DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA
V	MARIBORU
IZYESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1936-1937
V	MARIBORU IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO
v	•VM'A	■	■	-w'	.ir.'	»mj	ji.	•,
■ ■ '
i-',	-,>	■	:•.	■	,:r'	■-
|j|č
■■ i	■■ -: V■ ■■- -",•
■ ■::;■ *:• *■:'■ '.;■■/'X.Mr:■ tx.-.■'-■v**>,■ • ^ :•	■ ■ ■":■ '-%**\iš?C
i... . ••ivT'.V.	  ..'v..	’■■■•■	■■•,*...■ >‘A vr-—, •-■	.•.■•S*- , \
-	,	V	>	-	-
•/.IT.:«#,; ., !•• -,-•••	• /-> - ■ ■ 'fe#* ;v
v':; w . .
■' - ■ ■ 1 ‘ ' ‘ " . -
■ - ' ?' . * '
•v'- .•>•&'•'' )■ *:''^'• * •*#'• <•:>"•• • tf'.'fofcj, •*‘'r!*J‘.'v:.4'1'« V*' "S1"“« 'J •’•■	*>{*•• •.'. - V'; r>I- ..»• :	, A^’.v-*L ." v??' £ ' »*• - .f'»> 'J*	*	.	'•/	■	,.	'	/
V	,	|'	"	'	'	4
' ' ■
'
.	...	...	.	.	....	-v-;--	...	••-.•.	•-;	•, .	•	.	.	...
:r^:.r;^H^;;r -'%r:.^
.-•/v	/k* v J« :'?».••-	fy-’*-*	§5>::- ;/K^	’V-	f<5-v<:. ■'"•-•'	>;>
':f^-Iw*--**' >'v^- #v».
sy; •}■:,<■:-
® - iv4-:'>:■ ;	’	-	■-	•	•&'	•
'•■'• •, N-~T'^r^ V'\	;	•■•	X	-v"-; ■•'	U---"-.-?--'	'	v'.'v;'-'.-‘^'-f ,-■
.-■'..- >at;;;«s	•	'-c-1	■	:■	■	x-£.v:.,KP	3^..v*' • ’■ .;i-' v- y‘> ■■_' ■ ■•■ ■■ s
■■	•	^*/	:••	v.	r	.;>	i.^-	.z	**:	;•■	v..	;	■:	.r-, v. :./-,■■■■
A•:	^-C• .	v-:..:' tr>;f*■■•-• i.r'/ vrt ••, •,	r./-
•■■-'.Sef-Š'	■ ;;-ir :- “?■.■ j:W	'■■	:i/	'	'•	;	fcjp-'	.»,V	■"
*^V	V-	' "'■-'. f''	'.,	«ii-:	T	•’>	.	'Z	•"	’	\V.	■"■•
''■A •	v^l	;':•.	1	■	■y^‘ '	’	'-‘i>'t'	'v'	'ž'	<y- ■ '•** i	•'	«•	*•- - '••".•-•*>'	-'V"	v •'-■■.
ri-.--::%>■*=•';..--.-;*r.-■»,vxv.i. •-■v;%.	'kv; -
* %h*k	■■■■'	'	v
'i-.- •
■ -
■	‘■■'."	j*“	'	J’’	” ' ’*- ■ ■■ J lK ’'
f	'»».i-'f'..	•>.,,.••	- -•	-	.V-C'f	f	J*«	‘	'• -I -.. .-	"«	-v	Vf/i'	7-.'.	•	*1	■	•*	•	.
■■■	>;■	■*:'*■	- '■' '■-■■■A- ■'■ ■ ■	,' .' '	■	•-.-■	■■	.:•'••■
i'r. >: ■ .. - •■■ .,	■■.'■-.-•■■	'• '...	■	.*
^	;	'■	y-<:	     ........	.	.......
■i1- .O-yy-	- :• v	afer.	••-%.	■	■	"V”'
■	v;--V.	;>^'h;V- v ■
"•	.	/v-	K.	.
;	‘	X'	'v.	:	V..1	-	.	-
■. , ■ . ■••..•..•.■. ■ ,-- •  ..............................................................................
„tj- •'■■■■'	•	■	*■'■	'*	c ■ -'	■■■''	':	''-•	•'.
' ' '\ -*-W' / '
DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA
V	MARIBORU
IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1936-1937
V	MARIBORU IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO
MARIBORSKA TISKARNA D. D.f MARIBOR; PREDSTAVNIK STANKO DETELA, RAVNATELJ
Ob zavodovi desetletnici
1926/27 — 1936/37
a)
Kratki zgodovinski podatki o bivši državni dvorazredni trgovski šoli
in njeni naslednici državni trgovski akademiji v Mariboru.
Dvorazredna trgovska šola v Mariboru je bila otvorjena dne 1. oktobra 1919. leta. Pravico javnosti ji je priznalo poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani z dne I. junija 1920. Glasom dopisa istega poverjeništva z dne 30. avgusta 1920 je s 1. septembrom 1920. leta prevzela država šolo v lastno upravo. Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru je obstojala kot taka do konca šolskega leta 1926/27. Po odloku ministrstva trgovine in industrije od 19. avgusta 1926, Br. 12.052/VII Beograd, se je državna dvorazredna trgovska šola pričela s šolskim letom 1926/27 postopoma izpreminjati v štiriletno državno trgovsko akademijo. V šol. letu 1929/30 je postala mariborska državna trgovska akademija popolna in s šolskim letom 1936/37 se dovršava 10 let njenega obstoja.
