ZIMSKI VEČER
Mihail   Isakovski
V  belem polju naokoli mrak je, metež, vetra piš ... Ti pa zdaj najbrže v šoli
v svetli sobici sediš.
Sklonjena nad mizo skrila si se v svoj najljubši kot, si se knjigam prepustila, hodiš v mislili bogvekod.
Dan minil je, v hiši stari, po razredih mir je, mir.
V  tebi žalost gospodari, ker si sama na večer.
Pusta pota so, stezice, veter, metež, sneg in mraz. Zdaj ne pridejo družice, da bi krajšale ti čas.
Ceste, pota je zamelo, skoraj moč gaziti ni in le tvoje okno belo daleč naokrog blešči.
397