utiaj» Ti.ik četrtek in i eil» • poštnino vred ali f Mariboru a pošilia-,lem na dom za celo le-i 32 D, pol leta 16 D, ¡ftrt leta 8 D. Izven Ju-«oslavije 50 D. Naročena se pošlje na uprav-,iitvo »¡Slov. Gospoda r- E( v Mariboru, Koroš-i cesta 5. List se do-poMlja do odpovedL ((aročnina se plačuje v jayrej. — Telefon inter-arban št. Iii. Posamessna šfevllcs stane 1-5® din. PoSfnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredai&tv« je t Mariboru, Koroška cesta 6t. i, Rokopisi se «e vračal». Upravništvo sprejema ■aročnino, inserate la reklamacije. Cene inseratom po fl*-govoru. Za veckratae oglase primeren popust Nezaprte reklamacije» poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.68». Telefon mterurb. 6L111. jwiiu*MiLji>ru>«wi ü. številka. eine ±S. marca 1926. SO. letnlJr. Naša gospodarska rešitev. Ako se slovenski kmet ozre dandanes na svoje gospodarstvo, mora reči, da gre navzdol. Pa še zelo gre asvzdol. Med vojno je marsikaj propadlo, po vojni ni bilo mogoče še vsega popraviti. Zdaj pa še tak davčni vijak, kateri hoče izmozgati slovensko kmetsko gospodarstvo. Vse kaže, posebno zdaj, ko smo slišali razprave, kaj denarja potrebuje država za eno leto naprej, da se davki ne bodo znižali. Tudi to smo pri tej razpravi zvedeli, da se bo za kmetijsko gospodarstvo iz skupne drž. blagajne — najmanj žrtvovalo. Pri vsem tem je pa še posebno Slovenija prizadeta. Slovenijo menda smatra sedanja vlada, ki jo seveda Pucelj in radičevci z obese^. rokama podpirajo, za deželo druge vrste v državi, ki jo je tieba izmozgati, a nič ji pomagati za njen gospodarski razvoj. To spoznanje nas mora iztrezniti, da sami začnemo resno iskati svojo gospodarsko rešitev. Ker je slovenski pnet pri tem še posebno prizadet, je ravno njemu treba ponuditi nekaj sredstev gospodarske rešitve. Kratko povedano, je naša gospodarska rešitev v idruženi samopomoči, kakor pravi slovenski pregovor: Pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagal. Pomtagjajm® si sami I Eden glavnih virov, da si bomo zboljšali svoj gospodarski položaj, je v tem, da ne izgubimo veselja do dela, da ne izgubimo močne volje. »Hočem«, tako reče slovenski kmet in si zavihne rokave, pa prime, da vse poka v njegovi roki. Zato moramo tako odločnost v sebi ohraniti, zaupati svojemu vztrajnemu delu, da bo pod bežjim blagoslovom rodilo dosti uspehov. Tej naši nujni volji pa naj naš razum kaže pot, naj kaže, kje je ticba kaj bolj poprijeti za delo. Tudi kmetsko gospodarstvo ne napreduje samo z ročnim delom, treba je tudi misliti, treba je računati, treba je biti iznajdljiv. Najpriprostejša iznajdljivost je, da vse, kar imaš, kar najbolje izrabiš. Vsak košček zemlje naj bo obdelan in sirer skrbno obedlan. Vsako že izpričano zboljšanje na polju, travnikih, doma, je vpeljati v vsako gospodarstvo. Ob nedeljah gre naš kmet po polju, ne dela, pač pa premišljuje, kaj bo treba izboljšati. Naš kmet ob nedeljah bere časopise in knjige. Zalo se ne straši izdatkov za napredek svojega gospodarstva, ker je izračunal, da se mu bo izdatek stoterno povrnil. Slovenski kmet navaja svojo družino na pravo gospodarnost, da ne trati svojih sooči in sredstev za prazno stvar. Sam in vsi v njegovi hiši si znajo pridobivati dohodke tudi s kakim postranskim delom. Reja raznih domačih živali, drobnice, kur, zajcev, s katero se lahko peča mladina, da se vadi v gospodarnosti, mlekarstvo itd. nese precej drobnih, pa pogostih dinarjev. Načelo, ki je že nekoč dvignilo našega kmeta, da je postavil lepe hiše, da je zasadil goste gozdove, je bilo: Kolikor mogoče se vse doma pripravi. Ne rečemo, da začnemo vse od začetka, tkati itd., a res je, da se marsikaj zna doma pripraviti, kar drugod kupujejo. In marsikatera kmetska hiša je po zimi kakor kaka tovarna, kjer delajo razne gospodarske in druge potrebščine, celo v taki meri, da jih odprodajajo. Tako je to sredstvo samopomoči zelo velika opora našega narodnega gospodarstva. Pomaga jmo si združeni med seboj I Kmet kmetu ne sme biti gospodarsko nasproten, če tudi se včasih njih dobiček križa, kar je enemu v škodo, je drugemu v korist. Kmet naj kmetu seže v pomoč. Čeprav se to med dobrimi sosedi že izvršuje, je vendar krog teh sosedov preozek. Naše slovensko kmetsko sosestvo sega tako daleč, kakor daleč sega glas naše slovenske govorice. Zato se moramo vsi slovenski kmetje tega širokega sosedstva zavedati. Taka naša medsebojna samopomoč pa se najbolje izvršuje potom naših zadrug. Poglejte po svetu, kamor hočete, povsod boste našli, da gre kmetu le tamkaj dobro, kjer skup drži in ima močne denarne in gospodarske organizacije. Pri nas v Sloveniji smo dosegli v taki združeni samopomoči šele začetek. Koliko je pri nas še kmetov, ki bolj zaupajo svoj denar mestnim bankam, kakor pa svoji domači posojilnici, kjer je veliko bolj varno pa tudi bolj priročno naložen. Še taki se dobijo, ki svoj denar doma držijo, pa ne pomislijo, da jim gredo v škodo vse obresti, pa včasih še kapital, če pride blizu tat ali pa miši. Vsi taki delajo veliko škodo kmetskemu stanu, ne delujejo dovolj za medsebojno gospodarsko pomoč. Pa posojilnice so že skoro v vsaki večji fari in želimo jim le kar najlepšega razvoja v korist kmetskega gospodarstva. Opozoriti nam je danes tudi na blagovne zadruge, po katerih kmet svoje potrebščine dobiva in svoje pridelke prodaja. Posebno tam, kjer kipetje v širokem okolišu pridelujejo isti pridelek za prodajo, recimo vino, sadje itd., je potrebno, da skušajo odre čuti skupno odprodajo. Dokler kmet vsak svoje blago ponuja, je kakor branjevec, ki malo skupi, malo zasluži. Kadar pa kmetje svoje blago skupno v velikih množinah nudijo, pridejo k njim veleodjemalci in izginejo vsi razni prekupci, ki so si dosedaj na račun kmeta zelo dobro in na lahek način pomagali. Zato so potrebne posebno take gospodarske zadruge, ki pomagajo kmetom na veliko odprodajati njihovo blago, da ne leži brez haska doma. Take zadruge naj nam v velikem obsegu; pripravlja naša Zadružna zveza. Varujmo pa se domačih razdorov! Veliko moči in dela in časa pa se razgubi v raznih krajevnih prepirih, ker niso kmetje «notni. Naši kmetje so vsi katoličani, nekateri seveda malo bolj hladnL Zato mora katoliški kmet delati na to, da ne more nihče v vas, ki dela verski razdor, pa naj bo to človek' ali časopis. Naši kmetje so vsi Slovenci. Zato mora na£ kmet odločno zavrniti vsakogar, ki nam potiska na: glavo srbsko šajkačo, kar dela »Domovina«, ali radi-* čevsko čepico, kar dela »Kmetijski list«. Ti ljudje, ki take nepotrebne politične borbe zanašajo med naše ka-toliške slovenske kmete, so njegovi največji gospodar-| ski škodljivci! Gospodarska rešitev slovenskega kmeta je tudi w tem, da vsepovsod složno nastopa za svoja verska in* narodna načela, ker bo tak nastop kakor mogočen steber naše medsebojne, združene samopomoči. Zato slovenski kmetje, glavo po koncu! Zavihnite rokave in z veseljem na delo za našo gospodarsko rešitev! Kakor bo »Slovenski Gospodar« za Velikonoč prišel k vam mlad in krepak, tako dobite krepki in močni tudi vi, da si pomagamo sami in Bog nam bot pomagal! — Državno gospodarstvo. Najslabše gospodari, kdor ne ve, kaj ima in kaj je dolžen, kdor vleče svoje gospodarstvo brez vsake ureditve dalje. Tako slabo gospodari tudi naša vlada. Do zdaj smo vlekli od meseca do meseca, takozvene dvanajstine. Zdaj je vlada predložila reden proračun, ki pa dejansko — ni v; redu. Kajti naš finančni minister je potoval po svetu, šel je v Ameriko, London, Pariz, pa se je vrnil in ni uredil' predvojnih in vojnih dolgov. Torej je že v tem oziru nereden. Nereden je pa ta proračun tudi zaradi tega, ker negospodarsko obremenjuje davkoplačevalce. Nereden, celo nepravičen je ta proračun nadalje zavoljo tega, ker ne skrbi za vse dele države enako, kakor je to potrebno pa razmerah v posameznih krajih. Nereden je ta proračun tudi zavoljo tega, ker se posameznim oddelkom gospodarstva posveča vse premala skrb in pažnja. Razumljivo je, da so naši poslanci tako neredno gospodarstvo zelo ostro grajali. Eden za drugim so vstajali in kazali na krivično postopanje vlade pri proračunu. Z vso odločnostjo so branili kmeta in vso Slovenijo, katero 60 pri proračunu le v toliko poznali, kolikor davke plačuje, ne pa, da bi ji tudi vračali sorazmerno skrb in podporo. Ves drugačen je bil naš uspeh, če bi se enkrat stri nesreč- jmiS^irjKK^ Džunjla. Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Borroughs. — Prevedel Paulus. 