V 8 letih obstoja dvorazredne trgovske šole je ta zavod absolviralo in dobilo odhodno spričevalo 435 učencev in učenk (166 učencev in 269 učenk).
Državno trgovsko akademijo je s šolskim letom 1936/37 dovršilo in dobilo diplomo 206 dijakov (98 učencev in 108 učenk).
h)
Proslava desetletnice trgovske akademije v Mariboru. Prisrčno sodelovanje gospodarskih predstavnikov z mladino.
V soboto, dne 24. aprila je zavod interno proslavil svojo desetletnico v prisotnosti zastopnika predsednika mestne občine Maribor ter mariborskih trgovskih in gospodarskih predstavnikov, profesorskega zbora in gojencev zavoda. Uvodoma lepe slavnosti je pozdravil direktor zavoda Peter Modic zastopnika zadržanega predsednika mestne občine magistratnega direktorja Rodoška, zastopnika za TOI veletrgovca F. Pinterja, predsednika Združenja trgovcev v Mariboru Miloša Oseta, njegovega namestnika F. Skazo, tajnika združenja, predsednika Slov. trg. društva Br. Mejovška, delegata Združenja gostiln, in kavarnarjev Al. Klesiča in Jenka, predvsem pa zaslužnega bivšega ravnatelja trg. akademije Mateja Dolenca. Nato je prečital čestitke k 10 letnici od predsednika mestne občine dr. A. Juvana in čestitke zadržanega predsednika TOI Ivana Jelačina.
Za tem je govoril dijak III. razreda Dasko Viktor: »O vezanih terjatvah inozemcev v naši državi« v splošno zadovoljstvo vseli navzo čili.
V svojem nadaljnjem govoru o razvoju trg. akademije v Mariboru se je spomnil vseh onih velikodušnih dobrotnikov, ki so s svojimi prispevki znatno pripomogli k tako lepemu razvoju trg. akademije v Ma-
riboru ter sc iskreno zahvalil zlasti kralj, banski upravi, odd. VIII. v Ljubljani, načelniku g. dr. Hudolfu Marnu in šol. inšpektorju g. Mili. Prcslju, ki je v šol. letu 1936/37 naklonila znatno denarno podporo za popolnitev kabinetov in pa mestni občini mariborski za naklonitev celotne šolske opreme v tekočem šolskem letu.
Nato se je oglasil k besedi zbornični svetnik Ferdo Pinter, ki je izvajal sledeče: »V veliko veselje in čast mi je, da Vam lahko v imenu TOI čestitam k Vašemu 10-letnemu jubileju. In to še posebno danes, ko je vse tako nestalno, tako kratkotrajno, površno in minljivo in ko pomeni desetletna doba več, kakor v oni stari konservativni in mirni dobi tudi pol stoletja. Vpliv trg. akademije se pozna povsod, saj deluje blagodejno in odločujoče na razvoj in napredek našega prebivalstva. Vas, draga mladina, pa posebej opozarjam, da so časi vedno težji! V teli časih raste in uspeva le trg. naraščaj, ki ni samo dobro kvalificiran, marveč ima tudi krepko voljo, da se postavi v bran in hrepenenje, da stopi samo ramo oh rajni s trg. svetom velikih narodov in s tem pomaga sebi ter vsemu našemu gospodarstvu do boljšega gospodarskega položaja.«
S pozivom na profesorski zbor, da posveti učečemu se trgovskemu naraščaju tudi v bodoče isto pozornost in ljubezen, kakor ji je izkazoval dosedaj, prehaja k razdelitvi nagrad s temo: »Kakšen naj bo jugoslovanski trgovec?«, ki sta jo po inicijativi g. direktorja Modica razpisala predsednik združenja mariborskih trgovcev in govornik sam. Omenja, da so bile naloge prav dobro in vestno sestavljene, vendar pa pripominja, da je v nalogah pogrešal naslednje bistvene lastnosti, katere hi moral skrbno gojiti vsak jugoslovanski trgovec, da mora biti skrbni vzgojitelj vsemu svojemu osobju tudi v nacijonalnem, a ne samo v poslovnem duhu, da mora podpirati vse kulturne narodne ustanove ter hiti vedno prvi med nacijonalnimi in stanovskimi delavci našega naroda.
Nagrade so prejeli ti učenci(-nke):
1.	nagrada Din 500.-—- Adolf Wenger, uč. IV. razr.
II.	,,	„	300.-—	Elza Klavora, uč. IV. razr.
III.	„	„	200.—	Ivan Robnik, uč. IV. razr.
IV.	,,	„	150.—	Alice Polanec, uč. III. razr.
V.	„	„	150.—	Viktor Dasko, uč. III. razr.
VI.	„	.,	150.—	Elza Dreo, uč. IV. razr.
V imenu nagrajenih dijakov se je zahvalil za velikodušno vzpodbudo pri trg. študiju za razpisane nagrade abiturijent A. Wenger.
Temu je še sledila razdelitev nagrad od Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu za prosto temo iz zadružništva po 150 Din. Nagrade je razdelil direktor zavoda. Nagrade so dobili: Bajec Teodor, uč. III. razr.; Lipuš Drago, uč. IV. razr.; Berglez Zala, uč. IV. razr.; Zorčič Alojz, uč. III. razr. in A. Wenger, uč. IV. razr.
