. Politiki eo računali, da Jih bosta dobila vaak folovico manj, glaaovanje pa pokazuje naglo šlr jenje radlkalizma v tem mestu šnjlmi novinarji agitacijo socialistične giaeove: češ, ako bodo modeaaim radikalni element je glasovali m Thomasa, se sna zgoditi, da bo Hoover zopet izvoljen. Na novinarje, kl ne vidijo nobeno rasi Ike mod demokrati in republikanci, niti ne mod Hoo-verjem in RooeeveHom. U ar gument in plod i ran je ni napravilo nobenega vtisa. zi nova riza Schober, bivši kanoelar in proml-nentna osebnost v avstrijski politiki, nenadne umrl Dunaj, 10. avg. — Johann Schober, bivši kailcelar in auna-njl minister, je alnoči nenadno umrl v sanatoriju v bližini Dunaja. Sledil bo v grob svojemu največjemu političnemu nasprotniku, monsitfnorju Ignacu Seipelu, ki je umrl pred dvema tednoma. Iagleda, da bo Schoberjeva smrt vrgla Avenijo v veliko vladno kriao. Laueannski protokol, ki določa, da Avstrija dobi posojilo $43.000,000 od Lige narodov, bo najbrž dam* poražen v parlamentu. Ako bi bil Schober živel, bi m najbrž ne mogel udeležiti glasovanja o tem poeo-jilu. Njegov naalednik bo danes 81. John, N. R, Kanada, 20 avg, — James A. Mollison, Škot-ski letalec je včeraj preletel At antik in ae srečno spustil na tla bližini Penefield Ridga. Danee bo poletel v Montreal, kjer se bo ae je dvignil v srak v četrtek zjutraj v Pormarnoc-ku, Irska avobodna država, in trideset ur pozneje ae je spustil na tla v Kanadi. Njegov cilj je bil New York, katerega bi bil tudi doaegel, ako bi imel dovolj ga-eolina. Imel je samo deset galon gaaolina, ko se je spustil na tla. Is Mon tresla bo Mollison po-etel v New York, kjer se bo sestal s svojo nevesto, kl se je vkrcale na parnlk, ko je bila obveščena, da je polet srečno končal. Iz New Yorka bosta potem oba poletela v domovino. Letalec je dejal, da ee je moral boriti z velikimi potežkoča- dvdmno strmoglavil vlado kan celarja Dolfueaa. V četrtek je parlament odobril poeojllo s e-nim glaaom večine, toda včeraj ga je federalni avet odklonil a 27 proti 22 glasovom. To pomeni, da bo vprašanje ponovno poraženo v parlamentu. Schober m ja boril proti posojilu, ker ao povoji poniževal ni sa Avetrljo. Pogoji določajo, da se mora Avstrija za prihod njih dvajset let odpovedati ca-rineki unjii s Nemčije. Schober je stalno zatrjeval, da jo vlada z namenom, da pobi poeojllo, In neodvisnost prodala svobodo Avstrije. Kitajska obsodila,švicarska ko- Nanking, Kitajska, 20. avg — Kitajsko sodišča Je včeraj obsodilo Paula Naulensa in njegovo žanor švlcarakaidržavijana. smrt radi koiminletičnih akti noeti, ki sta jih vodila na Kitajskem. Takoj po raaglašenju obsodbe sta bila pomiloščena na doemrtno ječo. Dvojica jo še prebila devetnajet meeooov v zaporih in njun alučaj je lssval veliko pozornost po vsem svetu. H. G. Welle, Romaln Rollsnd ln veliko število drugih prominent-nih oseb Ja poslslo apele na kitajske svtorltete, nsj obtožence Izpuste iz zapora, toda njihov trud ja bil šaman. mi. Polet so ovirali veliki viharji in goeta megla, ko m jo bližal ameriški celini. puceoaie-iško-sovjet-skem paktu V Waahlngtonu prevladuje mnenje, da aa bodo ot varila resna pogajanja med Zdrušeniml državami In Rusijo po novem-beraklh volkvah Waahlngton, D. C. — (FP)— Polkovnik Frederick Pope, industrijski bankir, je dal povoda novim govoricam o možnosti priznanja aovjetov ali pa veaj sklenitve trgovinskega pakta mod Ruaijo in Združenimi dršavaml. Pope je pravkar doepel v Ameriko a trimesečnega oblaka Sovjetske unije, kamor Je bil šel, da m posvetuje a sovjetskimi u-radnlki glede večjega lavoaa a-merlšklh produktov v Ruaijo. Prodno ja iPope odpotoval v Ruaijo, je Imel daljši razgovor z državnim tajnikom fitimsonom, toda alodn ji je kasneje Izjavil napram repo r ter Jem, da ni vprašal bankirja, naj mu poroča, kaj j« zvedel v Moskvi. Wall street se vzllc temu zanima za Popevo mialjo, alaati ker je pomotni državni tajnik Caatle Izjavil, da bl rad govoril a bankirjem, čeprav nl bil vlad nI odposlanec v Rusiji. Pred svojim odhodom ? Evropo Je Pope predlagal, naj vlada pošlje neuradnega opasovaka ali komisarja v Moskvo, odkoder naj bl poročal razvoj trgovinskih prilik ln o gospodarskem napredku Rueije. On je bil mnenja, da ako bl Amerika poelala takega opaaovaloa v Rusijo, bi ga sovjeti uljudno sprejeli In da bl ee smeriška trgovina v Sovjetski uniji raašlrfla. Uradni krogi v Waahlngtom» mofiUn da ne bo prišlo do resnih trgovinskih pogajanj med Združenimi državami In Rusijo pred prodeedniškimi volitvami, pač pa pozneje. Amerika potrebuje tržišča sa avojo produkt«, njena isvosna trgovina pa v sadnjih meeeclh stalno pada. Ako ameriška vlada sklene trgovin ski pakt a Rusijo In prisna so-vjete, ae bodo rueka naročila v Združenih državah povečala, Sotokl odbor —»*nP plača v New Orleans, La. — Drlavnl šolski odbor Je znlšal plač« va«m nameščencem, ki prejemajo nad $600 na leto. Roosevelt odklonil Walherjev apel Procee proti newyorškem« županu ep bo nadaljeval Albany, N. YH 20. a v g.-^Governer Rupeevelt je včeraj odločno odbil Walkerjev apel, naj Bavrik obletnico. Izjavil je, da ae bo obravnava, katere cilj je pognati Walkerja lz županakega urada, nadaljevala. RooeeveH ee ni aadovoljll z Walkerjovlm pojasnilom glede velikih vsot, katere je Imel v bankah in privatnih shrambah. John J. Curtin, glavni zagovornik župana, se j« tudi pridružil apelu ln v dolgem govoru urgiral governerja, naj savrše obtožnico. Rooaevoltov odlok jo prišel nepričakovano ln na obraalh zagovornikov in župana oe je po-inalo, da ao isnenadenl. Seaburyjev odgovor na Ourtl-nova izvajanja J« bil kratek. Ca-atltal ja Ourtlnu na veliki i«o-vomoatl, obenem pa poavai governerja, naj 1» zavrte noban« od petnajatlh obtožb, kl eo na-p«rj«n« proti Walkerju. • Governer j« potom aaključil zaaadanje ln naznanil, da m obravnava ponovno otvorl v pon-deljek. JUMiMratlJa opiuji stavko farmarjav V lo^o Ji jpoi^^^^i^ A^fNI^^i kar vlil v «tayki nevarno o- rož j« Waahlngton, D. C. — (FP) — Z velikim zanimanjem — in ne-Miipnostjo — opaauje administracija stavko lowških farmarjev, i ^^Atttojo dvigniti nbtracija modub M splošno dvlfnjenje oon poaabno farm-akih pridelkov. To bl JI pra^ prišlo poaabno pred volitvami ker bi JI omogočilo večjo poli tlčno ribarjenje pri lovu m glasovi. Ampak stavka sa JI na sdl pri-merno sredbtvo sa doa«go tega. J« preveč drsno In prerevoluci-onamo orožja, dasi nltna nič Kl uničevanju šlveša na de-Slodnje metodo m kapi-talfctl dosU^rat poalušljo ln tudi admlnCtraciJa ja Unako Je-aen farmarjem svetovala, naj podorjejo vsako tretjo vrsto bombaža In na splošno znižajo posevek ia eno tretjino. SUr J« v Waahlngton prišla vest, da a farmarji kooperirajo tudi breapoeelnl v nekaUrlh mestih, J« poelala v stavkovno okrožje tajna afente, kl naj pnouče položaj. Co aa sUvka raašlrl na v«a arodnjl aapad in prične dobivati ravolucionarn značaj, nI nobenega dvoma, ..da jo bo vlada akušela naallno aa-trati, allčno kot to dela v Indu-strialnih bojih. tratjl nlat Odločil aa ja sa kamptotao št udi j« kosmiča I h žartiov -Naj jed« potico, če almaje k nikar (Narisal Jergmr.) llaMja, 90. avg. — Profesor AugueU Plocard, edini človek, kl Je ž« dvakrat glada na aemljo Is vlšins desetih milj, m namerava ponovno dvigniti v stratosfero prihodnje poletje severnega obrežja zaliva Hudeo-na v Kanadi. Ta vzlat bo težavnejšl kot prejšnja dva, kajti močni vetrovi v severnem delu Kanade lahko xsnesejo balon v nedosegljivo ledene pokrajine Arktika. Vallc temu h Ja Plocard odloči sa tretji poM s U točke aemljo, kskor him* k« končal s študijo reauKatov, katere ao zasnemo-vall Instrumenti v njegovem balonu pri pravkar končanem v zlatu v stratosfero. . "Red bl lavrilll študijo koomi-čnlh žarkov na točki, kjer črt« magnetIčna sile prodirajo stratosfero," je dejal Pfecard. "Ka-dar bomo proučili učinka žarkov gibanje za zni ZANJE PLAČ ZE Ileznkarjem Pričela ga je orgentaacija želez-nišilh