22 Arnot ji je pravil, da je Trzan zaposlen v Cape-townu ali pa vsaj v bližini. In parnik je nameraval ostati v Capetownu dobrih štirinajst dni! Poiskali bodo Trzana, koj bo moral zapustiti službo — kaj se je bilo njemu, bogatemu angleškemu lordu, treba potikati po južni Afriki in zasledovati politične in vojaške begunce! —, skupno bodo potovali nazaj v Pariz, medtem pa se bodo, če bo le količkaj mogoče, še zadnjikrat oglasili v Claytonovi koči na robu džungle. In nato bo prevzel Trzan dedščino svojega očeta in obhajali bodo poreko. Arnot in njegova mlada soproga sta naredila ta načrt in Ine je vsa zardela pokimala. Kako bo iznenadila Trzana! Takega obiska pač niti najmanj ne pričakuje —. Kako se je veselila svidenja! Vse prepočasi ji je vozil brzi parnik . Tla so ji gorela pod nogami v Aleksandriji in v drugih pristaniščih. Tako dolgo je povsod čepel parnik! Kaj je bilo njej mar za lepote oriental Zanjo je bil zanimiv le Capetown! Kako hudo ji je delo, da je Trzana takorekoč spodila s farme! Same sebe ni razumela. Da je bila tako «1 pa —! Trzan, pa divjak, nekulturen človek, ki bi bil «ramota za njeno družabno stališče —f Ali ni iz vsake njegove kretnje govoril plemenilaš! In sploh vsa nje- gova čila, zdrava, sveža osebnost —! Trzan, pa bolehavi Clayton, — kaka razlika! Zares, slepa je bila! Prenaglo ji je prišel njegov obisk. Ni bila pripravljena. Da bi bil Trzan vsaj dalje časa ostal na obisku, preden jo je za roko prosil —. Pa saj bo popravila svojo zmoto! Sama ga pride iskat in odpuščanja prosit! O, ta dolgočasni parnik! — Pa vkljub vsemu hrepenenju in veselju jo je bilo vendarle nekoliko sram. In tudi strah. Kaj, če je Trzan užaljen in ne bo hotel ničesar več vedeti o njej? Res da je plemenit človek, ampak tudi samovoljen je, tako čisto drugačen ko drugi. Če jo odkloni, mrzlo, hladno, kam se bo djala —? Sram jo je bilo. Njeno edino upanje je bil Arnot. Vedela je, da ima velik vpliv na svojega prijatelja. Posredoval bo. Njega bo poslala naprej —. Da bi se mu vsaj potožiti mogla —! Toda gospod Arnot je bil na ženitvanjskem potovanju! Kaj je njega brigala Ine, uboga, razdvojena, obupajoča sirotica! Da bi iskala pomoči in tolažbe pri očetu, na to še misliti ni bilo. Gospoda profesorja so zanimale kosti afriškega pračloveka, učene misli je mislil, — pa bi naj tolažil zaljubljene ženske? Samevala je, slonela ob pregraji po cele ure ter hrepeneče zrla proti jugozapadu, kedaj pride toliko za-željeni Capetown. Končno po dolgem, nestrpnem pričakovanju so se pojavili na obzorju megleni obrisi ploščnatega hriba, ki je značilen za pokrajinsko sliko Capetowna, in na večer tistega dne so celine željni potniki stopi'i n i suho v živahnem pristanišču najjužnejšega mesta Airike. Kako rada bi bila Ine še tisti večer pohitela na urad, ki je dmel Trzana v službi. Toda Arnot — ta neusmiljeni Arnot! — je malomarno dejal, da imajo za za Trzana še časa dovolj, saj bo parnik ostal v mestu dobrih štirinajst dni. Jutri da pojdejo, — morebiti, je pridejal hudomušno. Sicer pa, je pravil, Trzana čisto gotovo ni v mestu, kje zunaj na deželi je, morebiti par sto milj daleč. Kaj je hotela! Vdati se je morala. Pa maščevala se je. Prav čisto nič se ni zanimala za Arnotovo živahno pripovedovanje o Capetownu in o njegovi zgodovini in okolici. Malomarno je listala med njegovim govorjenjem po časopisih. Seve le na zunaj malomarno. Kajli v resnici je z bistrimi očmi pregledovala vsako vrstico, če bi kje kaj stalo o Trzanu. Pa besedice ni našla. Drugi dan pri zajutrku so delali načrte. Profesor Porter in gospod Filander sta prišla K m;zi z velikanskimi zemljevidi. Slovesna sta izjavila, da ju mesto prav nič ne zanima ter da bodeta koj odpotovala za nekaj dni v notranjščino dežele na lov na' kosti pračloveka. Nemudoma sta se zaglobila v zemljevid ter iskala primeren kraj, kjer bi se lahko nemotena vdajala svojemu poželenju po koslenjakih in lobanjah. Arnot in njegova soproga pa sta se ponudila Ini, da gredo skupno iskat Trzaua. Toda po kratkem premisleku je Ine prosila Arnota, naj gre rajši sam, pove pa naj, da ga Ine čaka —. Ine in gospa Arnot sta torej ostali v hotelu, gospod Arnot pa je šel po Trzana, oziroma poizvedovat za njim. Z utripajočim srcem se je Ine poslovila od Arnota —. Arnotova prva pot je bila v detektivsko pisarno^ podružnico tiste, ki je Trzana poslala »na delo«. Tam je poprašal za gospodom Johnom Trzanom. j Najstarejši ljudje BI »o ¿e marsikaj prešli in preživeli in «i tedaj mogli prt-iobiti izkušenj, slišimo vedno in vedno govoriti, da se pri bolečinah in trganju v križu, udih, pri zobobolu pokazujs | fcot zanesljiv ublaiitelj bolečin skozi 27 let priljubljeno do- j ma£« sredstvo: FeUerjev blafodlieči »Elsaflujd«. Drgns» nje in umivanje c Elsaflujdom lajša tudi najvstrajnejšs bolečine, ki epi in osvežuje mišičevje in živce, jača utrujen® oči, varuje pred nahodam in kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodejen za grgranje, za grlo in usta. Odznotraj in odzunaj močnejši, izdatnejši in krepkejega delovanj* kot francosko žganje in najbolji kosmstikum te VTVts. 6 dvojnatih ali 2 veliri spedjahu steklenici mm 61 diru 13 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 00 din., 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih stekleni« a» 250 din. že obenem z zabojem in poštnino razpošilja p« povzetju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, EIm» trg 341, Hrvatska — Posamezne steklenice Elsaflujda po> 9 din. v leharnah in sorodnih trgovinah. nI centralizem, na katerega je zdaj privezal svojo dušo in Hrvate ter Slovence tudi Radič in se ga še vedno drži tudi Pucel¿ ta hrvaški Slovenec. Varčevanje. Pri sedanjem proračunu je vlada izjavila, da jo vodi rarčevanje,"zato je izdala tak proračun. Ministri, ki so to »javili, bi morali pri sebi začeti Tudi Radič! V proračunu je natanko navedeno, da ministri ne varčujejo. Skupno prejema minister do 25.000 dinarjev mesečno, saj ima vsak avtomobile, ki dcsti sí iejo. Naši ministri gredo radi •udi na »inšpekcije«, saj je še posebna dnevna plača za to. Vsak minister dobi mesečno 1500 cigaret »Jadran«, ( ki so po 1 dinar komad, seveda na račun proračuna. Tudi državno posestvo Belje se žrtvuje v ta namen. Mi ne na- ¡ vajamo tega, kakor da bi bili ministrom teh državnih do- : brot nevoščljivi, ampak jim hočemo pokazati, da pri sebi : ne varčujejo. t Varčujejo pa tam, kjer bi ne smeli Ministrstvo zdra- , vja je zmanjšalo prispevek za Slovenijo za 5,767.000 din. , Ministrstvo notranjih zadev prav drago plačuje državne i podtajnike, po domače bi rekli: »ta male ministre«, ki so tisto nepotrebni, svojim starim vipokojencem pa pokojnino i v kronah plačuje, čeprav je prepovedano javne račune v ; kronah voditi. — Za vojake bomo plačali 2 milijardi 413 milijonov dinarjev, pa vendar bodo fantje raztrgani in lač- f ni da jih je sram taki priti domov. — Za ceste je določila i viuda 36 milijonov dinarjev, pa niti 1 dinarja ne za Slo- ' venijo. Sloveniji niti tistih svot ne izplača, ki so njene, to so razne cestne doklade. Okrajnim odborom na Kranjs- > kem dolguje država 6 milijonov dinarjev, na Štajerskem pa 5 milijonov dinarjev. — Ministrstvo za vere je seveda ' ludi morillo varčevati — pri katoličanih. In tako gre dalje. ' Ministrstvo poljedelstva pa je itak najbolj zanemarjeno, in tam se tako varčuje, da se o preostanku ne splača niti govoriti. To pa gotovo zavoljo tega, ker je zdaj »seljačka« vlada, ker gospodari Radič, Pucelj pa mu pomaga Zares, .. kmetski prijatelji! ! Pa zakaj je tako? Zato je tako, ker je naša država centralistična. Da boste to bolje razumeli, mislite si takole: Vi vsi, ki ste v er¡l občini, bi prišli skupaj, pa bi rekli: bomo vsa svoja posestva skupaj gospodarili. Tedaj si bi župan izbral gotove Bve'.ovaice in začeli bi gospodariti. Vi bi delali kot dozdaj. Se bolj, še za druge, ker bi Vas župan priganjal. Župan bi vse pridelke pobral, potem pa Vam tako drobtine nazaj da [al, ker bi pač moral varčevati. Za sebe in za svo e bi dobro poskrbel, Vi pa bi bili v vsem prikrajšani. Vidite, tako gospodarstvo bi bilo slabo. Vse drugače je v občini, , te je vsak kmet samostojen gospodar, za skupne stvari pa se skupaj pomenijo in skupaj plačujejo občinske doklade. Ravno tako pa je tudi v državi, ki jo lahko imenujemo (veliko občino. Centralisti so nam tako gospodarstvo upe-Ijali, da pravzaprav mi nismo več samostojni gospodarji na svojem in s svojim denarjem. In mi vidimo in čutimo, kaj- • ti res varčujejo pri nas, a ne pri sebL Kje je torej odpomoč? Na vsak način je v tem, če postanejo posamezni samostojni gospodarji, kar je pa skupnega, pa skispaj oskr-b"jmo in skupaj plačujmo. To je pa ravno isto, kar naši poslanci vedno zahtevajo in so zdaj to zahtevo ponovili in Jo bodo ponavljali, dokler je ne dosežemo: Samoupravo, samogoapodarstvo, avtonomijo hočemo! Edino SLS stoji zvesta na strani Slovencev. Ona jih čuva in brani in ona jih bo vodila tudi k zmagi! Tudi tisti Slovenci, ki niso naši pristaši, in tudi neslovenski gospodarski krogi v Sloveniji priznavajo, da edino pravo stališče en pravično državno gospodarstvo zavzemajo le naši poslanci. Odpomoč slabemu državnemu gospodarstvu je tudi v tem, da strnjeni stojimo zvesto za svojimi poslanci in si s svojo odločnostjo izvojujemo samoupravo v skupnih stvareh pa pravično državno gospodarstvo! „MirotvorcL" Beotrrad, 