V imenu prof. zbora in dijakov zavoda se je zahvalil direktor šole g. Milošu Osetu in Ferd. Pinterju za veliko vzpodbudo, ki sta jo dala z nagradami trg. naraščaju. Želi le, da bi našla še več sličnih posnemal-cev, ki bi bili voljni pomagati naši mladini na ta način. Obljublja, da bo trg. akademija v Mariboru vzgajala trgovski naraščaj v smeri, ki ga zahtevata sodobna trgovina in industrija ter v drž. in narodnem duhu, kakršnega zahteva od nas položaj našega obmejnega Maribora. V imenu
učencev se je zahvalil vsem udeležencem abiturijent Ivan Robnik, predsednik osrednjega dijaškega združenja na zavodu.
Proslava je dokazala, da opravlja Trg. akademija v Mariboru svojo nalogo z izrednim uspehom.
Javna proslava v Narodnem gledališču.
V	ponedeljek, dne 26. t. m. se je vršila javna proslava jubileja v tukajšnjem Narodnem gledališču. Prirejena je bila svečana akademija, ki je že IV. po redu od obstoja trg. akademije.
Spored svečane IV. koncertne akademije je bil sledeči:
1. Državna himna.
2. Nagovor (dijak Miloš Fock).
3. Emil Adamič: a) V snegu,
h) Zabučale gore (»Teče voda, teče«), c) Slaviček; poje dijaški pevski zbor trgovske akademije.
4. a) A. Ruhinštajn: Popotnikova nočna pesem,
b) I). Dvorak: Zelenaj sc, zelcnaj (moravski dvospev),
pojeta dijakinja Olga Korošec in absolventka Anica Kopič.
5. a) P. Čajkovskij: Arija Onjeginja iz opere »Evgen Onjegin«, b) Jos. IIatze: Arija Frana iz opere »Adel i Mara«,
poje gojenec ljubljanskega konservatorija Ladislav Rakovec, bivši učenec trgovske akademije.
6. Anton Čehov: MEDVED, igra v 1 dejanju.
Osebe : Popovna, vdova po Nikoli Mihajloviču Popovu . dijakinja Anica Zaberl
Gregor, sluga v hiši Popovne......................Miloš Fock
Luka, sluga v hiši Popovne........................dijak Drago Lipuž
Kočijaž. Vrtnar.
7- I1! Zr■ £e«i5:. V n0,5i’-	!	pojeta	«lijaki.ija DraSiea Vauda in Ladislav Rakovec,
b) K. Hoffmeister: Ločitev,^ 1 J	j j
8.	NARODNE PESMI:
Je pa davi slancu pala (M. Ilubad),
Vigred (O. Dev),
Oj Korano (I. pl. Zajc),
Pasol Janko (slovaška, B. Pokorny; solo dijak Ivan Robnik),
Igra kolo (A. Andel),
Po Savci, po Dravci (0. Dev),
II. Kitka ot Rlgarski narodni pjesni (Angel Bukoreščljev), poje dijaški pevski zbor trgovske akademije.
Pred pričetkom akademije je pozdravil maturant Miloš Fock predsednika mestne občine dr. A. Juvana kot pokrovitelja proslave, nato komandanta mesta brigadi), generala Milenkoviča, predsednika zbornice za TOI Ivana Jelačina ter zastopstvo ljubljanskega združenja trgovcev, ki so ga tvorili Vidmar, Fabiani, Golob in tajnik Smuč. Nadalje predstavnika mariborskega trgovstva, zlasti predsednika združenja, Miloša Oseta in zbor. svetnika F. Pinterja, direktorja P. Modica in profesorski zbor ter vse ostale udeležence.
Po gledališki predstavi je bil družabni sestanek v prostorih »Kazine« v gledališču, ki ga je otvoril direktor akademije g. P. Modic, ki je pozdravil vse že navedene predstavnike. Posebno viharnih ovacij so bili deležni:	pokrovitelj jubileja, predsednik mestne občine
dr. A. Juvan, ki je po direktorju zavoda sporočil njegove tople čestitke k tako lepemu uspehu koncertnega večera, komandant mesta, brig. general Milenkovič in predsednik zbornice Jelačin. Navdušenje kar ni hotelo ponehati, pač dober in razveseljiv znak, kako mladina
srčno čuti potrebo kontakta z voditelji trgovstva. V svojem govoru je g. direktor omenil, (la so prireditelji — (lijaki akademije pokazali vse, kar je bilo v njihovi moči in so šli res iz srca in globoke ljubezni na delo. Mladina je pokazala, da je marljiva, delavna in idealna. Ne iščemo materijalnih uspehov. Nam zadostuje moralni in tega smo v polni meri dosegli. Pridnost in požrtvovalnost naše mladine sta prišla ravno pri tej proslavi do pravega in polnega izraza. Zato je izrekel mladini toplo in iskreno zahvalo. Ko je poudaril še posebno zahvalo prof. Mirku, pevovodji koncertnega večera, sta navdušenje in hvaležnost mladine pri-kipela do vrhunca.
Za pozdrave se je zahvalil predsednik zbornice za TOI Ivan Jelačin, ki je mladini spregovoril res tople besede ter jo bodril k vztrajnemu in složnemu delu. Orisal je težko borbo za ustanovitev Trg. akademije v Ljubljani. Ko se je ta zamisel izpolnila, se je začelo delo za ustanovitev Trg. akademije v Mariboru, ki praznuje že lOletnico svojega ponosnega in uspešnega dela.