magnetov, kl še no pričakuje povratka boljših časov VVsshtaigton. — (FP) — Rail-road Ownera' Aaaociation Je organizacija, kl Jo pričela a gibanjem aa ponovno znižanje plač železničarjem. Zahtevo j« Inepi-riral predsednik diraktorija J. D. Shatford, kapitalist la Floride, kl ja avetoval v zaupnem pl-smu članom asociacije, kl baje aatujajo aa on milijon šeleani-ških delnic, naj prltlanejo na prodeadntka druib, da prlčno • to akoljo. •KMvIdno ja," pravi flhatford članom aeoclaclje, "da bivala na bo posUl normalen še mnogo mesecav; vslod tega ae tudi dohodki železnic n« bodo dvignili ns stopnjo, kl bi omogočala ao-petno plačevanje dlvldend. Sedaj e nekaj kompanlj krije avojo la-datke. "Upoštevajoč to rasmere, o* ataja edina pot la ta aagate: nadaljnja redukcija plač šeleanl-šklm delavcem . , . Sedaj ko ao ae oono življenjskim potrebščinam znlšal« na predvojno dobo, ee morajo tudi plač« Aa nrUljo znižati, najmanj sa lt% ,.. Da. lavetvo prejema preoajšen dal, do katerega ao upravičeni delničarji. "Potrebno je tond, da takoj govorile a prodeadnlkom družbe ali družb, v katar« ato zaintare-alranl In ga urgirajte, naj pod- dnkcljo," ao blagodejne beeede tega ksfltaHetttfvtJhr kolegom. KE šelesnlške kapi! , eno milijardo direktorlj s sta iudl dva bors-nlka Is Wall streeta. železničarji najbft na bodo hoteli slišati.o nadaljnjih redukcijah, kar Imajo prodobrs skušnje s obljubami v svssl i sadnjo redukcijo. Magnatjo eo jim takrat svečano obljubili, da bodo stsbllizlrsli zaposlenost In pranehall i odpuščanjem delav- kl eev. NIČ takega se nl agodlio. primeri a januarjem Ja bilo seča maja 97,000 manj žekanl-čarjev uposlenlh V štirih lažlh J« bilo samo popravljaljcev prog odslovi Jenih skoraj polovico, od 100,000 na m^oo. Zadnje čada eo Š«l«snlčaHl ao-1 pet obnovili' sahtovo aa snianje delovnika nš šeet ur ln pst dni na teden kot' edina romodura za sUblllBlranjo dela na šalaanloah. O. praktičnosti I« epremembe an m vršila daljša iajtlžanja pred avoano trgovinsko komlaljo, kjer ao zaatopnlkl železnic naatopall proti akrajžanju delovnika. želosnlae drva v prepad VVashington. — Dober barometer sedanje krlse Je promot na ž«lmnlcah. In ta Ja larodno nlsek. V zadnjem tednu v Juliju Je po statistiki American Raflway aeoclaclje blagovni promet znašal le 810,687 vagonov, ali 281,121 vagonov manj kot v Istem tednu pred, enim letom In 409,004 manj kot pred dvoma letoma. C« ss Industrijski položaj kmalu sdatno ne Izboljša, ne bo žalaanlc rešita pred konkursom niti rskonatrukcijska finančna koitmraclje. Kljub temu pa ee-n« delnicam plaaajo navzgor — snemanj«, da nekdo gradi hišo la kart ali pa lovi "auckerjc". Chicago. — Glavnemu stanu socialistične stranke Je bilo prejšnji Ud«n prljevljenlh 28 novih klubov v dvsnajstih državah, atranke Je v tem letu napredovala sa 286 novih klubov. v avesl s temi mo imeli odgovor na rasaa stvena vprašanja." % PROSVET* PROSVETA TU BK LIGHTDfMEJfT • mkoKiitfti PBOHVETA V-M SM* i«. 1 Glasovi iz naselbin Zanimive (PipiiBflri la "Glaaavi ts M« eealer, kar ae! impUt aa) kaša Jadnertl. MM la Na "Najboljia pla&t" fi J John L. Lawis, glavni predalnik rudarska unije UMWA, obžaluje, ker se je nedpolovičns večina illinoiskih rudarjev uprla novi mesdni pogodbi. Njegove besede — kot poroda Časopisje — so: "Dnevna mesda pet dolarjev je nsjboljšs, ki jo pidsrji morejo dsnes dobiti. Pugodbs vgiJs le sedem mesecev. Prlporočsm rudarjem, naj se vrnejo na delo." Ksko ps Lewi* ve, da je pSt dolsrjev nsj. boljša mezda, ki Je rudarji monfjo dobKIt Kdo mu js to povedal? Ali mo nišo tegs povedali Ustniki premogovnikov? In njihovs beseds je bils zadnje? Cemu imsjo rudarji unijo In plačujejo prispevke, če baroni premoga lshko diktirajo mezdo, ki se njim zdi najboljša? Ali imsjo rudsrji unijo samo zato, da Lewis lahko vleče $12,000 letne plače na njihov račun? Ako je rudarska organisscijs samo zaradi tega, tedaj Je za rudarje najboljše, da jo razpuste ln povejo Lewisu ter njegovim trabsntom, nsj gredo šs oni v Jsmo zs pet dolsrjev ns dsn 1 Lewis je delsvskl vodjs tiste stsre, Gomper-sove sorte, ki bi rad ugodil delsvcu ln dslods-Jslcu — ln če ne mora delsvcu, ps vssj delo. dajalcu. "Dobro plsčo delsvcu In dobra dividende delodsjalcu," Je bils Gomperaova parola. Volk sit In koss cele! Vssk psmeten človek sns, ds oboje je nemogoče. Lewls tudi ve, zato priporoča rudarjem, nsj vzamejo "najboljšo mezdo", kl Jo ponujajo baroni premoga. In če bl bsroni ponudili štiri dolarje, bi tudi to bilo "nsjboljše", ksr morajo rudarji dobiti! de nekaj. Ko so bili distriktn! odborniki rudarske unije v IIHnoiau pred psr leti v konfliktu s Lewlsom, so isposlovsll od sodišča In-junkcijo proti Lewisu, ds mors driatl roke proč od Ulinoiske unije. Kolikor js nam znano, ta Injunkcija še nl preklicana. Kako Je to, da sme Lswls dsnes priti v Illinois, voditi po-gsjsnjs — čeprav indiraktno — s bsroni premoga in priporočati rudarjem, katera mesda je aa nje najboljša? Zakaj mu dietriktni odbor ne pove, naj drli roke proč od njihove organizacije? Nesreča ss rudarje ne samo v Illlnoiau, tem-več povsod, js ts, ds so šrtve več nege kavsa-nja med svojimi voditelji in vodlteljčkl. Večini voditeljev Is Gompersove šole je delsviks strokovna unijs personalni buslneea — podjetje, kl mora predvsem njim prtnsšstl dobiček; ssto se ksvssjo med seboj, MslokdsJ se ps pokavsajo s delodajalci, dssl njihov prsvl busineee je, da se ns smejo ustrašiti boj s zs člsne unij, ksdar js to potrebno. Ns drugI strani ps so bsroni dobro orgsnlziranl; nič se s4 ksvssjo v Javnosti tn slušno nastopajo za svoje interese. Uu sii \ , Prsv tsko js pa politični strani. Brez ma-lega vsi starokopftnl unljakl voditelji, med njimi seveda tudi John L. !*wfa, so pristaši kapitalističnih strank ip agltlrajo ter glasujejo z bsroni vreid sa republikance ali demokrate. Organlslrsni delavci bl morali to spo-znati ln morali bl nastopiti samostojno tudi v politiki. Voliti bl morali tako kakor včaai stavkajo — proti delodejakem ln njihovim kandidatom. Mestni farmarji! 0> mmma^tm^^ V Iowi štrajkajo farmarji — nočejo voziti pridelkov In ftlvlne ns trg, dokler ae ne dvignejo cene — v vaeh večjih mestih Amerike ps silijo brezposelne dele vse, ds poetanejo "farmarji". Brezposelnim dajejo ns razpolagi* Javna semijiščs In privstne pustinje sa obde» lavanje. da si pridelajo krompir, koruso, flšol, solato in čebulo. Jsvnl ln privatni dobrodelni odbori, ki igrajo akrb ss brecpoeetne, bl najrajši videli, . da ae val delavci, ki ao bres dela« preselilo is mest daleč na dešeio, aa farme ls se nikdar več ne vrnejo. Tsko bl oni rešili hrespoaelnnat ln — pomagali farmarjem. Ces trideset milijonov farmarjev Je danea bankrotiranih. Njih pridelki nimajo nobene cene. Farmarji aUvksJo. zniiavajo produkcijo ln obupno Iščejo kredite — med tem pe naj dvanajat milijonov branpoaelnih delavcev okupira neokupirano semljo ln poveča letino, da pade trg na absolutno ničlo In oboji bodo drugi druge zadavili s solato in fiftolom! Imenitna odpomoč ss maso p rod učen to v v najbogatejši dešeli, v kateri je v«ega preveč — samo pameti al alč! Poročilo zastopnika Pitteburgh, Ps. — Potovalni zastopnik ima v teb časih težka pota. Poleg velikih težav s naročniki v tej veliki depresiji, mam ps še dodatne skrbi ln nepotrebne stroške, ker moram preiskovati pasivno*, članstva. Vaj bo ns tem mestu povedano, ds kjer imsjo v naselbini angleško poslujoče društvo, naj to ovedo zastopniku, koliko členov majo pri enem ali drugem društvu SNPJ v odraslem oddelku. Nsj družinski očetje ne rečejo, imsjo cele družine v društ-. Nekateri celo mislijo, ds je pač vseeno, če spsdajo k Hrvat; ski bratski zsjednid sli k JBKJ sli k SSPZ, češ, ds Jim js SiNPJ dolžns pošiljati svoje glssllo Prosveto ns račun drugih jed-not. Vedeti ps morate, ds to ne gre in ds tudi pssivnl člani niso upravičeni do tednika. To naj nekaUri naročniki in člani upo-I te Vajo, tsko ds bo ssstopnik