1.1. maree. Pred letom dni so radičevCi še bili republikanci in so povsod kričali proti vojaštvu in militarizmu sploh. Nazi-vali so se »mirotvorce«. Na vseh shodih so govorili in po svojih časopisih pisali proti žandarjem in vojaštvu. Odkar so radičevci stopili v Pašičevo vlado, pa so se spremenili v največje zagovornike in prijatelje vojaške sile. Včeraj, dne 10. marca, se je v narodni skupščini celi dan razpravljalo o proračunu ministrstva za vojno in mornarico. Naravnost strašne so svote, katere zahteva vojni minister za vojaštvo in za oboroževanje: okoli tri milijarde dinarjev bomo morali davkoplačevalci od 1. aprila 1926 do 1. aprila 1927 plačati za potrebe vojnega ministrstva V kronah znaša to »okroglo dvanajst tisoč mlijorvovl To je za Bedanje žalostne razmere našega kmeta, obrtnika in delavca nekaj neznosnega. Cel dan so govorniki iz opozicije opozarjali vlado, da tako ogromnega bremena naše ljudstvo ne bo moglo nositi. V imenu poslancev SLS je govoril poslanec Andrej Bed j a nič. Zahteval je, da se ta ogromna svota zniža, naj se zniža tudi število vojaštva in oficirjev, skrajša se naj vojaška služba fantje naj služijo biizu svojega doma, naj se ž njimi lepše ravna in naj vojaška uprava štedi. Od radičevcev si nihče ni upal nastopiti proti tako visokim izdatkom za armado. Mnogi Radičevi poslanci in ministri so še celo ploskali vojnemu ministru, ko je izjavil, da je gornja svota še premajhna. Pucelj je sedel sključen v klopi in — je molčal. Tudi on je bil med onimi, ki so ploskali vojnemu ministru. Ko je dal predsednik zvečer okoli 7. ure na glasovanje vladni predlog, da se uporabi za armado okoli tri milijarde dinarjev, so glasovali vsi radikali in vsi radčevci za to, da se vojnemu ministru odobri njegov pretirano visok! proračun. Vsi poslanci SLS so glasovali proti Ko so radi- čevci glasovali za, jim je opozicija klicala: »Živijo mirtv tvorci!« Posamezni naši poslanci so s prstom kazali na Pucelja in radičevce v sosednjih klopeh in jim vsklikali: »Ali je to kmetska politika, ko glasujete, da se tako ogrom na svota uporabi za militarizem! Militaristi stel Na shodih pa lazete ljudem, da ste za odpravo vojaštva in žandarevl Ali Vas nič ni sram! Kar Vi še pojdite v kasarno!« Radičevci so s sklonjenimi glavami ob krohotu cele opozicije poslušali svojo obsodbo. Tako korakajo radičevci vsak dan dalje in dalje ono nesrečno in pogubno pot, ki vodi naše ljudstvo v gospodarski pogin. Pred 14 dnevi je radičevec Babič govoril proti izplačilu 20% odtegljajev in kolkovanju kronskih ban kovcev, a dne 10. marca so zopet vsi radičevci glasovati «a pretirano visoke izdatke za armado. Ali je vse to, kar počenjajo sedaj radičevci na ljubo Pašiču in Srbom, le količkaj na korist slovenskemu in hrvatskemu kmetu in delavcu . . .? _ot Zopet nam ponujajo kuluk. Beograd, 12. marca. Ogromne davke pobira sedanja vlada v Sloveniji. Je čista resnica, da še nikdar ni bilo tako hudo, kakor danes. Ko so biii ministri Korošec, Davidovič, Protič in drugi, se je še dalo živeti. A odkar imata glavno besedo Pašič in Radič, pa se vsak dan bolj bližamo dobi, ko bomo gospodarsko uničeni. % Za naše državne, deželne in okrajne ceste plačujemo ogromne davke in doklade. Samo na direktni zemljiški davek plačujemo sedaj čez 900% dokladl Vse naše ceste bi morale biti soditi po tem, kar plačamo, gladke kakor mize -in zgrajene v vsako dolino in hrib. Ali čujtel Od 200 milijonov dinarjev, kar jih plačamo za nove ceste in mostove, bo dobila Slovenija v letu 1926 samo 2 milijona dinarjev. Torej samo 1%. Vse drugo gre večinoma v Srbijo in Makedc*iijo! Niti Hrvatska ne dobi mnogo. Na okrajne in deželne ceste so zopet — pozabili Inžener Dušan Sem? c, naš mariborski rojak, poslanec iz Gorenjske, je v lepem govoru opisal dne 11. marca v narodni skupščini, kako pod sedanjo vlado propadajo ceste v Sloveni i. Cela zbornica je pazno poslušala njegov govor. Samo Pucelj je bil tisti, ki je ministrom nekaj šepetal na uho. In res je pozneje minister Uzunovič vstal in govoril, da so ceste v Sloveniji še dosta dobre in da za nas nima več denarja. Izjavil je, da bo pač zopet predpisal kuluk, če bo imel v kasi premalo denarja. Pucelj, Kelemi-na in drugi radičevci pa so ministrovim besedam še — ploskali. Take reči uganjajo radičevci, odkar so so prostovoljno vpregli v velesrbski Pašičev jarem! Uradnik je odmajcval r. glavo, listal po zapisnikih, spel odmajeval ter kcnčno vprašal, kedaj bi naj bil ta gospod prispel v Capetown. Arnot je preračunal čas ter odgovoril, da pred dobrim poldrugim mesecem. Iznova je uradnik iskal, pa spet brez uspeha. Vpra-iial je še, čemu je bil gospod John Trzan poslan v Capetown. Arnot, že precej nemiren, je podrobno opisal zadevo. Tedaj je uradnik vzkliknil: »Sevedal Gospodu se vobče ni bilo treba pri nas c$la;iti! Šel je naravnost v Worcester. Tam je naša podružnica, tam so ga čakala podrobna navodila. Oglasite «e prosim v Worcesterjul Lahko brzojavile. V par urah dobite odgovor.« Precej pomirjen je stopil Arnot na brzojavni urad ter odposlal brzojavko v Worcester. Na odgovor je počakal v bližnji kavarni. Ni hotel domov, da ne bi brez potreb; vznemirjal Ine. V dveh urah je prišel odgovor. Glasil se je takole. »Pričakujemo gospoda Johna Trzana že mesec dni. Do danes se še ni javil.« Arnotu se je povesila roka, s praznimi očmi je zrl na papir in velik nemir se ga je lotil. Kaj se je zgodilo s Trzanom —? //i je ušel v divjino? Spomnil se je njegove želje: »V džunglo pojdem si. tj —1«, spomnil se je njegovih grenkih besed, ki je ar M tožil svoje razočaranje nad svetom —. In njegovo u. iljei.e ljubezni —. Mogoče je vsekakor bilo, da se je a 'arizu potajil, porabil med potom ugodno prilik ter izginil brea sledu v džungli —. Pa stvar se je Arnotu zdela le preneverjetna. Posebno še, ker bi se taka potuhnjenost prav nič ne ujemala s Trzanovim poštenim značajem. Mislil je na druge možnosti in spomnil se je na napad v Parizu. Ali so Canlerjevi najemniki šli za njim? Ga napadli med potom —? Ali pa tu v Capetownu? Toda človek kakršen je bil Trzan, tak ne izgine brez sledu. Branil bi se bil in napad bi ne ostal neopazen —. Morebiti pa se je Trzan na morju ponesrečil? Šel bo poprašat še na zastopstvo parobrodne družbe. Koj se je odpravil na pot. Domov sedaj na noben način ni smel, do konca je moral vse poizvedeti. In če je bilo najhujše res, — dobri Bog, kako bo Ini dopovedal strašno novico —? Ves pobit in poln zlih slutenj je stopil pred uradnika parobrodne družbe. Vesti, ki jih je tu dobil, so mu uničile zadnje upe, da bi še kedaj videl prijatelja. Povedali so mu, da je gospod John Trzan pač prišel na parnik v Me -seillu, da pa je potoma izginil. Skoraj gotovo, so mu pravili, se je ponesrečil. »Pa kako, za božjo voljo«, je vprašal Arnot ves pre-padel, »kako da niste opazili nesreče? Da ga niste rešili?« »Usoda gospod poročnik!« je od'jov ril uradnik sočutno. »Toda nikar ne mislite, da so naši ljudje morebiti svojo dolžnost zanemarili! Gospod John Clayton je bil, tako smo zvedeli, v se zamišljen človek, z nikomur ni občeval, vedno je sameval. In to je postalo zanj usodno. Nihče ga ni pogrešal. Šele ko so se predzadnje jutro začele pripiave za izkr ^an so opazili, da ga ni več ned potniki. Ueved» preobrnili vso ladjo o* zgoraj i »hi«, '¿lica tut -a-liievanje potnike, pregledali njegove stvari —. Pa zaman. Zvedelo se je le toliko, da so ga potniki zadnjikrat videli na krovu južno od kapverdijskih otokov. Od tistikrat pa so minili štirje dnevi. Kam bi g» naj šli iskat? V štirih dneh je prevozil naš brzoparnilfi silno daljavo, več nego pol zapadne Afrike. Kje bi g» naj iskali —? Zasodili smo, da se je najbrž ponesrečil. Morebiti, tako so pravili nekateri, — oprostite da vam to povem — si je sam vzel življenje. Molčeč, zamišljen človek je bil —.« »Pa zakaj nam niste tega koj javili?« je očitajoče vprašal Arnot. »Izročili smo zadevo capetownski policiji. Kaj je ta storila, tega ne vemo. Če bi utegnili in poprašali pri njej —!