Izreka prisrčno zahvalo priljubljenemu direktorju Modicu in prof. zboru, ki tako vestno, požrtvovalno in razveseljivo vzgajata mladino ter ji gradita pot v praktično življenje. Vsi narodi, je poudaril predsednik Jelačin, polagajo največjo pozornost vzgoji svoje mladine. Če bomo tudi mi skrbeli za svojo mladino in ji dali vse, kar potrebuje, se nam ni bati za bodočnost našega naroda. Ponovno čestita vsem, ki so pripomogli do tako lepe prireditve. Govor predsednika Jelačina so navzoči sprejeli z viharnimi vzkliki.
Nič manj viharno pozdravljen je spregovoril zbornični svetnik F. Pinter, ki je na vsakega učenca, ki je sodeloval, naslovil še posebno zahvalo. Tako je za lep nagovor in pozdrav izrazil zahvalo ahiturijentu t očku, za dvospev abiturijentki Olgi Koroščevi in absolventinji Anici Kcpičevi. Ladislavu Rakovcu, gojencu ljubljanskega konservatorija, za pevske točke, pri katerih je pokazal izredno sposobnost. Pozabil ni pohvaliti tudi dovršenih igralcev Anice Žaberl, Mil. Focka, in Draga Lipuša; vsi trije so pokazali izredne igralne sposobnosti. Dragica Vauda je z Rakovcem pokazala siguren nastop. Vihar navdušenja pa je odnesel abiturijent Ivan Robnik v slovaški pesmi. Svoj solo je zapel tako prijetno in lepo, da je občinstvo zahtevalo ponavljanje. Tako je svetnik TOI Pinter vsakemu dal toplo priznanje in bodrilo k nadaljnjemu delu.
Spregovoril je tudi komandant mesta, general Milenkovič, ki je navdušeni mladini vlil novega poguma in veselja do dela in ljubezni do države. Tudi njegov govor so navzoči sprejeli z viharnim in dolgotrajnim pritrjevanjem. Tako je potekla ta prireditev v znamenju iskrenega tovarištva in spoštovanja mladine do svojih profesorjev in do predstavnikov gospodarskih krogov, ki vzajemno in iskreno pomagajo ustvarjati boljše temelje bodočnosti naši mladini. Čeprav imajo naši gospodarski voditelji polno skrbi, jim je skrb za bodočnost mladine prva. Pred to padejo vsa druga vprašanja, kakor je dejal predsednik združenja mariborskih trgovcev, Miloš Oset. Gre za naš naraščaj, ki naj v bližnji bodočnosti prevzame vodstvo naše nacionalne trgovine. To velja še posebej za naš severni Maribor, našo, od tujega velekapitala ogroženo postojanko, kateri pritiska na malega in srednjega trgovca, zato je neobhodno potrebno, da odločujoči činitelji naše delo v tej smeri pod-
pirajo. Na proslavi so padle resne in tehtne besede za bodočnost naše mladine, tako od strani predstavnika naše hrabre vojske in predstavnika gospodarskih stanov Ivana Jelačina. Mladini je treba naliti čiste resnice, potem se nam ni treba bati, da ji bo kdo zastrupil patriotizem, ki ga nosi globoko v srcu. Prireditev sama je pokazala, da je naša mladina zdrava, polna upa in ljubezni do vsega, kar je res ustvarjajoče.
Mladina Drž. trgovske akademije v Mariboru je na svojo proslavo desetletnice lahko ponosna, saj je pokazala, da je idealna, sposobna in da stremi vedno navzgor v korist narodu in državi.
Ravnateljstvo se tem potom najiskreneje zahvaljuje kr. banski upravi odd. VIII. v Ljubljani, dalje pokrovitelju jubileja g. dr. A. Juvanu, predsedniku mestne občine mariborske, predstavniku zbornice TOI g. F. Jelačinu, komandantu mesta brig. generalu g. Milenkoviču, predsedniku združenja marib. trg. g. Mil. Osetu 111 zborničnemu svetniku g. F. Pinterju, g. prof. Mirku, ki je vodil pevski zbor, vsem učencem in učenkam zavoda, ki so pripomogli do krasnega in razveseljivega uspeha IV. svečane akademije in vsem onim, ki so materijalno podprli to lepo mladinsko prireditev ob priliki zavodove desetletnice.
Ravnateljstvo.
1. december.
Praznik zedinjenja troimenega naroda, Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevicev, se je tudi letos proslavil na najsvečanejši način.
Ob 9. uri so se zbrali učenci in učenke pod vodstvom gg. profesorjev v telovadnici, kjer se je vršila šolska proslava državnega praznika
1.	decembra. Proslavo je otvoril direktor zavoda s primernim nagovorom o pomenu 1. decembra, nakar je pevski zbor pod vodstvom prof. Mirka odpel pevske točke po sledečem sporedu: 1. Državna himna. 2. Fr. Kimovec: 2. »Domovina, bela golobica«. 3. Štiri narodne pesmi:
a)	Spov ptičke pojo, priredil 0. Dev, h) Je pa davi slanca pala, prirodi 1 M. Hubad, c) Oj korano, priredil 1. pl. Zajc, d) Igra kolo, priredil A. Andel. Nato so sledile deklamacije: 0. Zupančič: »Zemljevid«, deklamira Iršič Vida, učenka IV. razreda, b) »Kovaška«, deklamira Elza Klavora, učenka IV. razreda.