ahlco prištel sli odštel število pri naročnini. Pomisliti moramo, ds jednoU smo mi zvesti in pošUni členi ter ds je ne ememo izkoriščati. V mnogih krajih vidim, ds dobi-vsjo tednike ProsveU, če tudi so dotičnl členi že po štiri lete v grobu. Zato pa, cenjeni sobrstje in aestra, sko kje opazite, da ee na U način komu dosUvljs dnevnik sil tednik, ps ni dotičns o-aeba več med živimi ali pa se je neznano kam preselila, sporočite to takoj potovalnemu zastopniku, sli pa društvenemu tajniku da ss list ustevl. Ntksr se ne is-govgrjsjmo, češ: jednoU ima dosti denarja, naj Ust pošilja. To nl pošteno! Resnica js, ds v sedanji krizi smo vsi prizadeti, stari in mladi. Kaj bi pa ne bili. Po-mislite pa tudi to, da kot 67-let-ni zastopnik po več dni niti penija ne zaslužim, vosni stroški pa snsšsjo dnevno od 60c do pet dolsrjev, potem pa do*>l še od u-pravaištva, da mora kakšno malo prsiskavo narediti, kstera bi lahko IsosUls, sko bl nsročnlkl šteno sporočili Zastopniku. Nekateri se eeio Uko dsleč spozabijo: "Saj me Gedina ki Molek posnaU." To je seveda broz-memben izgovor. Seveda tudi ise vsi gl. odborniki poznsjo, šs pa potrebujem kakšne pomo-čl, se ps moram najprej na društvo obrniti sa pomoč. Gl. upravnik ss ps mors spet ns nss obrniti m pojssnUs. Cenjeni sobrstje In sestre! Sestalo po dnevniku ProsveU! Rs-vno sedsj v UJ krizi so nam delsvskl listi nsjbolj potrebni, listi kpt ata Proaveta ln Proleta-ree. de nss črsi kropsrji ne pogoltnejo. Zaveda naj ee vsak delavec, da mu je revno sedaj od-prU na široko lepa prilika, da odpre oči Ur da prosti čas porabi sa čUaaJe ln Izobrazbo. Ako boeU tako dslsll, boste tudi pripravljeni pomagati svojemu bližnjemu ln celi delavski stvari Pomagali boste sami sebi ln vssm sstlrsnlm dslevoem. Pomagali boeU tudi osvoboditi msle otročiče, kl danes stradsjo, ker jim sistem ne dopušča, da bl dobili potrebne hrane, kl je J** v obilici. PrlvoščlU jim dan svetlobe. PomagsJU, ds bedo vai delsvel apreglodell ter ds ss bodo osvobodili. Nikar ne prlčaknj-U, da bosU po smrti dobili kakšno plačilo za vašs trpljenje. Zahtevajte pravice aedaj, ker po smrti vss ne bo nobens stvsr več zanimala: vae bo mrtvo ss vsa. Sedaj Je čas, da ee borite sa avo. je pravice. Strgajte al mre ne res oči, tsko ds boete videli vsi resnico ter da boete na volilni dan oddali svoje glasovs delavskim kandidatom. Pssimo, ds poatsvlmo ns pribodsjlh volitvah čim več naših delavskih ss-ato$nlkov v vae jsvne urade, da bodo ti naši sastopnlki delali sa naše Interese In za nsše pravioe. kl so nam aedaj v take veliki meri kratene. Pomagajte s gla-ritmikami odpraviti gorje atradanje ubogih množic in trok. Ce ae pa ne zavedate tega. če ae ne zavedate avoje dela veke dolžnoetl. potem pe nl aa vaa nobenega mašila. Naj dostavim. da aem oblekel naaefblno Mldway. Rojakinja Janežič je hrt obnovila celoletno naročnino na Proaveto ter ml poetregla s okusnim kosilom, ro- jsklnjs Nsgel ps s krofi in okusno pijačo. Obiskal sem tudi rojaka ŽusU in njegove ainove. Žuet je bil od 80. maja naprej hudo bolan, a je sedaj že isven nevernosti. Ko bo midwayško grozdje dozorelo, bo že lahko brenU nosil. Vsi vinogiadaiki v okolici Midways obeUjo obilo trgatev, Vsem skupej lepa zahvale za postrežbo ln prijaznost Anton Zidanšek. Poročilo s obiska In sabvnSa Omaka, Nebr. — Prod kratkim aem z mojo družino obiskal mojo nekdanjo domovino Minneeoto. Mimiesoto imenujem "mojo domovino' zato, ker sem Um preživel kid polovico mojega življenja, oziroma tri četrtine mojega bivanja v Ameriki. Ker aem imel počitnice, sem se odločil, da po devetih letih odsotnosti obiščem moje sorodnike ln »prijatelje, in sedaj labko re-čem, da bo U obiek ostal meni in moji družini v trajnem spominu. Obiskali smo Duluth, E-veleth, Hibbing in Auroro. Ne vem kako*bi se zahvalil za velikodušnost in naklonjenost, ki smo je blH deležni med našimi sorodniki in prijatelji, kstere smo obiskali. Do ginjenosti sem bil vesel, da sem spet videl moje tri braU in njihove družine. Vsi so krepki in zdravi. Iskrena hvala bratu Johnu za sterje-ne usluge, Uko tudi bratoma Jo-sepbu in Franku za njuno go-. stoljubnost, ter svsku Franku Mehletu sa postrežbo in vožnjo z avtom. Obiskali smo tudi dobrega pri-jatelja Jakoba Sorjaka,na Auro-ri in ga našli pri dobrem zdravju. Tam smo ae tudi usUvill pri naši znanki Ani Kovač, nekdanji gostilničarki. Hvala ji za lep sprejem. Na Evelsthu smo se u-sUvili pri prijatelju Petru SUmpfelnu, ki nas je potem peljal na Hibbing, za kar mu Izrekamo iskreno zahvalo. Obiskali ps smo tudi družino Ssjzer. Hvala jim zs izborno muziko. Delsvske razmere so v omenjenih nsselbinah slabe kot povsod drugod, zsto ps se tsm naši rojaki ukvsrjajo s kmetijami, tako da ae še precej dobro preživijo. Obiskali bi bili radi še več naših prijateljev In znancev, toda čes nam Uga nl dopuščal, kajti počitnice eo naglo poteks-le in smo se v določenem čssu morali vrniti v Omaho. Prosimo, da nam te oproste. S težkim srcem smo se ločHi od svojcev in prijateljev, njihove naklonjeno-sti in gostoljubnosti pa ne bomo nikdar poeablll. Se enkrat: lepa hvala vsem! Upamo, da nas kmalu obiščete in do zopet-nega veselega svidenje! Anton Intlhsr in družina. O tem In onem ' Menomlnee, Mlch. r- Kot izr gleda se Je narava in sploh Vss zaklelo proti nam delsvcenr in kmetom. V teh krajih je še pred par tedni vse še precej podražilo, in to je tudi edina sprememba v tej okolici dosedaj. Nekaterim ljudem v tej okolici je aedanja kriza že odprle oči in ae atrinjejo z menoj, oziroma ormo soc. etranke, mnogo h je tudi. ki pravijo, da je socialistična in komunistična stranka eno in isto, pa so tej stranki sile 'ae*pr°tni, najbolj pa se vede katoliške grupe, kl pravijo, če pride U stranka na površje, da se bo zgodilo z njihovo cerkvijo tako kot se je zgo; d ilo v Mehiki in Španiji. To se pa zgoditi ne sme. Takšen je torej izgovor teh ljudi, da so nasprotni soc^ stranki. Človek jih obžaluje in se mora na vae načine obvisdovsti, da se preveč ne razburi, ker ve, da le lepe beseds lepo mesto najde. In pri agitaciji za napredno stvar je treba to upoštevati. ( haa. Kramer. Maurerjevl ebodl Duftuth, Mktn. — James H. Maurer, kandidat za podpredsednika Zedinjenih držav na socialistični listi, bo obdržaval sledeče Shode, ns katerih bo govoril v Mitmesoti: 21. in 22. avgu-sU (včersj in danes) v Minneo-pollsu in St. Pavlu, 2ŽL avgusta na Superiorju* Wi»., 24. avgusta v Duluthu, Minn., v Moose templu, 413 VV. Superior St. ob 8. pečer, 26. svgusU v Chishol o popoldan, zvečer pa v Hib-bingu in 28. avgusta v Bemidji. Jjsšs sodruge in somišljenike se prosi, da grejo na roke osebam, katere imajo priredbe Kcfesh. Jugoslovansko delavstvo se prosi, de se udeleži teh shodov v polnem številu. Nimamo dosti Ukih prilik, da bi mogli prisostvovati shodom, kjer nastopajo *taki iskreni delavski govorniki kot je Maurer. Vse svoje Življenje je posvetil delavstvu in zsto mu dolgujemo vssj to, da nepolnim vorU. Slovani, prisostvujte našim »hodom ln v jeseni oddajte vaše glasove vsšim kandidatom! , John Kobi. io dvorano, kjer bo on go- ladeh suša že dv41o£no pioti novi pogodbi Ms l«. avguste ss je apet vršil velik ahod. Lokalni časopis sute Journal je poročal, da ss js Sbo-da udeležilo do £.000 ljudi, resnice ps je. ds jih je bilo nsd »,080. Govorniki so vneto govorili proti pogodbi, tudi ženske govornice so nsstoptle. Govorlls je gdč. Mery Kaopef ln za njof, ie ga. Gray. Povdarjali aU, da smo mi delavci in delavke bolj vredni hi pa upravičeni do poštene plače in življenja kot ps kapitalisti, ki ničesar ne produ-clrajo. Kapitaliste je bičal tudi kapitan Webb iz Chicaga. Dejal je, da je dala meatna uprava bonus-nikom najslabši prostor ob neki blatni reki, na katerem morajo eUnovatl Dejal je tudr, ds moramo vsi delavci akupaj držati, ne se cepiti, kajti čas je, da se kaj naučimo.