« Arnot je odšel, Prepadel, nem, ves zmeden in poln grenke žalosti je stopal po ulicah, kakor izgubljen je bil. Rad, zelo je rad je imel prijatelja, vzljubil je njegovo odkritost in dobrodušnost, njegovo tehtno, mirno resnobo, njegov svežo nepokvarjenost. Tesna, ne-razdružljiva vez ga je vezala z njim, — Trzan mu je rešil življenje, dvakrat rešil, iz rok črncev in iz objem« nevarne bolezni. Solze so mu silile v oči, glasno bi se bil najrajši razjokal. Kar dvomil ni več, Trzan je bil žrtev zločina —« Canlerjevi plačani ljudje so šli za njim, ga opazovali na parniku, našli, da rad samuje in porabili ugodno priliko, ko je kakega samotnega večera slone! ob pre-graji. ter ga sunili v morje —. Da bi odvrnili od sebe sum, so pa raztrosili glas, da se je ubožcu zmešalo — (Dalje prihodnjič). Iz društvenega gibanja. Naša mladinska dela. Maturam a mariborske gimnazije priredijo v pondeljek, dne 22. t. m., častno akademijo v ■mestnem ¡gledališču. Pri proslavi nastopi znan osmošolski pevski zbor, lasten orkester itd. Akademija obeta biti zelo zanimiva in opozarjamo zato Občinstvo na -to važno prireditev! V mlsd.ni -e bodočnost! Gledališka prireditev izobraževalnega društva v Lajteršbergu. Izobraževalno društvo v Lajtersbergu priredi dne 21. t. ia. ob pol 15. uri v mariborskem gledališču Finžgarjevega »Divjega lovca c. Pri igri sodeluje Ljudski oder iz Maribora. Selnica ob Dravi. Mirno in tiho deluje naša čitalnica, a zato pa vztrajno in vzorno. Skoro bi morali priznati, da je »Naš dom« v 1. letošnji številki ni zastonj pohvalil. Društveno življenje se je letos še bolj okrepilo in razmahnilo. Zlasti moramo pohvalno omeniti delo čitalničarjev v katoliški tisk. Po njihovi zaslugi se je dvignilo število Mohorjanov od 41 v lanskem letu na 180. »Naš dom«, katerega je lani prihajalo k nam en samcat izvod, je letos narastel na 25 naročnikov. Gotovo lep napredek! .Razume se, da tudi »Gospodarja«, ki prihaja k nam v razmeroma velikem številu, ne bomo pozabili, ko bo prišel v novi obliki med nas. Kakor za dober l'sk, tako skrbi čitalnica za pošteno zabavo in razvedrilo ter pravo izobrazbo duha in srca. Da ne omenjamo društvenih prireditev lanskega leta, o katerih so se tudi izobraženci pohvalno izrazili, naj omenimo le družabni večer s tombolo na pustno nedeljo, ki je potekel v najlepšem redu in v veliko zadovoljnost vseh članov. Za Velikonoč nam pa pripravlja Čitalnica krasno igro »Klavdija«. Že. sedaj opozarjamo na to prireditev, ki obeta po pripravah, da nam bo pedala več kot navadne diletantske prireditve te vrste. Vrednost igre bodo povzdignili lepi, originalni kostumi, ki si jih je Čitalnica izposodila v ta namen pri Ljudskem odru v Ljubljani in nove, za to igro prirejene kulise. Pričakujemo obilne udeležbe tudi od sosedov. Bog živi! Prevalie. Katoliško prosvetno društvo uprizori letos zopet »Kristusovo trpljenje« v 11 slikah in sicer dne 19. marca ob treh popoldne, dne 21. in 25. marca pa ob pol štirih popoldne. Zveza z vlaki je ugodna. Sosedje, prid;te! Vredno si je pogledati. Nastopi 80 oseb v vztočnih oblekah na prenovljenem odru. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Materinski dan praznuje naše Katoliško izobraževalno društvo dne 25. t. m. Predpol-dr.em b^mo naše dobre mamice priporočali Boju. Popoldne po večernicah pa je prireditev z zanimivim pestrm sporedom v stari šoli. Pridite in pokažimo, kako prisrčna je vez med mamo in otrokom. Ljutomer. (Vpr zoritev Pasijona.) Kakor smo že zadnjič javili, uprizori naše Prosvetno društvo Pasijon dne 21. in'25. marca od pol 4. uri popoldne, dne 28. marca pa ob pol 3. uri popoldne. Obiskovalcem predstave iz drugih krajev priporočamo, da pridejo na cvetno nedeljo, 28. t. m., ker je ta dan za nje posebno ugoden. Začne se predstava že ob pol 3. uri, tako, da se lahko vsi vrnejo z večernimi vlaki proti Gornji Radgoni, Ormožu in Murski SobotL Vlaki odidejo po 7. uri zvečer iz Ljutomera; do tedaj bo pa tudi predstava gotova. Sv. Križ pri Ljutomeru. Kaj radi romajo naši igralci na našem odru v Slomškovi dvorani. Zadnjič so bili z »Graničarji« v duhu daleč tam doli na Hrvaškem, a pa velikonočni pondeljek, dne 5. aprila, pa hajd na Gorenjsko. Predstavljali bodo zneno Finžgarjevo štiridejansko igro: »Naša kri«. Gotovo je vsakemu še izza šole znana zgodovina Napoleonovih časov in ravno ta igra nas povede v tiste čase; kako žilav je bil slovenski narod napram tuj-cem-Francczom. Sosedje in domačini, ogle Je si to igro, ki je delo velikega slovenskega pisatelja. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji. Bog živi! Ormož. Naši vrli Orli in Orlice nam priredijo, dne 25. marca, točno ob pol 7. uri zvečer v dvorani Katoliškega doma prelepo ljudsko igro »Materina ljubezen« v štirih dejanjih. Okoličani, ne zamudite si ogledati te prireditve, ker igra nam jasno predstavlja, kaj zamore ponosna in razžaljena, odpuščajoča in ozdravljajoča materina ljubezen. Bog živi! Slomškovo prosvetno društvo pri Mali Nedelji vljudno vabi na svojo prvo proslavo materinskega dneva 25. marca 1926 v Društvenem domu. Začetek točno po večernicah. Krek va mladma Celje gostuje v petek, dne 19. t. m., v Rimskih toplicah v dvorani hotela »Nova pošta« z igro »Sin« v štirih dejanjih. Spisal E. Gangl. Ker je igra po svoji vsebini zelo lepa in zanimiva ter polna pretresljivih scen, zato vabimo vse prijatelje naše vrle mladine k prav obilni udeležbi! — Odbor. Sv. Ilj pri Velenju. Učenci kmetijske nadaljevalne šole vpri7orijo pod vodstvom ¡gg. učitel ev na Marijin praznik dne 25. marca popoldne po večernicah v osnr vni šoli dve igri in sicer: »Zdravnikov strežnik« v treh dejanjih in burka »Vedeževalka«. Šent;ljčani, pridite pogledat, kesali se ne boste! Vabimo tudi sosede! Marija Nazaret. Naš društveni oder priredi v nedeljo, dne 21. marca, ob treh popoldne v Društvenem domu igro v štirih dejanjih: »Bele Vrtnice«. Igra je mikavna. VII ji'dna vabljeni vsi! Novice. Posojilnicam, ki so nekdaj bile pri grfl^ki zvezi. — Posojilnice, ki so v nekdanji državi bile včlanjene pri zvezah, kojih sedež leži izven mej sedanje naše d. iave, zlasti pri graški zvezi, so vsled znane pogodbe med avstrijsko republiko in našo državo prehpele veliko ško- do. Naša stranka, ki je po svojih poslancih pri parlamentarni razpravi tej pogodbi se odločno protivila, je pri tej priliki z energičnim nastopom dosegla, da je viada sprejela resolucijo, v kateri se je obvezala, da bo posojilnicam storjeno škodo nadomestila. Brez energičnega nastopa naše stranke, vlada nikakor ne bi sprejela na sebe le obveze. Na prizadevanje naših poslancev je vlada upostavila potrebno svoto v proračun. Ker se je pojavila nevarnost, da bi te svole zopet zapadle po določbah srbskega zakona o državnem računovodstvu vsled neizvršenega izplačila, je ponovno posredoval pri ministrstvu za poljedelstvo, Vasi Jovanoviču poslanec gospod dr. H oh n j e c, ki je v tej zadevi storil že mnogo korakov. Gospod dr. Hohnjec je dne 9. marca dobil od ministra zagotovilo, da je ministrski svet storil potrebne sklepe o izplačilu svot, ki so v to svrho bile postavljene v zadnje in predzadnje dvanajstine, ter da se bo takoj storilo vse' drugo, kar je zakonito predpisano, da se omenjene svote v resnici izplačajo za določeno svrho. Vsem, ki bodo obiskali vinski sejni v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Fosetnikom šentiljskega vinskega se jma je izposloval poslanec g. Franjo Žebot polovično vožnjo na železnici. Visoko odlikovan e poslanca Smodeja. Predsednik čeli osi oveške republike T. Masarvk je ob priliki 75. rojstnega dne odlikoval več odličnih jugoslovanskih politikov in časnikarjev. Med drugimi je od! kovan z red. m Belega leva narodni poslanec in bivši glavni urednik »Slovenca« g. Franc Smodej. Častitamo! P,i Sv. Ani v Slov. goricah se je .zadnjo nedeljo, dne 14. t. m., vršil zelo lepo obiskan shod SLS. Vodil ga je načelnik krajevne organizacije SLS, župan Zupec. Politično ¡poročilo je podal tajnik Kranjc. Zborovski so sklenili nasledn i dve resoluciji: V prvi izrekajo zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba in jih pozivajo, da vztrajajo v borbi proti izkoriščanju Slovenije. V drugi pa zahtevajo, da se čimprej razpišejo v-litve v. okrajne zastope. Seja okrajne organizacije SLS za ptujski okraj, ki je b'!a sklicana za 28. t. m. se vrši že v nedeFo, 21. t. m. po shodu zaupnikov, ob 10. uri dopoldne v Ptuju v gostilni gospoda Brenčiča z istim dnevnim redom. Prosim polnoštevilne udeležbe! — Ivan Veršič, t. č. načelnik. Kako zgleda zborovanje Pucelj-Radičevih samostojne-žev? V nedeljo, dne 14. t. m., je sklicala Pucelj-Radičeva samostojna stranka shod v Šmarje pri Jelšah. Kot govornika sta nastopila pred 15 poslušalci neki Debelek in Sto-klas. Šmarčani nočejo več poslušat fedajic Slovencev! Španska bolezen razsaja po Sloveniji. Vedno več poročil prihaja, da se je splošno prelilajenje, nekaka španska bolezen, ki je nalezljiva, razširila po vsej Sloveniji. Samo v Ljubljani leži 15 do 20.000 bolnih. Vzrok bolezni je neprestano spreminjanje vremena, ki povzroča vnetje pljuč. Bolezen sama ni smrtnonevarna, je le nekaj smrtnih slučajev. Vendar se je ob času bolezni varovati prehlajenja in ne biti v prevroči ali prehladni sebi. Razno od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Trnovčani ne morejo pozabiti svojega dobrega župana. Zdaj pravzaprav šele vejo, ¡kaj so imeli in koga so izgubili. Županske posle je začasno vodil prvi svetovalec; v nedeljo popoldne pa je bila volitev novega župana. Izvoljer^je bil Matija Koomut, kmet v Trnovski vasi št. 17. Naj ¡hodi po stopinjah pokojnega Jakoba; to bo najboljša in najvarnejša pot. — Z dnem I. maja se vpelje in odda po dražbi vsakdanja poštna vožnja Pogajanja se vrši o dne 29. marca v mestni hiši v Ptuju in dne 30. marca v občinski hiši