Slavnostni govor je imel g. Arko Karel, suplent, ki je izvajal:
Ob 18. letnici zedinjenja.
18 let je pretelilo, k o sc je večina južnih Slovanov po trdih in dolgotrajnih stoletnih bojih združila v enotno narodno državo — Jugoslavijo. Boj za osamosvojitev se vleče kot rdeča nit sltozi vso zgodovino Slovencev, Srhov in Hrvatov. Južni Slovani so se pred tisoč leti naselili na Balkanskem polotoku. 7jC od vsega početlca pa so se morali krvavo boriti za samostojnost in svobodo. Radi prevelikih imperijali-stičnili teženj sosednih narodov in pa radi tega, ker ne tvori ozemlje, ki so ga posedli, zemljepisne enote in nima izrazite osrednje pokrajine, ki naj bi bila nekako politično središče, se niso mogli južni Slovani združiti v enotno državo že takrat. Zato so stvorili posamezni deli južnih Slovanov sami svoje lastne državice. Toda te male državice se niso
dolgo veselile svoje samostojnosti. Slovenci so prišli pod frankovsko oziroma nemško oblast, Hrvatje pod Ogrsko in beneško, Srbi pa i>od turško. S tem pa so se razlike še povečale tako v narodnostnem kakor tudi v političnem, verskem in gospodarskem oziru. Te razlike so ovirale razvoj ljudske omike, šolstva in književnosti. Toliko število različnih upravnih in sodnih sistemov je škodilo tudi gospodarskemu razvoju, ki so ga ovirale vrli tega carinske meje in slabe prometne zveze.
Kljub vsemu temu pa se zavest, da so Jugoslovani ene krvi, nikdar ni popolnoma izgubila. V usodnih trenutkih zlasti so se tega zavedali in iskali medsebojne zveze in pomoči. Jugoslovanska skupnost je bila cilj velikih vladarjev že pred turškim navalom. Tako so se v 9. stol. Slovenci. Hrvatje in Srbi skupno upirali frankovski premoči. Enako so tudi fevdalni srednjeveški vladarji, zlasti car Dušan, bosanski kralj Tvrdko I. in celjski grofje združili pod svojo oblast velik del Jugoslovanov. Iz teh kratkotrajnih državnih tvorb pa se narodna jugoslovanska država predvsem radi Turkov ni utegnila razviti. Jugoslovanska ideja je bila prav tako glavna misel naših mučenikov za časa turškega nasilja kot vse naše narodne poezije in vseh velikih duhov starega Dubrovnika, ki jim je sledila ustanovitev Ilirije pod Napoleonom. Ta misel je polnila vse delo Karadjodjevicev. Bila pa je tudi vodilna za narodni preporod Hrvatov in Slovencev. Ilirsko gibanje je hotelo z enim književnim jezikom pripraviti pot tudi političnemu edinstvu Jugoslovanov. To gibanje se je pri Hrvatih po Bachovem absolutizmu nadaljevalo pod novim, jugoslovanskim imenom. Njegov voditelj je bil djakovski škof Jos. Juraj Strossmayer, ki je skušal dati jugoslovanski ideji bolj stvarno podlago kot vodja Ilircev Ljudevit Gaj in njegovi pristaši. Politično osvobojen je kot končni cilj se more po Strossmayer ju doseči le po dobri predhodni pripravi.
Jugoslovanska misel pa je povzročala tudi v tej dobi dolge in cesto krvave boje Hrvatov za njihovo samostojnost. Politično osvobojen je, združenje vsega narodnega ozemlja in ustanovitev ene skupne države je bil cilj vsem velikohrvatskim in velikosrbskim težnjam, vsem ustavnim bojem, vsem prevratom in uporom po vseh naših pokrajinah v Av-stro-Ogrski in na Balkanu.
V	strahu pred dualizmom iz leta 7867. in nemško oholostjo, ki je zrastla zlasti po zmagah nad Francozi 1870, so se Slovenci zopet vrnili k jugoslovanstvu, od katerega so se bili po letu 1848. oddaljili. Na zborovanju 1. decembra 1870. I. v Ljubljani so slovenski in hrvaški politiki poudarili zlasti edinstvo Južnih Slovanov, ki čutijo enake narodne potrebe.
Mogočno so vzbudili jugoslovansko zavest med Slovenci in Hrvati vojni dogodki na Balkanu v letih 1875.—1878. Oboji so navdušeno pozdravljali srbske in ruske zmage nad Turki in časopisi so pisali takrat celo že o političnem zedinjenju Jugoslovanov.
Istotako je nov duh zavladal pri Jugoslovanih po balkanski vojni 1912—1913, ki je vzbudila zopet k novemu življenju tudi Slovence in Hrvate. Spoznali srno, kakor je rekel Ivan Cankar, »da smo ud velike družine, ki prebiva od Julij&kih Alp do Egejskega morja«. Ta vojna je narodni čut in odporno silo proti Nemcem bolj ojačila nego vsa narodnoobrambna društva. Revolucijonarno gibanje, ki se je širilo od juga
in šlo za popolnim zedinjenjem Jugoslovanov izven okvira habsburške monarhije, se je širilo zlasli med mladino, ki je glasno zahtevala zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska misel, poveličana z gesli demokracije in ovenčana z uspehi srbske vojske, je dobila končno svojo pravo obliko.