—A. Gorens. PONPELJEK, 22. AVGUSTU 20 milijonov novih ljudi Prvič izzs svetovne vojne so zdsj objavili resno sUtistjko o prebivalstvu naše zeml Publicirone številke so dobili na razpolago Društvu narodov v Ženevi. Pri /Hraveivenl oddelek sovjetske tovarne ss Šivabie stre je teelje. Delavci vsake tovarne v ao sdravaiške Premogar je so prodali Peorija, IIL — J. H. Wslker in J. L. Lewis, distriktni in unij skl predsednik, sU nas premogar je prodala premogovnim baronom. Tako ae je dokazalo na Ji lokala 8688 v Peorijl dne dne 12. avguata. Slišale so se kritike in Urnanja, kaj bomo počeli sedaj, ali bomo šli delat, ali bomo doma umirali? Zima bo tukaj, treba bo raznih potrebščin, v dolgove smo Že zabredli Ali bomo sedaj garali zastonj? Odtrgati si bomo morali od naših ust, ako nam bo mogoče do prihodnjega 81. marca, potem bomo šli pa spet nate j, in morda še gk>bočejea tako da se ne bomo nikdar izvlekli vterCjj Sedaj so nam odtrgali 22 in 28 centov od tone. Delavci, k so biii plačani od dneva, so pre. prejemali f&10, sedaj bodo $5 Tisti, ki so delali pri "lodarjih" niso imeli niti časa na potrebo, kajti za njimi je vedno sUl kompanij ski pes. Ti so služili |8.04, sedaj pa bodo prejemali samo |5.70. Pa recimo, da bi Uko trajalo eno k drugemu vsaj 8 do 10 mesecev na leto, to bi bilo okej, toda je ravno na robe, samo 4 do 5 mesecev dela na leto. In če ti v tistem času kakšna bolezen ponašaj a, pa izdaš še tisto za zdravnike. Naj še omenim, da so leU 1929 z nami ravno Uko grdo naredili. Takrat so bile le Fieh-wickove msšine na delu, ki niso dale Lewisu solnce obltenit. Seveda smo se imeli priliko pritožiti pri narodni uniji, gospodu Levtfsu, in ta je dal povelje, da se imamo pravico potegniti, a-ko se more dokazati, da smo bili ogoljufani hi da bo on vse "zlito!" ven. In res je bilo dokazano. Kaj potem? Rekel je, da se mu smilimo in da mu je žal, ds so illinoiski majnsrji pristali na znižanje mezde, da to je hud u-darec za celo narodno unijo. In glej ga vraga! Kaj pa sedsj? Ali ga kaj peče vest? Ako bi ga, ne bi naredil takega trika z maj-narjl. Tu se je dokassto, ds je Wsl-ker mali. Lewis ps veliki kajzer, in ker je bil lonec precej masten odznotraj, sl bosta razdelila. Povem vsm, da je bilo še nekaj upanja vanj, toda sedaj ga je že vse zapustilo. S tem tudi mislim, da je nsjboljše, ds razpustimo vse skupaj ter da agi-tiramo sa novo unijo. Vem, da bo kdo rekel, kaj da nam je trebs nove unije, da lahko U ostane, le vse sedanje uradnike je treba odsUviti, pa bo spet dobro. Po mojem pa nl Uko. Tukaj imamo dokaz, da ni mesU za poštenjaka, ker tudi ni bila unija več naša, ampak premo-garsklh baronov; naši uradniki so tudi njihovi baroni Med o-beme frakcijama ni nič drugega kot trgovina, business, vse za denar. Kjer je denar, tem je tudi pravica. Ali ni tako? Najbolje bi bilo, da bl socialistična stranka prišla na krmilo povsod, ln da bi vss denar vrgla Is promeU, kajti to sredstvo veljsve nss bo pognalo v skrajno sužefijstvo. Ali pa bi morali vsi delsivci v eno unijo, ne gie kskšen poklic kdo opravlja. B-dlno na U način bomo branili samega sebe is nsše evojce ter vee delavski razred. Naj 4osUvlm, da js bilo tu-ksj v Beoriji odglaaovano, da gremo na delo, da ss preišče s vsemi UJInoiakimi premogar j I ln zahteva dokaz, Če smo ras gle-aovsM H proti pogodbi. Vsak lokal ima rasulUt glasovanja, ln to je vzrok, da bomo šli na delo, dn ss dožene, Uko ds ne bo Lftriau pomagati strojni-H^^BrlJst v prid mogotcev in naše življenje v nevarnosti Mtl on ne vsi njemu podobni niso toliko vredni, ds bl | en aem alromak življenje Isgu-V I bil zs njihove trebuhe in v pomanjkanje naših želodcev. frank Franke. V nekaterih predelih Azije in Afrike ni hik mogoče dognati naUnčnega števila prebk.i stva. Tudi na KiUjskem, v Mandžuriji {C ziji in AfganisUnu niso mogli prešteti im* do zadnje duše, zato eo zadevne podatke ved* zaokrožili, vendar pa Uko previdno, da Z vedno atvarni. Zaključek eUtiatičnih podat kov ee glaei, da je bilo v začetku letošnjega na zemlji 2,012,800,000 ljudi. V enem letu * je torej prebivalstvo zemlje pomnožilo za celih 20 milijonov prebivalcev. Azijske dežele im« jo več nego polovico ljudi na svetu, v starani svetu pa živi 1 milijarda 103 milijoni duš Pri rastek 20 milijonov odpade na azijske kraje. Evropa ima danes nekaj nad pol milijarde duš, njeno prebivalstvo je v zadnjem letu na-raslo za 8 milijonov ljudi. V Ameriki so našteli samo dobro četrt milijarde prebivalcev in še od teh živi v aeverni Ameriki 134 milijonov ljudi. Afrika ima 142 milijonov duš, v zad. njem letu je nazadovala za dva milijona pr«! bivalcev. Boljše se je odrezala Avstralija, ki ima na svojih 10 milijonov prebivalcev 200,ooo duš prirastka. V Evropi je namočnejše obljudena dežela Rusija s 127 milijonov ljudi. Poljska ima v zadnjem letu milijon ]jul dl več kakor prej. Lanski prirastek Franci-je kaže 612,000 duš. KiUjska ima 463 milijo, nov prebivalcev, torej skoraj toliko kolikor ce-lotna Evropa. 1 Več smeha v rusko življenje! Iz Moskve poročajo, da je Aleksander Kožarjev, "Stalin ruske komunistične mladine", objavil v sovjetskem žurnalu "Sovjetska umet-nest", članek, v katerem zahteva več zabave za mladino. Kožarjev zahteva, da sovjeti takoj producirajo milijon fonografov in dovolj plošč s plesnimi komadi, dovolj muzikalnih instrumentov, fotografskih kamer in takih reči. •"V naših teatrih ni skoro nobene komedije," ■piše Kožarjev. "Nimamo nobenih iger in fii-i mov, ki bi nam predsUvljali življenje s šaljive strani in pokazali podrobnosti iz vsakdanjega življenja mladih ljudi in odraščenih delavcev; ' ničesar nimamo, kar bi nas zabavalo in razve-• drilo, da bi se od srca nasmejali.' Mladina ae t rada smeje. Tudi ruska komunistična mladina ima U nagon in hoče smeha. Radostnega 1 in zdravega smeha hočemo! Dosti smeha na odru in na platnu v kinu! Smeha, ki nas podžiga v našem delu in boju, smeha, ki potere naše sovražnike in ki nam bo pomagal k večji in uspešnejši konstrukciji našega novega reda!" a Preveč zdravnikov Mednarodno zdravniško društvo je priredilo anketo o številu zdravnikov v posameznih državah eveU. Pokazalo se je, da je zdravniški poklic ne le zadoetno zaseden, ampak celo prenapolnjen. In čudno: Mala Avstrija ima ao-razmerno največ zdravnikov. V njej pride m 837 prebivalcev 1 zdravnik, dočim pride zdravnik v Angliji na 1069, v Švici na 1140, v Španiji na 1,000, v Kanadi na 1066, v Nemčiji na 1237, v Ameriki na 1826, v Franciji na 1591, v Ceh osi o vaški na 1666, v Jugoslaviji pa na 3450 prebivalcev. Mednarodno zdravniško društvo je mnenja, da je potrebno zdravniku za pravilno Izvajanje prakse najmanj 1400 do 1600 oseb, in k to samo v krajih, kjer nl nobenega zavoda a brezplačno zdravljenj«, or Drobtinice ♦m , • """i':' oihh • Kadar čuješ grosen krikt "Inflacija K uničila vrednost dolarja!" — lshko vel, delevec bres dele. naj obleše plevo, aivo an črno srajco, ps bo sit! • • • Oh, hvals, stotevženkrat hvsle Bogu, trato js še dosti za vaško šemo in nič ne stene -«1 • • • Življenje bl bilo zelo, selo sladko, če bi * bilo toliko kislih kumar . . . • • • Farmar v Pittsfieldu, je šel v brivme.i » Plačal poldrugi bušelj ovsa zs eno obni£ Fsrmsrji zdaj lahko izračunajo koiikokrst * obriti sa letošnjo letino. Delavec ne ase je zlsto in zlsto ims — PONPELJBK. 