pri Sv. Andražu v Slov. gor. Do pogajanj je prišlo vsled ponudbe nove avto-druioe, da prevzame vsakdanje prevažanje pošte. Vse kaže, da se namerava avtomobilni promet otvoriii z dnem 1. maja t. 1. S tem, da bi družba prevzela prevažanje pošte, bi dobila tudi pravico do cenejše dobave bencina. Bomo videli, kdo bo zmagal pri dražbi. — Postni čas je sicer, a vendar pa imamo večkrat kak teater. Zadnjič je triperesna deteljica naskočila prodajalno v Bišu in se vadila v zavzetju trdnjav; seveda si je pri tem močno pobila ¡glave in polomila prste. V seboto zvečer je mlad kopač od Sv. Urbana vznemirjal z divjim kričanjem mirno prebivalstvo; pijan do skra nosti, da ni mogel niti stati, je vendar klical svet na korajžo. Škoda, da ni več orožnika Tukiča pri Sv. Urbanu! Najostrejše obsoditi moramo pa nespamet nekaterih gospodarjev, ki se hočejo pred svetom postavljati s tem, da dajo delavcem pijače čez mero in potrebo Ln še razne vrste: vino, žganje, jabolčnioo. Ti so sokrivi na izgredih zdivjanih fantalinov. — V nedeljo popoldne pa je nek mož iz Trnovskega vrha letal po trnovskih livadah za svojo ljubo ženo, da bi ji s pestmi ubijal več zakonske ljubezni in zvestobe v ¡glavo in srce, seveda v veliko zabavo cele okolice. — Za drug teater pa se pripravljajo mladi člani našega prosvetnega društva ki nam hočejo za Veliko noč prirediti gledališko predstavo. Na to predstavo bo mo pač šli vsi! — Kdor še ni naročil »Slovenskega Gospo darja«, naj to stori kmalu; 8 dinarjev za cele tri mesece je znesek, ki ga lahko žrtvuje vsak težak. Z Veliko nočjo izide list v novi, lepši in večji obliki. Težko že čakamo nanj! Fantje, dekleta, pozor! h Sel pri Slovenjgradcu nam poročajo: Dne 5. marca se je klatil tod okoli neki klativi-tez in razbojnik čedno oblečen človek kakih 30 let. Trdil je, da je g. Rajhter, gostilničar in mesaT iz Mežice. Najel je t ikajšnjega lOletnega fanta Antona Sternjaka za hlapca ter trdil, da greš: .! proti Kotljam kjer ima najeto tudi deklo, ki bo šla z njima. Fant si zavije v culico hlače, dve STajci, nov klobuk in nove čevlje te gre z njim. Med po« tjo pa jo zavije ta lažigostilničar namesto proti Kotlarn na Uršulsko goro, češ, bosta šla kar čez goro in bo šel po deklo pozneje, ker se mu mudi domov, kjer je žena že gotovo v skrbeh, kje hodi. Pri Vernačnilcu pod Urško goro sta prenoč - ala. Ob dveh zjutraj zbudi tujec Sternjaka, češ čns bo iti. Ko sta bila v gozdu, ga vpraša, če ima kaj dninarja s seboj. Fant pravi, da nič. Vpraša ga dalje, če ima nož. Fant pravi, da ne. Tedaj ga pograbi, vrže v grmovja, mu izpuli culico z nedeljsko obleko ter zbeži. Vedi Bog. kaj bi naredil s fantom, če bi imel denar. Ne zaupajte ljudem ki jih ne poznate, naj Vam obetajo še tako doba službe. Koliko .mladih deklet zabrede po taki zaupljivosti v najhujšo nesrečo, ta fant ¡bi lahko prišel tudi ob življenje. Angel varih ga je privedel še živega domov. Iz gornjegrajskega okraja. Dne 3. t. m. je začel voziti zelo težak tovorni avto, ki je last g. Podbrežnika v Gor-njemigradu, rezan les od nijegove parne žage na ¡Pako. Prazen avto tehta 3300 kg, tovora pa naloži 4 OOO kg, skupn s teža okoli 7300 kg. Splošna teža pride samo na zadnja kolesa, ki imajo premer širokosti samo po 6 cm. Dež. zak. \ št. 32 od 26. 2. 1907, določa, da se sme na 6 om širokih kolesih prevažati samo teže 1500 kg. Ker ima pa avto zadaj po dvojna kolesa, leži vsa avtomobilna teža na šestih i kolesih, s širino po 6 cm se sme prevažati le teža 2250 j kg. Nasprotno pa tehta naloženi avto okoli 7300 kg. To-: rej po zgoraj navedenem zakonu prekorači nič manj kot za 5050 kg teže. V teku par dni je že ta avto spremenil naše ceste v njive. Vrezal jim je po 20 do 30 cm globoke : ¡brazde ter je že sedem cestnih kanalov porušil. Radovedni i smo, ali je omenjeni zakon samo za kmete in graščino, za gg. demokrate pa ne?! Mi kmetije davkoplačevalci ostro protestiramo proti tej škandalozni in škodoželjni vožnji in prosimo gg. sreskega poglavarja in dr. Goričarja, da se taikoj prepreči škodoželjna vožnja, kakor se je graščini. Gospode poslance pa prosimo, da če se ta škodoželjna vožnja takoj ne ustavi, da pošljejo enega strokovnjake mi lice mesta, da ugotovi, če so naše ceste sposobne za take avtomobile ali ne? — Več davkoplačevalcev, j Požar. Iz Bočne pri Gornjem *gradnu poročajo: V Bočni pri Gornjem gradu je izbruhnil v soboto, 13. t. m. ! v spodnjih prostorih dvorane Žmavc požar. Le veliki ! spretnosti gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni raz-| širil in upepelil sosedna poslopja. Nevaren razbojnik pod ključem. Rajhenburškemu orožništvu se je posrečilo s pomočjo orožnikov iz Krškega, da so po večmesečnem napornem trudu prijeli že. i dolgo iskanega, glasovitega razbojnilca Ivana Jeke iz i Rake na Dolenjskem, ki je bil strah in trepet Kršktga polja in Posavja. Jeke ima zelo kosmato vest, dokazali so mu tri rope in nič manj kot 16 vlomov. Na sumu ga imajo tudi radi nekaterih nepojasnjenih umorov na Dolenjskem. Bil je svojčas že aretiran, toda 5. aprila lanskega leta je pobegnil iz zaporov krškega sodišča in se skrival pred orožniki tako spretno, da so ga šele po dolgem iskanju izsledili. Jeke se je skrival zadnje časi-; s svojo ljubico, 20 lelno Julijano Vrabec v Raštanju pri ! Rajhenburgu, v hiši rudarja Jerka. Ko so orožniki j vdrli v hišo, je vrgel med nje steklenico, napolnjeno r. ; neko eksplozivno snovjo, ki se je vžgala ter napolnila J celo hišo z dimom. Jeke je skušal v nastali zmedi po j begniti, sprožil je proti orožnikom samokres ter planil [ proti vratom. Toda ni računal s prebrisanostjo orožni-j kov, ki so postavili pri vratih in oknih straže. Po hu-j dem naporu se jim posrečilo naposled roparja zvezati. ter ga v družbi njegove ljubice odgnati v Novo mesto, | kjer so ga zaprli na okrožnem sodišču. Nečloveška mati. V soboto so potegnili v Ljubljani 1 iz neke greznice 7 mesečno dete, ki je bilo bržkone živo | rojeno. Ravno tako so potegnili te dni iz Bistrice na Pe-j rovem pri Kamniku novorojeno dete ženskega spola. Tudi pri tem je obdukcija sedaj pokazala, da je bilo dete živo rojeno, popolnoma razvito, na vratu pa so se poznali znaki davljenja. Orožniki iščejo mater, ki pa je bržkone, kaka tujka, ki je prišla, izvršila zločin ter odšla. Zločinec v vreči. Zagrebška policija je zgrabila nenavadnega tatu. V samostanu frančiškanov so opazili na podstrešju vrečo, ki pa se je premikala. Hiteli so po policijo. Ko so prišli trije policaji, so šli skupaj nad živo vrečo, v kateri so našli znanega zločinca, ki se je tja skril, da bi samostan oropal. Ženska roparska banda. V Sremu se je zbralo sedem žensk, ki so v okolici Osijeka ropale. Zdaj pa so jih zajeli. Obsojene so od šest mesecev do 5 let zapora. Pravijo, da so zelo jokale, pa ni nič pomagalo. Trag čna smrt na železniškem tiru. Iz Like poročajo o grozni železniški nesreči, ki se je pripetila na postaji Zertr-šič. Ko so v pondeljek zjutraj prišli delavci na postajo, so našli na tiru človeško roko, o čemer so takoj obvestili načelnika postaje. Pri nadaljnem iskanju so našli nogo v čevlju, človeško srce in odtrgano moško glavo. Po glavi se je ugotovilo, da je bil razmesarjeni ponesrečenec občinski pisar Pero Dasovič. Kaiko se je nesreča dogodila, ni znano nikomur. Domneva se, da je šel Dasovič preko proge domov. da ga je na tiru zgrabil splitski brzovlak in ga n« kose raztrgal. Pokojni Dasovič je bil v Perušiou priljubljena oseba. Zapušča pridno ženo in I61etno hčerko. 500 roparskih umorov ima na svoji vesli dolgo iskani Jussuf Behonič, katerega pa so sedaj albanski orožniki zajeli. — Slovenec iz Trsta v boljševiški službi. Iz Varšave poročajo: V boljševiški vojski je zaposlenih na odličnih mestih več mladih Slovencev. Nedavno tega je bil v Moskvi nameščen tudi Slovenec iz Trsta, ki se piše Jenko. V krat kem se napoti v Berlin, Pariz in London posebna voaška komisija Rusije, katere član bo tudi častnik ki je rodom Slovenec. Advokat — pekovski pomočnik. V Zagrebu je pretekli teden dr. Milan Draganec pred posebno komisijo delal strokovni pekovski izpit in ga je odlično napravil. Velika železniška nesreča. V državi Costarica se je pripetila velika železniška nesreča. Nad reko Vivilla se je podrl most pod vlakom, v katerem se je vozilo 1000 izletnikov. 218 ljudi je mrtvih, 175 pa težko ranjenih, ostali pa več ali manj '•mjeni. Ütran J. S L O V E N S K 1 G O S P O D A R. i rtev pok1 ¡ca — ogrjegafvev. V neki kmctski hiši na Bavarske).-. je izbruhnil požar. Prihiteli so ognje-g'sci in v priobčimo. Toda kakor rečeno: Slcrašk v dom si pozidamo Šentpeterčani pred vsem sami. Seveda fc j treba požrtvovalnosti, denarja, lisa, voženj itd. itd. itd. Ko so v zadnjem »Slovei .skem Gispodaru« brali Metavčani svoje i;ne. sta se koj poiskala in spogledala Tine in Marko Marko si je zavihal br:.e, Tin~ je zažvižgal tisto narodno: »Ženin biti, to je luštna reči Kdor za nič je, naj gre kar za peč!