Zaman je delala avstro-ogrska država z vsemi silami proti jugoslovanski deji. Z vsemi sredstvi jo je skušala onemogočiti in zadušiti. 'Ze prej je ustanovila dualizem v monarhiji, izvršila razdelitev Jugoslovanov na razne upravne edinice, izzivala boje med slovanskimi državami na Balkanu in končno izzvala tudi svetovno vojno. S to vojno je jugoslovansko vprašanje stopilo v zadnjo in odločilno fazo svojega razvoja, /a Jugoslovane na obeli straneh državnih mej se je obenem začela doba preizkušnje in trpljenja. Kot že tolikokrat v preteklosti, so se Slovani zopet borili na tuje povelje drug proti drugemu. To je bila vojna za obstanek, ker Avstro-Ogrska ni začela vojne le zoper Srbijo in Črn o goro, ampak zoper vse Slovanstvo.
Svetovna vojna pa ni strla Slovanstva, ampak ponižala in strla oholo in reakcijonarno Avstro-Ogrsko in Nemčijo, ki sta hoteli potlačiti Jugoslovane, ki so bili glavna ovira nemškemu prodiranju na vzhod. Vrgla se je na Srbijo, da z njo uniči Jugoslovane. Zadela pa je ob narodni od [tor Srbije in velesile trojnega sporazuma so se dvignile, da ji pomorejo. S tem pa je jugoslovansko vprašanje postalo evropsko. Srbija je sicer radi premoči morala kloniti. Jugoslovanska ideja pa s tem ni propadla. Sreili krvavega klanja so se strnili deli srbske vojske z do-brovoljslcimi polki. Avstro-ogrski Slovenci so se namreč kmalu začeli zavedati, da morejo tudi sami nastopiti z orožjem za svoje zahteve, zato torej one dobrovoljske legije, ki so se ob proboju solunske fronte sept. 19IH nad vsemi odlikovale.
Z niško, majniško in krfsko deklaracijo pa se je boj odločil v korist Jugoslavije tudi na diplomatskem polju. V okt. 1918 so Slovenci in Hrvatje proglasili svojo neodvisnost in ustanovili svoje vlade. Postali so popolnoma svobodni. Nato so pa z adreso tedanjemu prestolonasledniku prostovoljno proglasili 1. dec. 191H zedinjenje s Srbijo v enotno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Tako smo stopili po dolgih stoletjih tujega jarma kot enakopraven član v družino svobodnih narodov. l)elo pa se je tedaj za vse Jugoslovane ob tako razrvanili razmerah šele začelo. Takoj se nam je odprla trda stvarnost in namesto sanj, smo doživljali grenke izkušnje življenja. Današnji dan pa nas mora kljub vsem tem izkušnjam združevati vse, ki imamo vero v srcu in ki ljubimo svoj narod. Predvsem, ker vemo, da ni nobene druge državne tvorbe, ki bi nam mogla bolj zasigurati našo individualnost. Če te države ne bi bilo. bi jo morali danes ustanoviti. Samo v tej državi smo obvarovani, da ne pademo na stopnjo kolonijal-nega naroda. Kar so dokaz/da stoletja naše s krvjo in znojem prepojene zgodovine, to je ostalo tudi do današnjega dne neizpodbitna resnica, da smo le vsi trije bratje združeni dovolj močni, da ne postane naša zemlja plen soseda.
1.	december bo za nas vedno praznik ne samo kot zaključek temne dobe tuje nadvlade, ampak kot prvi dan našega novega življenja. Mora pa nas vodili iz dobe spoznanja in iz časov praznih sanj v čase smo-trenega dela.
Profesorski zbor.
A.	Spremembe med šolskim letom 1936/37.
1.	Premestitve.
a) Z ukazom Nj. Vel. kralja oil 26. avgusta 1936 I. Br. 33.907/0 je bil postavljen za prof. IV/2 na Drž. trg. akademiji v Nišu Čopič Josip, profesor na Dr. trg. akademiji v Mariboru.
b) Z ukazom Nj. Vel. kralja od 26. avgusta 1936 1. lir. 33.907/0 je bil postavljen za profesorja VII. pol. skup. na Drž. trgovski akademiji v Mariboru dr. Č e 1 a r Josip, profesor iste pol. skupine na Drž. trg. akademiji v Bitolju.
2.	N a p r e d o v a n j a.
a) Z odlokom od 13. avgusta 1936, I. No. 7938/1 je kralj, banska uprava Dravske banovine priznala Struni Alojziju od 14. aprila 1936 dalje plačo VII. pol. skupine s 1. period, poviškom.
b) Z ukazom Nj. Vel. kralja od 3. novembra 1936, I. Br. 42.596/0 je bil postavljen za prof. VI. pol. skupine na Drž. trg. akademiji v Mariboru dr. Č e 1 a r Josip, profesor istega zavoda.
c) Z ukazom Nj. Vel. kralja od 4. I. 1937, I. Br. 658/0 je bil postavljen za prof. VI. pol. skupine na Drž. trgovski akademiji v Mariboru Struna Alojz, profesor istega zavoda.
č) Z odlokom od 6. februarja 1937, I. No. 10.039/1 ex 1936 je kralj, banska uprava Dravske banovine priznala dr. Celarju Josipu od 19. avgusta 1936 dalje plačo VII. pol. skupine s 1. per. poviškom.