22. AVGUSTA. PROSVET* [ Vesti iz Jugoslavije (Isvirsa poročii» i« J ugoditvi}«.) Ljubljana, 8. SVguata 19*2. Vr»t mu je preressl. -Vne-ki Vo!tlW na Meljakem hnbu i Mariboru je popivaladrutoa, pr Zli Kil« tudi brata A- ■^Hteri sta bila tudi brata A nil in France Kukovec. Pndru-Sf* jima je tudi 24 letni fcla-ic Peter Kos. Med njimi je na, £ prepir ter je Kos udaril A-loiza po glavi. Franceta Kukov-a" to tako raztogotilo, da je v vinjeni nerazsodnosti potegnil nož ter i enim zamahom prerezi Kosu vrat, da je ta takoj v ^stilni izkrvavel. Oba Kukovca sta se potolčena zatekla na mariborsko reševalno postajo po pomoč. Tam so ju obvezali ter nato aretirali, ker sta priznala in izpovedala vse dejanje. Dva uboja je obravnaval te dni mariborski mali sodni senat. Prvi obtoženec je bil 21 letni hlapec Marko Petrinčič iz Ruš, ki je na dan nabora z nožem zaklal Antona Juršeta, ki je družbi nabornikov igral na harmoniko. Jurše je izkrvavel. Petrini je bil obsojen na 6 let težke ječe. Dragi obtoženec je bil Jože Ko-driš iz Jasternika. Med njim in Francetom Kranjcem je bilo star ro sovraštvo, ki ee je neko netijo končalo z ubojem. Kodrifi je blizu- Kranjčeve hiše sunil Kranjca z nožem naravnost v srce. Kakor prejšnji obtoženec ge je tudi ta zagovarjal s silo-branom, a je bil obsojen na 8 let ječe. Sebe ustrelil, dekleta nevarno ranil V vasi Podgorje blizu Gornje Radgone se je tragično zaključilo ljubezensko razmerje med 45 let starim Ivanom Peršakom ter 22 letno posestnikovo hčerko Asto Rusovo. Asta Rusova je živela s svojim bratom na posestvu v Podgorju. Seznanila se je pred dvema letoma s 46 let starim Ivanom Peršakom, polir-jem, ki je bil zadnji dve leti u-služben pri Gornji Radgoni. Med obema je prišlo do prijateljstva in ljubezni, tteršek je povedal Rusovi, da je vdovec. Ril pa je prav za prav že drugič poročen ter imel z drugo ženo hčer, ki je stara že blizu 20 let. Vendar pa Peršak zadnja leta ni živel skupaj z ženo, ki živi s svojo hčerko nekje pri Mariboru. Asta mu je popolnoma zaupala ter verjela njegovemu sklepu, da jo bo vzel za ženo. Preselil se je k nji ter imel tamkaj tudi hrano. Izvabil je od nje tudi okrog 8,000 Din. Dekle si je zadnje čase naročilo pri nekem mizarju fce pohištvo. Ko pa je dekletov brat v Mariboru zvedel, da je Poršek poročen, je povedal stvar Asti, ki je takoj odpovedala sta-no vanje in hrano Peršaku ter zahtevala vse to plačano, prav tako pa tudi, da ji vrne posojenih mu 8,000 Din. Prišlo je celo do sodne razprave, kjer je Peršak obljubil, da bo v obrokih odplačeval dolžno vsoto. Kljub ter kemu razmerju pa sta se zaljubljenca pogosto še ne- skrivnem ostajala in PerŠek Je govoril, da se bo dalo vse še poravnati in urediti. Ker obrokov ni odplačeval, je prišlo do ponovne tožbe. To pa je Peršaka tako razjezilo, da se je sklenil maščevati. V nedeljo 31. julija je odšel v Pod-Rorje ter pri Rueovl hiši počakal Aste. Ko je ta prišla ven, je planil proti njej ter začel stresati vanjo. Asta je zbežala v hl-Peršak je streljal ekozi okno, Asta je zbežala že ranjena v ao-**dno Rožmanovo hišo, Peršak 1» m njo. Našel jo je v krvi na tleh. (kidal je nanjo še dva etre-potem vrgel na tla, objel d, kl« ta ter se ustrslll v desno *nee, da je bil tskoj mrtev. Hu-d" ranjeno Asto pa so prepelja-11 v nemAko Radgono, kjer ji •kuAajo rešiti življenje. Ameriški Izseljenec na parni- umri. — it Clevelanda se ja J»*al v domovino rojak Avgust doma iz Komna pri Ju-"l^i Krajin L Na vožnji pa Je •JHi Oceana umrl. Njegovo tru-M" w mornarji vrgli v morje, 'he irtvl Ihave. — Na Drav Mju pri 8v. Janezu eo ee «> fantje iz Rošnje kopat v Dra-0 *«d njimi Je bil tudi 18 letni "J" Krti. Fantje so se tekmo-kdo hitreje preplaval i*»vo. Tekmoval je tudi Ertl. ** um je v vrtinec, kl ga je na dna Njegovega tru-W ^ ni*> našli. —Iz Maribora je nenadoma izginil tapetniški vajenec Albin Žunko, doma od Sv. Miklavža na Dravskem polju. Čes nekaj dni pa je Drava naplavila njegovo truplo pri Vurbergu. Faat je bil oblečen in je imel na glavi hude poškodbe. Uvedena je preiskava, da se do-žene ali je fant mogoče pijan zašel v Dravo ali pa je bil izvršen nad njim zločin. Tudi Savinja zahteva žrtve. — V Pobelah pri Celju se je kopal v Savinji 19 letni posestnikov sin Jakob Mra vijak is Osen-ce pri Teharju. Sredi Savinje ga je nenadoma zgrabil krč ter je v trenutku zakrilil z rokami ter izginil v valovih. Cez uro so potegnili na breg njegovo truplo. Umrli so: V Trbovljah 85 letni delovodja Alojz Zupan, v Ptuju 78 letni ti*ovec Ljudevit Son-nenschein ln 78 letna trgovka gospa Elizabeta Rechnitzer, v Kobaridu Ana Kurinčičeva, na bregu pri Celju Marija Siipenče-va, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah 82 letni župnik Jo-šef Sinko, v Mariboru JuJija Kogojeva, v St. Vidu nad Ljubljano Ivanka Cudermanova. — V Ljubljani je umri znani fotograf Franjo Grabeč, star 61 let. Skladatelj Oskar Dev umrl — Dne 8. avgusta je v Mariboru u-mrl skladatelj Oskar Dev, sodni svetnik, star 64 let. Rodil se je v Planini na Notranjskem, obiskoval ljudsko šolo v Črnomlju, gimnazijo v 'Novem mestu, pravo pa je študiral v Gradcu, na Dunaju in v Pragi. Služboval je potem kot odvetniški kandidat v Postojni, potem pa v sodni službi v Skofji Loki, Kranju, na Brdu in v Mariboru, kjer je bil lani upokojen. Za glasbo se je zanimal že v Novem mestu, kjer ga je poučeval v tem skladatelj pater Hugolin Sattner, v Ljubljani se je učil pri pokojnem Ger-biču, na Dunaju prt Hubadu. L. 1901 je začel objavljati svoje u-metne skladbe. Glavno njegovo delo pa je itudiranje narodnih, posebno koroških pesmi, ki jih je zapisoval in harmoniziral za zbore. Nad deset let je zbiral te pesmi v Ziljskl in Podjunski dolini. Ko je prišel v Maribor, je ustanovil Glasbeno matico, ki je postala najvišji mariborski uglasbeni zavod. Pokojnika pokopljejo v Ljubljani 6. avgusta. Njegove pesmi ln posebno harmo-nlzirane bodo večen dokaz njegovega dela in njegove umetnosti Smrtna nesreča dveh delavcev Pred dnevi je v neki kamniški tovarni izbruhnil ogenj, ki je u-ničil del objekte. Pri tem so dobili štirje delavci hude poškodbe. Matevž Završnlk ln Ivan Šuštar sta ostala v domači oskrbi, hudo ranjena delavca Jakob Pi-bernik, star 47 let, doma lz Pe-rovega, in 08 letni Jakob Klemen pa sta bila prepeljana v ljubljansko bolnico. Pibernlk je v bolnici že naslednjega dne u-mrl, Klemen pe je hudo trpel cel teden ter tudi podlegel poškodbam. Kako ln po čigavi krivdi je prišlo do te hude nesreče, ne poročajo. Tudi ne poročajo, v ka-teri tovarni ata bila zaposlena pokojna. Ker pa je na grobu delavca Pibernika govoril tudi neki podpolkovnik, gre vsekakor zs nesrečo v kski vojaški delavnici (smodnišnlcl?). Spomenik kralja Matjaža. — Pravljica kralja Matjaža pripoveduje, da spi kralj Matjaž v o-srčju neke sloveneke gore. Pogo-eto trdi pravljica, da epi v gori Peci na sedanji jugoslovanskih koroški meji. V spomin temu eio-venekemu Junsku iz prsvljlc bodo v veliki votlini v gori Peci postavili velik kip kralja Matjaža. Na Peci so v U namen poseksii veliko, stoletno lipo, lz katere kleše zdaj kipar Niko Plrnat veliko sobo kralja Matjsžs. "Jetra" f*avl rtelpla. — V nekem sanatoriju pri Dunsju Je umri večkrstni In dolgoletni sv-etrijekl ksncelar, msziljeni prelet Seipel, kl je dal leta 1W7 u-kaz, da je policija in vojsštvo streljslo na demonstrirajoče delavce na Dunaju. "Jutro" slavi ob tej priliki SelpU kot "dlplo-msts velike apoeobnoetl in Izredne aktivnoeti." Seipel je torej "Jutru" vzor državnika, čeprev je bil Seipel vodje evstrijskih klerikalcev In mazlljenl prelet. To peč zaradi tega, ker se Je Selplovsga prelatskega pisščs držala kri delaveev, ki eo Jih Se i plove krogle pobile na dunajskih ulicah. Streljati delavce — to je prava aktivnoat. Streljati delavce — to je prava sposobnost. Avstrijske, gotovo pa du-najako delavstvo je drugačnih mkdi, Samomor. — V Mariboru ee je v Klavniški ulici v evojem stanovanju obesil 76 letni vratar Matija Kavčič, uelužben pri Freudu. Mož je bil sadnje čase zelo potrt ter je pogosto govoril, da si bo vzel življenje. Našli so gs še mrtvega. Med prevosom v bolnico je u-mrl 20 letni posestnikov sin I-van Lipovšek is Repuš pri Slivnici. Pred nekaj dnevi se je pri delu prstegnil ter dobil hude notranje poškodbe. Ker se je stanje elabšalo, ao ga naložili na voz ter peljali v celjsko bolnico, |jh fant že pri Zavodnl podlegel. Mrtvega so prepeljali namesto v bolnico v mrtvašnico. Velik požar je nastal pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah ln sicer v poslopjih , posestnika Hajnžlča. Vsa njegova poslopja ao a premičninami vred pogorela do tal. Skoda je selo vellks. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje onemogočeno. Nesreča v KamaMr planinah. — Na Veliki planini se je zgodila precej huda nesreča. V soboto 80. julijs je odšla is Kamnika skupina turistov ns Veliko planino. Med njimi je bil tudi 21 letni posestnikov sin Jože Gerkmsn is Kamnika Iz koče na Veliki planini pa je v nedeljo zgodaj a j utre j aam odšel na rob planine, ki mu pravijo Plahta. Tam je hotel natrgati šopek planlnk. Plezal je po steni do lepih planik, a se mu je nenadoma pod nogo odtrgala skala ln strmoglavil je eavsdol. Psdel je kakih 16 metrov po strmi steni, neto pe se js spvaill še kakih 40 metrov ter obležal vee po tolče n. Neki turist ln pastir sta opszila nezgodo, javila v kočo poneere-čenčevlm tovarišem, ki so nsglo odšli reševst. Vsega potolčene-ga Gerkmana so po štiriurnem naporu prinesli v kočo, od tam pa v dolino v Kamnik. Poškodbe niso neverne in bo ostal Gerk-man nekaj čaaa kar v domači oskrbi. £elja po planinkah bi ga kmalu stala življenje. najboljša pijača v pasjih dneh Na milijone ljudi živi v veri, da pomaga poleti Človeku samo hladna ln mrzla pijača. Navade, ki ao ae v tem pogledu zakorenl-nile v posameznih narodih, pričajo, da je ta sodbs precej splošna. Zato pijejo ljudje poleti najrajši pivo, limonado in druge, hladilne pijače. Francos daje'prednost priljubljenemu epe-ritivu, kl pa ga pije ssmo v dopoldanskih urah z rudninsko vodo. Nekoliko drugače mlelljo o tem Angleži, ki navzlic slabim gospodarskim Časom pridno obiskujejo Pariz. Njim pomaga v največji vročini vroč čaj, ki ga po kitajskem vzorcu pijejo v najbolj vročih dnevih. Spanci in južni Američani pijejo najreJŠl toplo kavo, severni Američani pa silno cenijo sladoled, ledno kavo, cltronado, orsnžsdo sil pa kar navsden čist led. Date na sliki je bilo rojeno v "bonusnl kempi" v Johnstownu, Pa. Njegova mati je Loubo Herendeen, žene brezposelnegs veterana, ki js spremlls svojega moža aa pohoda v Wsshlngton In potem bežale z njim vred v Pennsylvan|jo. RAZNEVCST1 Zupan ee poeta vil po robe etek-trarski družbi St. Paul, Minn.,— Ako tukaj-,šnja elektraraka družba ne zniža cen, ki bi bazirale na faktič-nl vrednosti podjetja, bo mastna vlada pričela z akcijo za sgraditev lastne elektrarne. To atallšče zavzema župan Maho-ney, kl je bil izvoljen na listi farmar-labor stranke. Družba ae bori s mestom za obnovitev frančajza._ Bonuanflri es organizirajo v armado Cleveland, O. — Tisoč tukajšnjih veteranov, ki se borijo zs bonus, je formirslo postojanko nove "bonuane armade". V proglasu pravijo, "da morajo tlačene mase dobiti pravice", kar nsj bi bil cilj nove organizacije. Vprašanje pa je, ali ae bo ta "armada" oklenila fašletlčnlh aH revolucionarnih smernic. Federacija gradi dualno unijo Washington. — Valed izetopa National Federation of Federal Empioyes ls Ameriške delavske federacije, je slednja pričela graditi dualno unijo med zveznimi uslužbenci. Novi or-gsnlzacljl — American Federation of Government Employee, kl Ima ža lg krajevnih unij — je bil Izdan čarter 18. avguata. Letovišče bogatinov nl kraj ss Atlsntic City, N. J. — Atlsn-tic City, letovišče smeriške bur-žoazije, ni kraj za brezpoeelne. Vaaj to atallšče je zavzela mestna policija, kl je podvzela racijo na brezpoeelne ln jih napodila "tja od koder eo prišll.M Civll Libertlee unija namerava etvar preiskati in sabranitl policiji nasilno izganjanje brezposelnih. Haan aa govorniški teri Chicago. — S 1. oktobrom bo šel m!lwauški župan Hoan na govorniško turo sa deset dni. Turo je* srsnžirsl eocielistlčni kampanjski< odbor. 1. Oktobra bo imel shod v Detroitu, 2. v Philadelphljl, 8. v Scheneetady-ju, 4. v Bostonu, 6. v Bridge-portu, Mass., 6. In 7. V New Yorku. 8. v N«warku, 9. V Pltts-burghu In 10. v St. Louisu. Vesti s Primorskega Odklonil soc. kandidaturo ss podga vemsr ja New York.—Frank R. Croee-wsith. promlnenten zamorski socialist, je odklonil nominacijo ta podgovernerja na socialistični listi. Na pritlek hsrleneklh socialistov bo kandidiral v kon- imajo večino zamorci. kampsnjo V Wall Htrsot Near Vork. — Norman Tho-mss je te dni zsnsssl socialistično kampanjo tudi v Wall Street, kjer je govoril na uličnem opoldanekem ehodu veliki ekupini klerkov. Žigosal je \r granje na borsah, kar je označil sa "glorlflclrsno raketlrstvo." Kalifom la js sdoptlrsla Sli otrok Sscrsmento. — V zadnjih šs-stih mesecih je bilo v Kalifom!-jI edoptirenih 651 otrok, katere so zapustili starši vsied bede, Js poročsls govsrnerju ravnsUlji-cs dcpertmente za socislno bls-glnjo mrs. R. C. Spllvalo. Zahteva jd*Zalžan je Olathe, Ksns. — Nsd 225 odjemalcev telefon s ja podpisalo peticijo, ea, kateri zahtevajo od telefonska družbe snižsnje cen za 26%. ifto ne klone tej zahtevi, bodo odpovedni! telefon, pravijo v ultimatu. Blektrarska družba ofelevlls a- Franclsco. Cel. — flsn Joaauin Llght k Pover Ce. je odpustila vee omote ne drugim, kl eo ostsie ns dehi, je znižala mezde. Katastrof sina eksplozija granato Dne 31. jul. svečer ae je pripetila v gozdu blizu Saleža prt Zigoniku atraHna nesreča, kl je napravila globok vtia na vse prebivalstvo ls Zgonika ln bližnje okolice. V gozdu so ee igrali o-troci, ki eo pod neko rušo nenadoma našli granato, ki je obležala tam še v času aadnje a veto v ne vojne. Dečki eo se takoj domenili, da bodo granato ra»> »trelil!. Odnesli so jo do neke jame, Tam ao jo položili na plo-ščnato skalo ln jo pričeli obme-tavatl s kamenjem. Nenadoma je a silno detonacijo eksplodirala. Le trem otrokom ee ni nič sgodlio in eo vel prestrašeni zbežali. Štirje fantiči, 18 letni Ivan Boljak, 14-lotal la 16-letni Ludvik Budln is Samatorce ter U* letni Joeip Skerlj lz Saleša so obležali pred jamo težko ranjeni, 14 letnega Ivana Rebulo Iz Saleša pa je vrgla granata na rob prepada, kjer je obvleei na aekem grmiču, go eo ljudje že pašno svečer priklicali tvAevel-nl avto ls Trsta, je zdravnik dognal pri Doljaku veliko aevajočo rano na trebuhu. Imel je tudi razbito desno koleno ia več manjših ran na rokah in nogah. Roansn Budln je Imel obrez ves isnaksšen, njegov brst Ludvik pa nalomljeno hrbtenico tn ranjeno levo roko. Medtem eo eanltejcl rešili Ivana Rebulo, kl ee mu je hlačnica že trgala, tako da bl bil akoraj psdel v prepad, Boril se js že s amrt j o. Imel je strašno rsno na levem eencu, zlomljeno nogo ln ekorsj docela raztrgan trup. Med potjo v bolnico, kamor ao odpeljali njega ln Še tri dečke, je Izdihnil. Tržaško prebivala! ve V prvih petih meaeclh 1.1, ee Je prlaelllo v Trst 1886 ljudi, Izselilo pe ee je Iz meata 1888. U-mrlo je 800 ljudi več, nego je bilo novorojencev. Tako je število prebivalstva narastio v celih petih mesecih le za 17 ljudi. Mesto je štab pričetkom meseca junije 246#25 prebivsJoev. V po-slednjih dveh letih Je Trst ns-zadovsl s i. na 1*. mesto med nsj večji ml itelijanekim! mesti. Prehitele so ga Benetke ln pred kratkim Bologna. Za tržaška fašistične oblasti pa tako nasado-vanje mesta ne pomeni nlkaks-ga sla, naaprotno jim je šteti v zaalugo, da tako fašistično Isvs-jsjo — sskon proti urbanizmu 1 Zaradi bege šes mejo Dornberškl karablnerjl so prU javili sodišču 25-lotnega Josipa Brlca, ker je bres potnega Hata zbežal Čez mejo. Pešar r CrakasMn njegove po- Staremu Andreju Slej ku v Cr-nlcah na Vlpevakem je nenadoma ijporela hiša. Na hišo je bil naelonjen senik ln tudi toge je uničil poiar. 