« — »Veš kaj, Marko«, rekel je Tine, »pokaživa- da nisva za nič! Pojdiva od h.še do hiše ter pobirajva za »Slomškov dom«! Naša dekleta bodo videla, da sva izobražena fanta, ki se rada žrtvujeva za koristno in potrebno reč, ni šment, da ne bi dobila pridno nevesto! Post bo kmalu pri kraju.« — Manko je zadovoljno pokimal ter udaril Tinetu v roko: »Velja!« — Metavčanil Kateri bo dal največ? Zvedeli si 10, da se tudi že Nebovčani, Vodolčeni, Celestrinčani pripravi ajo. Dva T cvčana pa sta pridno da je kar veselje. Več pri-fvdnjič. V svarilo vsem, ki bi glavo odmajali, kadar bomo pr. pobirat za Slomškov dom, povemo ta-le resnični , en vagor u.a Avstrijo, v aredo, dne 10. t. m., zopet en Vai)v>a za Italijo in sicer volov, ki so bili nakupljeni na 5ejr na n pri Hrastniku. Na postaji Zidanimost se je i«»*. ^2. "{) " "ja naložilo tri vagone za Italijo in sicer živine, k» bila isti dan kupljena na sejmu v Radečah. Te/Ki mil.j »ni izgube vsL>d svinjske kuge. Če je že EI- >šno kmečko gospodarstvo v naši državi na rakovo pot zasukano, je to še prav posebno v svinjereji. Pregled te panogo našega gospodarstva v pisarnah min.strsiva za iwmetijisitv o kaže prav žalostno sliko. Leta 1920 je bilo v ■naši državi naštetih 4,019.000 svinj leta pa že 1,550.000 manj; leta zopet 3uü.00u manj; 1. 1923 zope i: 400.000 manj; 1. 1M25 pa lOU.CKJU manj. Za leto 1925 še etiso zbrani poiatki. Ako te številke pretvorimo v denarno vrednost, bciuo spo¿naLi, da ia pafvcga gospodarstva napravi letne ieguoe do 200,00j.000 dinarjev. Ako pogledamo proračuin ministrstva za aeitijstvo, vidimo, cía bi s.mo ta škoda mogia pokriti vus proračun tega ministrstva, ki znaša ¿3o,ooi>.4oO dinarjev. In to leio za letemt da v teh petih letih znaša škeda — 1 milijardo c.rarjev. Ako iščemo vzroke, zakaj svinjereja pri nas tako propada, 'bo.no prav gotovo našli kot glavni vzrok sv.nj-sko kuigo. Gotovo je, da bi ta kuga ne m.gla tuxo divjati, ako bi se smotreno proti njej bojevali. To so recimo izvedli na Bavarskem in uspea ni izostal. V teh peuh letin se je število svinj na Bavarskem dvugnüo od 9^0.000 na 1,900.000. Torej za en milijon! Ministrstvo za kmetijstvo bi moralo na vsak nai>n bolj skrbeti za zmanjšanje te gospodarske nesreče, ki naše6 i kmeta leto za letom zadeva. Mlekatsivo po raznih dižavah. Posamezne gospodar-sko-napredne države zelo skrbijo za povzdigo mlekarstva. Zdravo mileko je ne le zdrava hrana, pač pa tudi zelo reden gospodarski dohodek tudi pri majhnem p^-estmiku. Da b, Avstrija p; wkL¿.. ia mlekarstvo m d svojimi kmeti, je dala v proračun 80 milijonov šilingov, to je 550 milijonov dinarjev. Kako koristno je vzorno mlekarstvo^ mm še prav posebno kaže mala državica Danska. Danska proizvaja letno 105 milijonov kg surovega masla in cd tega izvozi 90 milijonov kg v Nemčijo, Angleško itd. S.ra izdela leino 35 milijonov kg in ga polovico tudi izvozi v inozemstvo. V naši državi je v tem oziru na prvem mestu Slovenija, ki je že dosegla še enkrat toliko proizvajanje, kot ga je imela pred vojno. Mleko izvaža preko Trsta v Italijo in preko Maribora v Gradec in Dunaj. Preko Maribora gre dnevno 30.000 I. Pa Mjelb temu smo šele ob začetku pravega gospodarstva te tako dobičkonosne gospodarske panoge. > Mariborski trg tute Ï3. marca 1926. Na tem trgu se je pokazalo, da ceni povsem pojen ajo, pokazalo se je pa tudi, da ljudstvu primanjkuje denarja m zato da gledajo posamezni prodajalci, da spravijo svoje blago kolikor toliko v denar. Trg je bil vobče prav dobro presikitbljen in tudi prav dobro o bis' m. Prišlo je namreč 04 slamnarjev, ki so prodajali svii.jino po 20 do 22 din., popoldne celo po 10 do 17.50 din., slanino pa po 20 do 23 din. in popoldne po 15 do 17.50 din. 1 kg. Domači mesarji pa so prodajali govedino po 8 do 15 din., prvovrstno volovsko meso pa po 15 do 17.50 din., teletino po 12.50 do 20 din. kg, svinjino po 18 do 20 din. Cene klobasam so ostale stare. — Perutnine je bilo okoli 800 komadov in cena je bila tudi ¡nižjo, kakor do sedaj. Piščanci so se namreč prodajali po 15 do 25 din. par, kokoši po 30 do 75 din., race, goske in pure po 50 do 120 din. kemad. — Domači zajci so bili po 10 do 50 din., Angora zajci po 47.50 do 75 din., morski prašički po 8 do 12.50 din., domači golebi po 7 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, sadike: Krompir 5 do 5.50 din. mernik (7 in pol kg) ali 0.75 do 1.75 din. 1 kg, čebula 1.50 do 6 c.n., česen 10 do 20 din. venec, solata 1 dj 2 din. kupček, oziroma boljša 8 do 13 din. kg, glavnata solata in zeijnate glave 3 do 6 d.n. komad, kislo zel e 3 din., kisla repa 2 din., maslo 44 do 48 din., kuhano 50 do 56 din. kg. Krompirja in zelenjave je bilo vsega vkup 16 vozov, jabolk pa 10 vozov na trgu. JaK lika in hruške po O do 16 din. kg, limone 0.75 do 1.50 din,, pomaranče 1 do 3 d ' n. ikomad, datelji 25 do 30 din. kg, med 25 din. kg. Mleko se je podražilo, med tem ko so se jajca pocenila, namreč mleko 3 do 3.50 din., oljčno olje 30 do 50 din., bučno olje 26 do 28 din,, smetana 14 do 16 din. liter, jajca 1 do 1.50 din. komad (jajca se bodo proti Veliki noči podražila. — Sadike, posebno jablane in hruške, se vedno v večji meri prinašajo na trg. Cene so jim 10 do 25 din. komad. — Z lončeno in leseno roko je bil trg to pot izre Ino dclbro preskrbljen. Cene so bile od 1 do 150 din. komad, ročni vozički 100 do 250 din., tovorni vozovi 1500 do 2500 din. komad, brezove metle 1.75 do 5 din. komad, koruzna slama 25 do 30 din. vreča. — Seno in slama: V sredo, dne 10. t. m., so kmetje pripeljali 15 vozov sena, 4 vozove slame, v soboto, dne 13. t. m., pa 12 vozov sena in 5 vozov slame na trg. Cene so bile senu 35 do 85 din., slami pa 45 do 55 din. za 100 kg. — Kakor pri živini, tako padajo cene tudi pri krmi in drugih predme tih. Marborsko sejmske poročilo. Na svinjski sejem dne 12. marca 1926 se je pripeljalo 203 svinje in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 1 komad 80 do 100 din., 7—9 teunov stari 150 do 200 din., 3—4 mesece stari 350 do 380 din., 5—7 me - -ce v stari 400 do 450 din., 8—10 mesecev stari 550 do580 din., 1 leto 1600 do 2200 din., 1 kg mrtve teže 10.50 d0 12.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17 din. Koza komad 100 din. Prodalo se je 98 komadov. Keialc IiiUret, Oeljo, Prešernova -u.ll ^a 3 Električne in5'a acije telefonske, zvonč. in signalne naprave. P dio-antene. Popravila transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih aparatov ttd. Kakor tudi vsa v to po-itranski zaslužek t na «Propaganda«, reklamna družba z «. e., Ljubljana, Selenburgova MI. 240 5-1 Oglejte si moje rodovitno posestvo! fl) oralov polja, 11 oralov travnika, 10 oralov sa-donosnika, 3 orali vinograda, 2 orala gozda, ob glavni cesti, blizu Maribora (Sv. Marjeta ob Pesnici), t lepa hiša, 1 hiša se prenavlja, t velik hleh in 3 vmičarske hišice, 2 studenca, potok, ves inventar in živina. Cena 140.000 D v gotovim in 120.000 I) na hipoteko. Moj naslov: J. Reisman, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6 (v banki). 398 Proda se nialo posestvo takoj zaradi bolezni, pri okra,,ni cesti z nekaj zemlje, pa tudi še več zemlje se lahko dobi, katerega veseli. Pripravno ieza vsako majhno družino ali za obrtnika Več se izve pri ge. Skarbinšek, gostilničarki, v Konjiški vasi. p. Konjic«'. 387 lipokojen župnik išče hišico z vrtom, v bližnji ali daljni okolici Maribora v najem. Najemnina za celo najemninsko dobo se plača v naprej. Po-, malhe na Maribor, Poštni predal 44. 387 Malo posestvo, 20 minut od Ptuja oddaljeno, se proda. Cena 20.000 D. Naslov v upravi. 406 Oklic. Anton Hrv°*in iz Selnice. ob Muri št. 65 naznanja? da bode na prostovoljni javni dražbi dne 23. marca 1926, popoldan od 1. ure naprej na licu mesta, na drobno ali več delov, ali v celoti razprodajal svoja posestva, hišo in gospodarska poslopja. Dražbeni pogoji se razglasijo na dražbi. Kavarna v Mariboru, dobro uvedena, se iz zdravstvenih ozirov z inventarjem vred takoj proda. Vpraša se: Meljska cesta 12. 38S Trgovina na prometnem krajo dobro upeljana, 10 minut od kolodvora, blizu cerkve, se daje v najem event. se tudi proda. Vprašati je na upravot. 410 3—1 SLOVENSKI GOSPODAR Prod» s* lepo posestvo v Po-savju, obstoječe iz gozda, njiv, travnikov, sadonosnika in dva vinograda z 30 hI vina, Sest glav živine in vsemi pritikli-nami, radi družinskih razmer. Naslov v upr^vništvu. 276 Proda se takoj hiSa z gostilno, veliki vrt in hlevi; tudi mesarija, brivnica in prodajalna z mešanim blagom je v hiši. — Lešnik, Aleksandrova cesta 17, Sludenci pri Mariboru. 341 3-1 ▼ najem se da posestvo pet •ralov. sekirna kovačija ter mlin iD žaga na lepem in prometnem kraju. Naslov v upra-mištvu. 300 Na prodaj je malo posestvo d» Brezjem, postaja Rimske t» ilice. Pol ure od rudnika Hu ia jama. Natančnejša pojasni la daje Pete- Kozole, trgove». Brezno, Laško. 