3.	Odlikovanja.
a) Z ukazom Nj. Vel. kralja od 18. junija 1936, I. Br. 24.471/0 je bil odlikovan direktor Modic Peter z redom Sv. Save IV. stopnje.
b) Uprava Kraljevskega fonda v Beogradu, ki ga je 1922. leta ustanovil blagopokojni kralj Aleksander I. za delo na prosvetitvi naroda, je izrazila priznanje prof. Vasiliju Mirku za njegovo delo na kulturnem polju.
B.	Stanje profesorskega zbora na koncu sol. 1. 1936/37.
Tek. štev.	Ime	Zvanje	Skupina	Službena doba 2«. V 1.1937 1 | m 1 d			Poučeval je	Ur na teden |	Razrednik |	Opomba
1	Modic Peter	direktor	IV/1	22	10	13	tr 11 kn I	5	—	
2	Mirk Vasilij	profesor	V	17	8	14	z 1, Hab, III, IV n IV zg I, Ilab	20	I la	Varub zemljepisne zbirke
3	Škof F ran	pred. uč.	vri	26	3	4	kem I, Ilab, III bi III, IV a. v. IV	18	llb	Varub blago/nanstv zbirke
4	Rakuša Rudolf	pred. tič.	VI/1	24	7	28	str IV, h( I, 11 ab, III, IV n II a, 111	20	III	Varuh strojepisne zbirke
5	Čel ar Dr. Josip	profesor	VI	14	9	12	sli I, II a, llb, III, IV fr III, IV	18	—	
6	Struna Alojz	profesor	VI	13	11	28	kn Hab, III, IV dop. Hab, III, IV	20	—	
7	Šilc Josip	profesor	VII	8	8	12	m I, II a, llb p. r. III, IV tr 1, Ilab, IV	20	—	
8	Kralj Dr. Vladimir	profesor	VII	8	7	28	sl I, llb, 111, IV n 1, zg IV	18	IV	Varub prof. in dijaške knjižnice
9	Degen Friderik	uradnifiki pripravnik izprašani profesor	—	3	7	28	p III, IV, nek lil, IV trg I, Ila, 11 b n 111	20	—	Varub trgovske zbirke
10	Arko Karel	uradniški pripravnik	—	1	7	-	fr I, Ha, llb sl Ha «g m	17	I	
Služitelj: Zorč Franc, služ. 1/3. Službena doba: 29 let.
Obči načrt za trgovske akademije.
Tek.	Predmet	Kra-	Razred				Skupaj
št.		tice	I.	II. |	III.	IV.	
1	Nauk o trgovini		trg	2	2					4
2	Knjigovodstvo s kont. deli . .	kn	2	3	3	3	11
3	Trg. korespondenca	ko	—	2	2	2	6
4	Trg. računiea		tr	3	2	3	2	10
5	Matematika	m	3	2	—	—	5
6	Politična računiea	por	—	—	2	2	4
7	Trgovsko, menično, čekovno, stečajno in pom. pravo . .	1>	—	—	3	2	5
! 8	Narodna ekonomija s financ, in eariništvom 		nek	—	—	2	3	5
! 9	Kemija s tehnologijo in blago-znanstvom 		k e	3	3	2	3	11
10	Gospodarska in nacijonalna geografija 		z	2	2	2	2	8
n	Zgodovina trgovine z občo in nac. zgodovino 		zg	2	2	2	2	8
12	Slovenski jezik 		sl	3	3	3	3	12
13	Srbskohrvatski jezik . ,	sh	2	2	2	2	8
14	Francoski jezik . . .	f	4	4	4	4	16
15	Nemški jezik		11	4	4	4	4	16
16	Stenografija 		st	2	2	1	1	6
	Skupaj. .		32	33	35	35	135
Neobvezni predmeti.
V	šolskem letu 1936/37 so se poučevali na zavodu sledeči neobvezni predmeti:
1. Nemška stenografija po dve uri na teden za III. in IV. razred. Poučeval je nast. g. Rakuš a Rudolf.
2. Strojepisje v dveh oddelkih po dve uri na teden za IV. razred. Poučeval je nast. g. Rakuša Rudolf.
3. Analitične vaje v dveh oddelkih po dve uri na teden za IV. razred. Poučeval je nast. g. Škof Fran.
4. Češki jezik v dveh oddelkih po eno uro na teden. Tečaj je obiskovalo 40 učencev(-nk) iz vseh razredov. Poučeval je vodja češke šole v Mariboru g. D r 1 y F.
Seznam učnih knjig
ki so se rabile v šolskem letu 1936/1937.
Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica......................... I.—IV.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol
I. del.................................................... I.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol
II. del ................................................. II.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol
III. del.................................................III.
Grafenauer, Slov. čitanka za višje razrede srednjih šol
IV. del...................................................IV.
Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva .... II.'—IV.
Srbohrvaščina: Slavko Raič, Srbsko-hrvatska čitanka ... I.
Josip Bačič, Udžbenik hrvatskoga ili srpskoga jezika . . II.
F. Petračič-F. Mileo, Čitanka za više razrede srednjih
škola .................................................III.—IV.
Francoščina: Dr. F. Sturm, Francoska vadnica, I. del ...	1.
Dr. F. Sturm, Francoska vadnica, II. del.......................II.
Rudolf Južnič, IV. del Francoska vadnica....................III.—IV.