70-letnl eterec, njegovi sinovi la sosedje so alcer takoj pričeli gaaltl, toda ogenj, kl ee je vnel v podstrešju hiše, kjer Je b IU> nekej sena. Je kljub temu v dobri url uničil obe stsv-bl, tako da ste zgoreli do tal. Slejko je počakal, da ee je zde-nilo, nate pa odšel h karebiner jem, ki Jih ponoči nl hotel nad legovati, in prijavil neerečo. Ko je povedal, kako je po nesreči nastal požar, ga je kareblnerski podčastnik brlgsdir Fotis ns-hrulfl, da je hišo sam sežgal, ga aretiral ln tsročll sodišču. Bts rec se je semen brenll. Prijavili ao ga, ker Je bU zadolžen ln Je bUa hiša zavarovana u 2*fiOO lir. Njegove Izpovedi, da je po-ter nastal bržkone sprilo Iskre, kl je vzletela z ognjišča v ku hlnJI, kjer je bilo na večer prod požarom še nekaj žerjavice, po dimniku na podstrešje, so glsd ko se vrnili. Nada sodbe Pred idrljekim sodiščem ee je te dni segoverjei 60.lot*l poseet-nik F renče Brodnik Ig Osojake pri Idriji saradi seemekovanjs finančnik stražnikov. Hrodaig ee je pred 12 leti naselil v Osoj niči. Prišel je i druge strsni moje lo si v v sel kupil hiše ia po-seetvo. Kersbinerjem In flnen-čnlm stražnikom )e napravil vee do zadnjega marslkako uslugo in tudi tako skašll dener Prsd dnevi pe je bU v drutl>l neksgs dvolaetnlka ls eoeedns vssl. Ispll Je le precej kossrcev vipeves in v vinskem rsapoloženju pričel zabavljati čez ksrsblnerje In finančne strsAnike. Neki flnanč nl podčestnlk, kl ge je sllše!, gs je aretirel in izročil eodtšču. Bil je obsojen na leto dni ječe. Huda ura nad Paslnščlno Dne 4. avg. je okrog poldneva divjala silna nevihta nad Hitri nom in veo okolico. Utrgal ee je oblak ln je naliv preplavi) vee mesto in okoliške vasi. štiri Ure je padala toča, ki je uničila vee, kar je bilo na polju, v vinogradih ln sadovnjakih. V meetu je voda vdrla v kleti ln pritličja nekaterih hiš. V okolici pa je naj-huje priaedele Stari Paaln, Berm ln Undsr. Več ko polovlta pridelka je bila uničena. Brezposelnost v Istri V Pull je pričel delovstl novi pokrajinski korporacijski gospodarski a vat. Pri rasprsvl o splošnem goapodarakem položaju v Utrl Je navedel podpredsednik aveta Benueel, da je po u-rednih podatkih v istrski pokrajini 09UH bresposelnlh delavoev. Število nezaposlenih je znsšelo eredl sime 10,000. Največ dela eo našli kmečki delsvci, število nezaposlenih ls ostslih poklicev pe Je mektoma eelo nersstlo. Industrijski felavesv je sedsj 6882 bres dels, trgovskih pomočnikov in nameščencev 670. Ribiči ln mornarji v teh podatkih niso všteti. ' . , i r t Pol milijona globe saradi tiho-tapet va Pred rsšklm sodiščem se je vršil te dal proces proti 6U-let nemu Nikolaju Jeletiču Is Poljan. Imel je trgovina ln prsd kratkim so nsšll v njegovem skladišču skoraj 10,000 kg kave ln ned 22,000 kg sladkorja. Dognali ao, da je vtihotapil vse to blago ls rslks proste oons, — I-mol je pomagače, kl jih pa niso Iseledlll. Obsojen je bil na 668,-970 lir globe ln frtečilo vaeh eod-nljakih in odvetniških strodkov. Globo bo plečal v velikem delu i blagom, kl ao ga mu sepftenlll. Prikrito želje svskvss rssheUs Restavracija nemške monafklje cilj Pred nekaj tedni je obiskal bivši nemški prestdoneelednlk v Doomu evojaga očeta, bivšega oeearja Viljema, t njim je bilo še aakaj1 drugih monerhlstov. Po rssgovoru se Je vrnil princ zopet v Berlin. Oblek eem ne bl bila nobena posebnost, tode engMMM Ust Dally Herald" je tskoj poročal, da je od HRlerjevaga sgents Izvede), kakšen namen je Imel o-bisk. ' Omenjeni list Je pissl, da h +> četa Hltlsr in bivši praetoloaa-slednlk aestavlU vlada, katere predeodnik bo bivši prestoleaa-slodnik. Hitler sem bi niti aa vstopi) v vlado. Novs vlade ps bi ne vladala s parlamentom, marveč bl sklicala uatavotvomo skupščino, ki bl rssveljsvlla republikansko vladavino ter uvedla zopet monerbleilšno obliko države. Fsšlsem ne osiane pasiven, tudi č.i oetene v manjšini. Hitler bi poelal vladi ultimaujm, v katerem bl posval vlado, da odstopi, oziroma da prepusti vla-do Ce bl pe vlada tej sahtevl ne ustregla, tedaj namerava Hitler mobilizirati evoje napadalne oddelke, zapreti vlado In zasesti vladno palačo, želeanllke postaje, letališča, pošte ln državne ble-gejne, obenem pa bl zaprl tudi vee voditelje soclalno-demokra-tlčne stranke in delavskih strokovnih organizacij. Fašisti kitajo glavno aktadlščs orožja v BrunšvHcu. Od tam bi ae prepeljslo orožje s tovornimi svtomobill v Berlin, kakor tudi druge vojsške potrebščine sa HinerjeV6 vojsko. To je sensacionalns vest, kt jo meščansko časopteje liri s Nobenegs dvome nl. de dele aedeaje vlada v Inteneljeh faši-stična politike. Hitler js postavil jako eno-staven načrt. 0 tem načrtom bl s lahkote smagel In prodrl v politično neresvitl dešell, dočlm je isvedbe takega programa v Nemčiji Jeko dvomljive ia jako te*o v j»f Mianje. V Nemčiji ee Ishko sgodl, ds pojdeta Hitler tu nraSnlwilrilllh Ur še liM eolar pod ključ, še predse sku šajo rešilaLrati načrte. V Nemčiji imamo močne politična atranke, ne le delaveke, marveč tudi meščanske, kl j(m ne more biti vseeno, če dobi državno o-blast v roke radikalni fašizem ali ne. Fašizem se tudi moti, če misli, ds zadavi s aretacijo nekaterih delavskih voditeljev eo-cialietišnl ln komuniatlčnl po-kret. V delavskem pokretu je veekekor stokrat toliko apoeob-nih In poštenih ljudi, kl bodo anaU bolje braniti pravice naroda, kakor fašlaem ln gibanje zaradi aretacije poeameznikov ne bo oetato brez glave, kakor faši-atično, če bi odstranili demagoga Hitlerja ln firmo Hohenzol-lernca.—4). P. Nekdo Je pripovedoval v družbi evoje doživljaje, kl pa eo ee zdeli vsem poelužslcem selo neverjetni. Ko je mož opasll, ds mu poelušalel nič kaj ne verjamejo, je rekel: "Proalm vas, gospoda, verjemite ml, da eem že od evotJe rane mladosti ošenjen s rounloo!'' Te besede je ellšal tudi 8haw, kl je tskoj pripomnil: "Kako dolgo pa ste le vdovec f' L ' • l Neka ameriška lepotice — plesalka — je pleela Shawu vsa navdušena i c (ims "Midva bl morala biti mol in žena. Pomislite, kakšen velik človek bl moral biti najin sin, če bl Ml lep kskor jss In duho-vit kakor Vir Shaw je pleealkl vrnil pismo s duatavkom: "Kaj ps, če bl bilo drugače — če bl sin dobil mojo postavo In vsdš možgane f' e Shaw je poslušal a svojo šeno konoert modernega eklsdsteljs. Pred njim pa Je eedela Ionska, kl jI je prlllo med konoertom slabo. Renska je vstala In odtis, tods še prodno Je prišla ven, jI je postalo alabo do kraja. 6haw Je pripomnili "No, tsko slaba ps ts godba sopet nl..." e Shaw ss je pogovarjal s nekim Irskim milijonarjem, kl Je Uvel v Ameriki. Molu nI bUo prav nič vleč, kar Je nspfeel Shaw o Ircih. 8haw pa Je milijonarju sopet očital, da sa Irsko le nl ničesar storil s svojimi milijoni. Milijonar je ljuto odgovoril: "Goepod — IrSka Je moja mati I" §hew: "Ze mogoče — Je, sem pa le doetl slišal o sinovih, ki puste avoje matere stradati I" • thaw je bil nekje m deželi na počitnicah tn so je hodil vsak dan kopat v bližnji potek. Ns-kegs dne pa je prišel na to, da bi si svojo pot do potoka lahko snažno skrajšal, le bl tel preko nekoga vrta, kjer vreta niso bl- Ko Je nekega Jutra rsvao hotel s kosi vrt, ga je pa zalotil gospoda r in mu saklieai: "Ha-hal Ta pot nl prava lM Shavv ae je obrnkt "Ali veete, kam hočem Hir "Kako morete torej vedeti, ali je te pot prava sil ne T" BMŽKM1CE "Jas se bom dala od svojega mola ločiti — to je pasje življenje," "ZakajT AH te preteper "To ne, ampek zvestobo sahte-va od mene." e "VI pa res posnete vee najnovejše romane. Kdaj jih pa vse preberete 7" "Ko ss moja lena oblači." e "Vele ošl vam vedno bolj pe-Šajo, gospodi Kakšen poklic pe "Rom nlgometaš, gospod doktor!" a "Potem pa ne bo teko hudo. Za sodnike pri tekmah boste še vedno lehkot" e "AH ste ae poročili s ženeko, kl vsm je zaupala vss svoj denar T' "Ns — sem prišel cenejše skosl. Dobil sem te Zdrevnlk je šel ns pokopališče In se je sprehajal med grobovi. Prijetelj ge doktor, sil delete li ..j .ailuk. Oršsr v ptass ta al asrsitts Prmito, Ust, M Ja vala kitali i Pafssalls:—Vsslsj kakor hitro kateri teh »snov preneha biti Ban SNPJ, ali Ca m prsssli proč od drušins in bo sshtevel aa« svoj liat tednik, bodi moral tiatl član ls dotlčno druiina, ki j« tako »kopno ostrima astatrjO Prosrsto, te takoj nssnsnlti eprsvniltv« liats, te stenam doplačati dotUsi vsoto Hrta Proevste. Ako tega na »tora, tedaj mora upravništvo mite« datum aa te vsoto naročniku. v tiskarsko obrt PROSVETA CUSTA - Upton SinMr e Ja po-vračam Sto procentov