377 2—1 s; Krajni Šolski svet v GalieL pri Žalcu ima oddati prod* jaln' prostor za trgovino o» drobno, lik župnijske cerkve pa le pod pogojem, da se ne b« prodajalo alkoholnih pijač. -Prednost imajo rokodelci a!' šivilje. Odda se po dogovor k takoj. 283 3—1 Vsakovrstna sprememba posesti. Kmečka in gosposka jo sestva 1—60 oralov v razmt krajih in tudi blizu Maribor« mlini, trgovine, žage, gostiln*, pod ugodnimi pogoji na pro daj. Tudi nakup, zakup, izro čitev prostovoljne dražbe pr> sreduje >Marstan<, Maribor Rotovški trg 1. 37« Priporočamo vam. da si pred nakupom vsakovrstnega blaga za oblike in perilo na vsak način ogledate bogato izbiro tega blaga v staroznani trgovini Franc Seršen v Ljutomeru (tik cerkve). Cene so tako ugodne, da smo prepričani, da bodet~ na vsak načir zadovoljni. Naj vas ne plaši oddaljenost kraja, zamuda na času se vam bo vsled nizkih cen dobro izplačala. 408 2—1 Klavir (Mignon) skoraj nov, se proda. Stanger, Aleksandrova cesta v pritličju. 384 Stare slikarske šablone so na prodaj. Učenec ali delavec se sprejme. Franjo Kolar, slikar, Maribor, Aleksandrova cesta št. 44. 397 2-1 Borove hlode 7 in 8 m dolge, » vrhu 14 do 18 cm močne, kupi v večji množini proti takojšnji dobavi. Naslov v upravi. 334 3—1 14.000 komadov eepljenega crsja odda po nizki ceni, in si: 'er: Rizling na Goethe 9 in Rip. portalis, Silvanec na Goethe, Peček na Rip. portalis Tantona na Port in Goethe, Crnivec-kavka na Gothe in Portalis. Ivan Kovač, trsničar Vlale dole 1, Vojnik pri Celju. 292 3-1 Cepljeno trsje vseh boljših vrst na priporočljivih podlagah in vkoreninjeni divjaki. \nt. Turin, Mouraže, p. Stu-lenice pri Poljčanah. 274 Cepljene trte. Vsled pomladanskega izkopanja še ima Prva trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju več tisoč lepih cepljenih trt za prodati. Ceniki na razpolago. Ima tudi nekaj tisoč enoletnih sadnih divjakov. 328 Kntetje, najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja v Mariboru, Pod mostom št. 7, južni breg Drave. Dobijo se po ceni tudi mastne otrobi (metilo) z 48% čiste re dilne snovi. 289 3—1 Kapi se vef>j» množina atekle- nic od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. 287 2-1 Pozor. Pri Sv Marjeti ob Pesnici se vrši dne 20. marca t. 1. veliki živinski in kramarski sejem. Opozarjamo interesente, da hočejo kaj prodati ali kupiti, naj ga sigurno obiščejo Bil je ta sejen' kot dobe' daleč na okrog znan. Sv. Marjeta ob Pesnici, 9. februarja 1926. Občinski urad. 379 2—1 vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Peta« v Mariboru, Aleksandre*« 45 Na dvorišču. 119« fino izdelane, najboljši fa-brikat, enoredne 10 tipk, 4 basi 270 din., dvoredne 19 tipk, 6 basov 385 din., ustne harmonike 8 glasov 2.50 din., 14 glasov 4 din., 32 glasov 12.50 din., dvostranske 64 glasov 21.50 din., razpošilja veletrgovina R. STERMECKI, CELJE,, št. 24. Vzorci se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu p merno povrnitev vožnje. — Trgovci engros cene. Dr. Neuwerth se je vrnil in ordinira med tednom od 9. do 11. ure pred-poldnem in od 3. do 4. ure popoldne. Viak le ae ve, da «e » trgovini lds m «■it i ariji MARIBOR, Aleksandrov» «1 Svarilo naročnikom razglednic! Franc Rajkovič, bivši naš potnik in fotograf je bil odpuščen iz naše službe dne 7. 9. 19?5. Ker pa omenjeni sprejema goljufivim potom še naprej za nas naročila in prodaja nam ukradene razglednice, svarimo p. t. občinstvo pred vsako kupčijo ž njim za naš zavod ter odklanjamo vsako ■odgovornost. Omenjenega naj se pusti aretirati. Naši potniki imajo pravomočne legitimacije, katere se nnj Zahtevajo v vpogled. Maribor, 6. marca 1926. Umetniško tiskarski zavod »Ažbe«. 400 Trivrstna harmonika, aluminium, jekleni glasovi, novo-izdelana, vložena z mozaikom, okovana s poniklano pločevino, se dohi pri Janku Zupane, izdelovatelju harmonik Brod-nice št. 15, Sv. Miklavž nad Laškim. 403 prevzame vsakovrstne sur.v« kože za izdelavo gornjegs usnja, podplatnega usnja, — blank in boksa Prodaja p« ' najnižjih brezkonkurenčolfc jcenaL vse vrste usnja. Laital l izdelek. Nakup surovih k«i vseh vrst po najboljših dne* nih cenah. IVI Redoi občni zbor Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru r. z. iz n. z. se vrši v četrtek, dne 8. aprila 1926 ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih v Mariboru, Stolna ulica št. 6 s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. P3trenje računskega zaključka za leto 1925. 5. Volitev nadzorstva. 6. Volitev treh članov načelstva. 7. Slučajnosti. V zmislu § 33 društvenih pravil se vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje, t. j. ob 5. uri popoldne, sito-tam drugi cibčni dbor, ki sme sklepati ob vsakem šievilu navzočih zadružnikov. 382 Načelstvo. Vsled opustitve svoje trgovine manufakturnega in špecerijskega blaga ter radi izpraznitve trgovskega lokala in pcmanjkan'a prostora prodam po ugodnih cenah vse blago, skupaj z opravo. Med tem eno sejmsko stojnico z nepremočljivo plahto. Dalje 10 kompletnih okvirjev za okna s šipami in roletami. FRIDERIK JAK0WiT3CH, CELJE NAJCENEJE! NAJCENEJE! vse barve, laki, firneži, barve v tubah in čopiči. Zaloga idealnega ČISTILA ZA TL A WIX-WEX pri JOSIPU KALOUD, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 28. Nudim večjo množino lepih hmeljskih sadežev. Rcflektant je naj pošljejo svoj naslov na upravo lista pod >Golding<. 409 Kolje, cepano, žagano in okroglo, prodaja vsak kvan-tum tudi na vagone Gnilšck, trgovina z vinom v Mi.rihoru, Razlagova ulica 25. 105 2—1 frane, Fišer. lcsotržec pri Sv. 8enediktu v Slov. gor., prodaja po nizki ceni doge: za 150 polovnjakov in štartinjakov suhe, surovih pa za 200 štartinjakov in polovnjakov. Doge so zelo dobro napravljene. 337 . 2-1 I Zahvala. O lavna zaloga smodnika Maribor obvešča p. n, občinstvo in interesente, da se od s*_daj naprej v Mariboru, Razlagova ulica 11 dobe: smodnik, raz-«treljivo, vse vrste vžigalnih priprav in pirotehnični izdelki 343 2—1 Oblačilno blago, vseh vrst, zalito pe.ilo v veliki izbiri po zmernih cenah kupite v trgovini F. Senčar. Mala Nedelja tn Ljutomer. Nakup jajc vedno po najvišji dnevni ceni. ii48 2—1 Za premnoge iskrene dokaze odkritosrčnega sočutja povodom smrti naše nepozabne, iskreno ljubljene tete Marije Pirš, zasebnice v Hošnici, ki jo je Vsemogočni blagovolil odpoklicati iz te solzne doline v večno nebeško domovino, se tem potom najiskre-nejše zahvaljujemo, kakor tudi za prekrasne poklonjene vence in šopke ter za tako obilno udeležbo na zadnjem potu naše preblage ran ke. Posebno se zahvaljujemo vlč. g. župniku za vodstvo pogreba ter za v srce segajoče besede pri odprtem grobu ranjke, č. g. kaplanu in g. orga-nistu za udeležbo in mrtvaška opravila. Prisrčna zahvala dekletom Marijine družbe, katere so se tako v obilnem številu udeležile pogreba. Vsem, ki so nas obiskali in tolažili v tefi prebridkih urah, še enkrat prisrčna zahvala! Hošnica, dne 14. maTca 1926. Žalujoča rodbina Pirš. 38. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dravogradu r. z. z n. z., ki se vrši dne 8. apr Ia 1926, v posojilničnih prostorih v Dravogradu štev. 5 ob pol dveh popoldne s sledečim dnev nim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. ziboru. 2. Poročilo odbora za leto 1925. 3. Čitanje revizijskega poročila 4. Odobritev računskega zaklučka za leto 1925. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne b;! skiep čen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne ;le-de na število navzočih članov. 3g5 K obilni udeležbi vabi Odbor. Vabilo na 42. redni občni zbor Posojilnice v Makolah r. z. z n. z., ki se vrši clne 28. marca 1926. ob 10. uri v posojilniških prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo računskih pTegledovalcev. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1925. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Nasveti in predlogi. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure poznee na isiem mestu in po istem dnevnem redu >!rug občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih deležev. 3QQ Opravilna številka: E 306'26 2 Dražbeni oklic. Dne 23. marca 1926, ob 8. uri prodado se v Poljčanah št. 15 po javni dražbi sledeči predmeti: goveja živina in konji, svinje, gospodarski vozovi, kočije, gospodarsko orodje in stroji, konjska oprema, različno pohištvo in kuhinjska posoda, les, drva, mast), povo eno meso, sodi, vino, jabolčnik, moka, seno in slama, tri tehtnice in še veliko drugih predmetov. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; med tem se lahko ti predmeti ogledajo. Okrajno sodišče v Slov. Bistriciv odelek II„ dne 10. 3. 1926. 394 VLJ Ali ¡SJk. Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave po konkurenčnih cenah. Dominik Uršič Breg1 št. 1., Oelje. Razpošilja se tudi po pošti. Na malo. 378 Ne velike». Zahvala. Podpisanemu je med transportom na določeni kraj p >-gorela parna mlatilnica, katera je bila zavarovana pri zavarovalni družbi »Jugoslavija«, ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani Dasiravno nisem bil v smislu police upravičen zahtevati kako odškodnino, je vendar imenovana zavarovalnica v mojo popolno zadovoljnost uredila zadevo tako, da si štejem v dolžnost, jo vsakomur toplo priporočati ter ji izreči tem potom svojo zahvalo. Logarovciv dne 2. marca 1926. 388 Franc Vrbnjak I. r. Priča: Franjo Magdič 1. r. Samoprodaja vseh vrst klobukov lastnega izdelka: moških, otroških — od 35 dinarjev naprej. Sprejemanje starih klobukov v popravilo \ najmodernejših barvah in oblikah. Hitro Točno. Solidno. Priporoča se Maribor, Vetrin>ka ulica 5. I A-,< DRAŽBA LOVA. Lovska pravica krajevne občine Zg Duplek se odda potom javne dražbe za dobo do 31. maja 1932 v zakup. Dražba se vrši v sredo, dne 5. ma'a 1926 ob 9. uri pri «reškem poglavarstvu vMariboru levi breg, v sobi štev. -1, pritličje. Sreski poglavar v Mariboru levi breg, dne 3. 3. 1926. Dr. Ipavic 6. r. O « ¡1 1 1 ■ ■ 0% cenejše od lanskega leta pri SOS J. TRPIN, Maribor, Glavni trg 17 Oglejte si pred nakupom! r ;rvTnrr-rv^ jrnrvTTrrTnnrTTT II« m m n u imm mu ITP <3-od.toer3La, g-lasloila iaa. strime- Priporočam svojo največjo zalogo pihal ter glasbil iz Im» kot: gosli, kitare, tamburice itd. po najnižji cenL Za iw-hibni in čisti zvok se jamči. Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnici, strokovnjaško "Vaclav Sclixarcim, špecijalna delavnica za izdelovanje godbenih glasbil, Nakup starih gosel, čeravno zlomljenih, 333 Za velikonočne praznike kupite gotovo moško obleko, žensko obleko, delavske hlače, otroško oblekco, moško in žensko perilo, svilene rute, dežne plašče in vseh vrst manufakturno blago po ugodal ceni v manufakturni trgovini F. Maribor, Vetrinjska ulica 15. DRAŽBA LOVA. Lovska pravica krajevne občine Zikarci se odda potom javne dražbe za dobo do 31. maja 1929 v zakup. Dražba se vrši v sredo, dne 5. maja 1926 ob 9. uri pri «reškem poglavarstvu vMariboru levi breg, v sobi štev. 11, pritličje. Sreski poglavar v Mariboru levi breg, dne 3. 3. 1926. Dr. Ipavic s. r. DRAŽBA LOVA. Lovska pravica krajevne občine Selce se odda potom javne dražbe za dobo do 31. maja 1929 v zakup. Dražba se vrši v sredo, dne 5. maje 1926 ob 9. uri pri sreskem poglavarstvu vMariboru levi breg, v sobi štev. I, pritličje. Sresk poglavar v Mariboru levi breg, dne 3. 3. 1926. Dr. Ipavic s. r. fl 6 Najcenejši nakup '/7%. aumihkiuttMg* bfaspt V «m msfeie Brata ŠUMER, Celje Giaml trg 8 DRAŽBA LOVA. Lovska pravica krajevne občine Na Ranči se odde potom javne dražbe za dobo do 31. maja 1932 v zakup. Dražba se vrši v sredo, dne 5. maja 1926 ob 9. uri pri Sreskem poglavarstvu vMariboru levi breg, v sobi štev. R, pritličje. S i ki poglavar v Mariboru levi breg, dne 3. 3. 1926. Dr. ipavic ». r. DRAŽBA LOVA. Lovska pravica krajevne občine Slatinski dol se odda potom jnvne dražbe za dobo do 31. maja 1932 v zakup. Dražba se vrši v sredo, dne 5. maja 1926 ob 9. uri pri r ■ em poglavarstvu vMariboru levi breg, v sobi štev. S, pritličje. Sreski poglavar v Mariboru levi breg, dne 3. 3. 1926. Dr. Ipavic s. r. DRAŽBA LOVA. Lovska pravica krajevne občine Ceršak se odad po*om javne dražbe za dobo do 31. maja 1932 v zakup. Drtžba se vrši v sredo, dne 5. maja 1926 ob 9. uri pri are, >m poglavarstvu vMariboru levi br,-!g, v sobi štev. H, pritličje. -Sreski poglavar v Mariboru levi breg, dne 3. 3. 1926. Dr. Ipavic s. r. Kadar pridete v Cefjs * |*wä»o nakupile mMnrfakfevn» blago, obicfc». fcfeK ejriet* «i alikeiafco icaiogo blage m hMtm p* DRAŽBA LOVA. Lovska pravica krajevne občine Sladkivrh se odda p >m javne dražbe za dobo do 31. moja 1932 v zakup. Dražbe se vrst v sredo, dne 5. maja 1926 ob 9. uri pri «ruskem poglavarstvu vMariboru levi breg, v sobi štev. Treski pv.' v6J v Mariboru levi breg, dne 3. 3. 1926. Dr. Ipavic s. r. tf V 99 GI«t«I trg, /ti lani cerkvi ff&e se pro.^ja «im^ kar tm kste« fanrub m mflil aieaa j« ftaU MS UL« 111111111111111 »TTT m frfTT TTTlTTrrr Posor! PoserI Cenjenim odjemalcem iljudao iuunonjaav da Je »pela večja množina lepega volnenega sukna m i enak» ki moške obleke. V c slogi imam vee v nv sat* laituro spadajoče potrebščine ter velika zak>6« ftatr**ljanja sla-bib ur stanejo sčasoma mnogo več kot u*k ¿i ma. — Bre*- plično prejmete veliki ilustrovaai divot-cenik. «ko javite a»oj točni naslov rar.po*il|aliici ur H. Suttner v L i ubij »d i 8t. 991. Cenik te stare .oliJne firme nudi «koro neizčrpno izbiro cr, zlatuine, kakor tudi daiil in praktičnih predmetov ia uporabo. Cujte! Glejta! Pdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjiee hiteti; tem v trgovini Sumerjevi se blago jako po ceni dobi. — Za obilen obisk se uljudno priporočam. MARTIN ŠUMER, KONJICE m m 5 Salažite denar !e pri a ■ Ljudski posojilnici S v Celju B J m sudragi z aeoaeieao mm ■ S Cankarjeva ulica 4! H fl poleg davkarij« (poprej pri »Belem vola«), kjer je najbolj varno naložen in se nsj-ogodneje obrestuje, Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica NI Posojila po najnižji obrestni meri.; m _ HfSBBMBBSIBBBBBBBlBSflR Siran 8. 16. marc* 1926. aiepražarna kave Meznarič Rado, Maribor, li e». 21. Pl" Trgovci, zahtevajte ponudbe I «■»•■ m««« «tÜH WMH^ri: Her.aarič Martber Naznanilo preselitve! Uljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem evojo trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami preselil na Glavni trg št. 17 (poleg barvarne Zinthauer). 5 r Prizadeval si bom, da svojim cenjenim odjemalcem po-«trežem z najboljšim blagom, solidno postrežbo in zmernimi cenami ter se priporočam za številni obisk. M. Ošlak, Maribor, Glavni trg 17. 363 Jiižno-ištajerslia hranilnica Oelje v Ustni hiši Cankarjeva ulica Stev. 11, nasproti pošte. - 'Ustanovljena leta 1389 i prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varuot! viog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Soitanj, Vransko in rezerai zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolaga Ob priliki prebridke izgube naše nad vse ljubljene in nepozabljive mamice Marije Leskošek se vsem, ki so sočustvovali z nami, tem potom najtoplejše zahvaljujemo. Pred vsem se prisrčno zahvaljujemo čč. duhovščini za lepi cerkveni kondukt, nadalje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za ves trud in obiske, za vse lepe besede tolažbe, katere so rajni mamici trpljenje olajšale, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku. St. Martin na Paki-Medlog pri Celju, 15. 3. 1902. Žalujoča rodbina Leskošek. Prva Jugoslovanska žična industri ja d. z o. z Celje M ar k bor. Ustanovljen 1868. Častno iiHznanje I. JSStt. Tov. telefon St. 117. Tov, telefon št, 117, Izvršuje vse vrste žičnih pletenin in tkanin ter raznovrstne železne konstrukcije, ograje za gozdove, vrte in parke ter tenis igrališča, Mreže za presipanje, posteljne vloge, železne postelje itd, semena Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodaja vsake vrste pomladanskega, modnega, manufakturnega in suknenega blaga s 1. marcem 1926 po znatno reduciranih cenah v Modni-manufakturni trgovini 364 I lil Kfthar prej Kari Prešernova ulica 2. MARIBOR. Aleksandrova C, 9. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: JanuS Goleč, novinaj v Mariboru. prej aeda) Prava uteha za živčno bolne je moj ravno izišli spis! V njem" se razpravljaj® rrnoga dolgoletna izkustva o vzroku, postanka in zdravljenju živčnih bolezni. Vsakemu pošljem to blagovest o zdravju popolnoma zastonj, ako se obrne na podpisani naslov. Tisoči zahvalnic o stvarnem uspehu nepretrganega znanstvenega delovanja v dobrobit člo-večanstva. Kdor pripada pgnmnemu številu živčna bitnih, kdor trpi na raztresenosti, strahu pred prostorom, slabem spominu, nervoznem glavobolu, brezspanju, pokvarjenem želodcu, preveliki občutljivosti, bolečinah členkih, ončni ali delni telesni slabosti ali neštevilnih drugih bolezenskih pojavih, mora s! naročiti mojo utehepolno knjižico Kdor jo je pazljivo prečital, bode zadobil pomirljivo prepričanje, da obstoji povse enostavna pot k zdravju in življenjskemu veselju. Ne čakajte, ampak pišite še danes! E. Paaternack, Berlin SO. Michaelkirchplata 13, 138 Abt. 769. Kdor v ,Slov. Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se raduje! Kupujem »lat«, «rebra, srebrne kraaa, stari denar itd. K. ACKERMANN, ara« IT ' PTUJ. 6—1 ZLATO vaabuja v Vaši coU ae nahajajoče Zlatorßg-terpentinoYO milo! Šivalni, stroll In kolesa »o le Josip Peteline*« Liubliana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke Grltzner, Adler m Phönix za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletihvi stroji znamke »DuMed« Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. edino najboljši Telefon 913 V vsaki tisoči komad so vpreša en zlatnik po 10 frankov. Poskusite kupiti komad pristnega Zlatorog-ter-pentinovega mila in prepričajte se o njegovi neprekosljivi kakovosti! Mogoče, da najdete pri pranju tudi Vi zlatnik!