n« Za ProšVšto pr*vd Buri 70 Seveda ni bila Petrova trditev popolnoma resnična. Pogledal je marsikatero žensko ali noben, mu ni vrnila pogleda Najpnro se e trudil okoli Miriam Jankovičeve, ki je bila okrogla In srčkana. Tu ni uspel, ker njene misli so bile pri McCormicku, ki aa J® Vrh tega ae je morala po prigodbi z Bobom Ogdenom poda« v bolnico, Peter pa z bolniki ni hotel Imeti nikakega opravka. Prikupiti ae je hotel drugim lepim deklicam, »aj ga niso odganjale, smatrale so ga kot tovariša in ni jim bilo videti, da ao pri^^P^«^"1' Zato je Peter sklenil poiskati dekke kl ni soci-alističnega mišljenja, kar bi mu bilo hkrati v zabavo in <*dih. Sooialistinje se niso unule zabavati, kfctkočaeno se jim je dozdevalo zbrati se v *M in prav tiho peti internacionalo al "M*>Ustavo", da jih policija ne bi slišala Neke sobote se je Peter podal v trgovino, k je bila laat socialista in si je na upanje kupil klobuk in obleko. Potem Je stopil na cesto in opUil neko malo, mlčno deklico, kl je vstopila v kino. Sledil ji je. *f/5Ei večerjala. Bila je elegantno oWe6ena In Petru MSSSSMS*1S£ rdečkarjih, bo zahteval štiridaaat dolerjev ta-densko. *T5siednji dan Je bila velikonočna nedelja. Peter se Je eeetal a avojo novo znanko inepre-hajala sta ae po Park Avenue po najodllčnejšl cesti American Cityjs. Z mnogih poslopij so plapolale zaetave. Videla sta mole v evečan h uniformah in val eo se pogovarjali o vojnih stvareh. Najbrše je Krlstue vstal od mrtvih, da obvaruje demokracijo ln da posameznim narodom veeoljno oblast! Peter in goepodična FrM>le ata bHa prašnje opravljena In opazovala sta nedeljsko razpoloženo mnošico. Ona Je motrila reki, ko Jo Je presenetil Odijteseua . . . Skorsj bl bil želel, da bl natis novo pretvezo in odgodlla zadnje dejanja najine ljubezni na drugo, drugo neddjo . . . O, gorje! da nisem imel denarja, da bl /jI kupil obleko, dvajset oblek in jopic, da bi jih imela za vse življenje dovolj. Pri pogledu nate, drsga Nau-sl, peročo ponoči pri tem skromnem vodnjaku v zakotni ulici ujo zadnjo pošteno obleko, je švignil iz mojega zrca plamcn-čcflc sočutja, ki je od tistega trenutka vedno mogočneje plamtel sa premraženo ljubico lz predmestja, ljubljeno prod vsemi ženami, za ljubico zlatega srca pod oguljeno in ponoženo jopico. Ah, Nausi, kaj je bila v primeri a teboj Junakinja, kl Jo Jo opeval pesnik! Toda živola ai praposno ln Romarja ni več .. 4 Mikati ZoUtnko: ŠTIRI meni. Komaj sem se privlekel ovratnik si zavezal krsvato in domov. Hotel sem celo poklica- odšel ves prenovljen k svojemu 1.1 _J.2I ma T.Autu ifi ______uri i atol 111 A Svetovna vojna in ti vražji strelski jarki — vse to se nam zdaj maščuje, dragi moji.« Vsi, kar nae je vohalo smodnik, smo betežni in bolni. Temu eo odpovedali živci, .0-nemu nagaja trebuh, tretjemu ne bije organ tako ritmično, kakor se opodobL Vidite, to eo vam poeledice te preklicane vojne. Zaetran svojega zdravja se seveda ne morem pritoževati Zdrav sem, hvala bogu. In jem tudi lahko. Spim dobro. 2ivim pa v neprestanem strahu, da se mi bodo prej ali slej ti vražji strelski jarki maščevali. Oni dan sem vstal. Baš sem obuvsl škorenj, ko ml pravi žena: — Vanja, nekam siv obraz Imaš danes. Da, mi pravi, nekam bolne barve se ml zdiš danes. r......v' ............... Pogledal sem oe v ogledalo. Saj ree, barva obraza je nekam Čudno siva. — No, ta je pa dobra! Torej se Ip pokazale poeledice atrel- vee izmu-poslal po | Celo ti rešilno postajo. Zjutraj sem ve^aJ čen. In takoj sem zdrevnttfl*-^. Prišel je komunalni zdravnik, me preiakal in zmajal z glavo, češ, simulant Malo je manjkalo, da zaradi teh beeed nisem ubil zdravnika. — Ti že pokažem, kakšen sini ula nt sem, ti mrha grda! — sem zarentačil po njegovem od hodu. bom žrtvoval stotaka, da pregleda sam profesor. In ree sem se začel takoj pripravljati na pot k profeeorju. Oblekel sem čisto perilo. Začel eem se briši. Potegnil sem z britvijo po obrazu, obrisal milo — gledam — lice je belo, zdra vo, rdečica se razliva po njem. Brž sem si začel brisati obraz prijatelju. In takoj so ponehale bolečin* slo srce je zač&o zopet malno biti. nezgoda — Ali se je tvoj prijatelj ** ponesrečil z avtomobilom? — Da, zarubili so mu ga! Meaa prijateljstva — Ali ai moj prijatelj ali ne? ----■ - _ —- Čudno vprašanje! Ali mi Nikjer ni rečeno, da ne|lahko kaj očitaš? — Nič čudno! Prijateljstvo j« -treba dokazati! * - — Prav rad! — No, posodi mi $100! POJASNILU me Valed depresije In ogromno kriaa, kl ja aadela tudi nate „r» »t -.—v.___članstvo odroma naročnike na. s krpo - gledam, vsa siva bar- ^^^^^jotjebso, h jdrkov. Morda ml ps srce ~ kateri važni organ ne bi-bro, kakor *bl moral. In to Aegne biti krivo, da do- riva rmj obraz sivo barvo. Fot*M#em žilo — počasi ip rahlo, a vendar deluje. Toda v prsih že gutlm nekakšne bolečine. Kar kljuje nekaj pod rebri. Veo potrt sem se oblekel in odšel na delo, ne da bi se dotaknil čaja. Odšel aem na delo. Mielim — če mi kdo kaj poreče zastran barve obraza, pojdem takoj k zdravniku. Kaj veš — človek živi in živi, naenkrat pa hlop — in umre. Takih primerov je vse polno. Pet minut prod enajato — še dobro ae spominjam — ti stopi k meni deiodovodja 2itkov ln pravi: — Ivan Fedorovič, dragi moj, kaj ti pa Je? Saj ai tak, da bi te človek skoraj ne poznal. Nezdrava, prstena je barva tvojega obraza. Te beaede eo me zadele kakor ledena prha. — No, zdaj smo pa tam, zdravje je že omajano. Tako, tudi ti si prišel na vrsto, — sem mislil. In znova je začelo kljuvati po da pojaantmo tajnikom ln zs-kom Proevete, da lahko 1J0 od naročnikov za Ust Proaveta naročnino todi ssmo za pol leto la kjer nl dragače tudi eamo sa četrt leto. Vzemite kar ae dobiti da, ker razmere zahtevajo to. i Ust proaveta Je zete prizadet V tl krizi in zato apeli, ramo na tajnike ln naročnike, nisem umi*.. Apeliramo todi aa posamezne ■A kar je glavno, naša kuMnja ^^^ da naj če le mogoč« je mrzla in .neprijetna*, Cjjpve- —tatonvojo naročnino i ku ae v WH kuhinji r« in^STlSti eeloMno ba gre z njega. Ta čas je prišla v sobo žena. Začudena me je pogledala ln vzkliknila: — Cuj, Vanja, pa menda ven dar ni res, da se vea teden nisi matt? —. Vee toden? — sem odvrnil mak) užaljeno. — Kaj pa mieiiš, baba neumna. No, štiri dni, da, v umivati. Ko so pa začeli še obrati mahati — tedaj mi pa umivanje res niti na misel ni prišla Saj sem komaj prilezel do postelje. Nemudoma sem se umil in obril potem sem pa vzel svež late plačajte polletno naročnino, da ae ohrani liat še nadalje kot dnevnik Ph. Godlna. upravitelj. AH ate naročeni na dnevnik Troeveto*? Podpirajte ovoj listi UROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA SLOVENSKA NARODNA POD* PORNA JEDNOTA Isdaja avojo pnbHkadje la la posebno Mat Proaveta aa kariatl, tor potrebno agitacija ovoja društev la čtaaatva la m pro gaado ovojih Idej. Nikakor pa pornih ganlsaclja ima običajna ovoja glasilo. Torej agitotorUal dapM In naznanila drugih podpornih orgaaizadj to njih druitev naj Ma Zs Ossrs ta CMeege 1 tožilk ta t tednike ta š .tanHfco la. ••••••• veste dsasrls sH Meso PROSVETA. SNPJ, *»T la Uaaisle Ave. Chksfs, m ČL dreltve It Bsasf ■•> -a it. i. _ _ ifr- TELEFON EOCKWELL š»04 a o Znamenje , Ako ttato ne prejmeta, In ga | fear al IT na prejmete, |oa vsled aa| plUte Mm i aa vedite atort In novi Naši zastopniki oo št veni tojaiki la dragi _ ki, pri katerih kkka plašato aa- SPREJEMA TEA spadajoča Mehko In nežno se nasloni na mojo rama Me počakaš pri vratih? Ool ln aa SNPJ loto $7.10, m epe hia pa fMt. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NPX DA TISKOVINE NAROČA JT SVOJI TISKARNI ?aa •1 so. ^ ^ UpraomUtm "PROSVETA* ] Ava- no? ... Saj vem. jezil m. ker Ne poelušam jO več ... odhajam 1 . . da, vrnem m . . . MoJa jeaa objame vae; preklinjam j-p^svetr. Al jih Htote veak vee, kar vidim pred aeboj. \ S. N. P. J. Pl&NTERY HS7-M Sa. Lavmdalo Ai CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJ AiMILA