Milivoj Stojšič, Francusko trg. dopisivanje.................III.—IV.
Nemščina: R. Medenica, Nemačka čitanka, 111. deo ... I.
H.	Medenica, Nemačka čitanka, IV. deo........................II.
V.	Kralj, Gramatička čitanka njemačkog jezika .... III.-—IV. Sv. Jovanovič, Nemačka trg. korespondencija I. i II. deo II.—IV.
Kkonomska geografija: Geistbeck-Pavičič, Opča geografija za
više razrede sred.	i	njima	sličnih	škola................ I.—	II.
J. Brdjanovič, Ekonomska geografija za više razrede
sred. i stručnih škola (provizorna knjiga) .... II.-—III.
R. Perovič, Kraljevina Jugoslavija.............................IV.
M. Šenoa, Geograf, atlas za sred. škole ili Šenoa-Kozen
Ekonomska zgodovina: Krošl,	Zgodovina	trgovine............. I.— II.
Krošl-Petelin, Pregled občne zgodovine (pomožna
knjiga) ............................................... I.—■ II.
Miladinovič-Rajičič, Opšta istorija sa istorijom trg. i
kulture III. deo, isto IV. deo.........................III,—IV.
Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i narodnu istoriju .	I.—IV.
Matematika: Karel Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI.
Karel Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred
razr. sred. šo 1..........................................II.
Sodnik, Logaritmi .............................................II.
Politično računstvo: Mohorovič, Kratka uputa u političku
aritmetiku sa pomočnim tablicama.......................III.—IV.
Trgovsko računstvo: Sič, Trgovsko računstvo, I. in II. del . I.— II.
R. Kaludjerič, Trg. računica................................II.—III.
Karlovič, Praktične vežbe iz trg. aritmetike................III.—IV.
Nauk	o	trgovini: Skripta..................................... I.— II.
Korespondenca: Sič, Trg. korespondenca..............................II.	TV.
Knjigovodstvo: Ivo Dutkovič, Uvod	v trg. knjigovodstvo .	I.II.III.
Sič, Teorija bančnega knjigovodstva............................IV.
Menično trgovsko in konkurzno pravo: Vrbanič, Mjenično
pravo kraljevine Jugoslavije (in skripta) ....	III.—IV.
Narodna ekonomija: Beloševič, Politička ekonomija, 11. deo	III.—IV.
Kemija s tehnologijo: Vladen, Anorganska kemija in kem.
tehnologija ........................................... I.—IV.
Vladen, Organska kemija in organska kem. tehnologija	II.—IV.
Blagoznanstvo: Franc Verbič, Blagoznanstvo, I. in II. del Lj. Hadžič i ing. Milan Vladen, Poznavanje robe sa teh-
nologijom za trg. akademije .............................III.	IV.
Stenografija: Novak, Slov. stenografija, I. in II. del . . .	I.—IV.
Robida, Sten čitanka...........................................II.
Rakuša, Slovarček okrajšav.................................. I.—-II.
Strojepis: R. Rakuša, Strojepis.....................................IV.
Letopis za šolsko leto 1936/1937.
Dne 25. avgusta 1936 ob 8. uri sc je vršila seja celokupnega prof. zbora, na kateri sc je določil razpored popravnih, razrednih in privatnih izpitov. Popravni in privatni izpiti so se vršili od 26. do 31. avgusta.
Završni izpit v septemb. roku se je vršil dne 4. in S. septembra.
Vpis dijakov se je vršil dne 1., 2. in 3. septembra.
Otvoritvena seja za šolsko leto 1936/37 je bila dne 4. septembra ob 10. uri.
Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se je direktor P. Modic udeležil cerkvene slovesnosti v stolnici.
Redni pouk se je pričel dne 9. septembra in gg. razredniki so v svojib razredih razložili in tolmačili disciplinski red, objavili urnik, dali pojasnila glede učbenikov in drugih šolskih potrebščin.
Načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Bojič Momčilo je nadzoroval dne 21. septembra 1936 zavod in prisostvoval pouku v vseli razredih.
Dne 27. septembra je bil razrešen dolžnosti na tem zavodu prof. Čopič J.
Dne 30. septembra je nastopil službo na tej akademiji prof. dr. Celar Josip.
Dne 9. oktobra ni bilo poiika radi žalne službe božje. Žalnemu cerkvenemu opravilu v frančiškanski cerkvi je prisostvovalo dijaštvo pod vodstvom gg. profesorjev in direktorja, nato se je zbralo v šolski dvorani, kjer se je vršila komemoracija za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem.
Na »Jadranski dan«, t. j. 31. oktobra, je imel predsednik P. J. S. Luthar Karel, uč. III. razreda, predavanje o pomenu Jadranskega morja, kateremu so prisostvovali vsi učenci in učenke zavoda z gg. razredniki.
Dne 11. novembra se je proslavil dan iniru s primernim predavanjem in v 4. učni uri z dvominutnim molkom.
Z odlokom kralj, banske uprave VIII. No. 7.505/2 od 12. novem-bra 1936 se je otvoril na zavodu tečaj za češki jezik pod vodstvom g. F. Drlyja, vodjo tuk. češke šole.
Dne 1. decembra ob 9. uri se je vršila šolska proslava državnega praznika 1. decembra (glej poročilo »1. december«).
Božične počitnice	so	trajale od 23. dec. do	10.	jan. zaključno.
Praznik sv. Save	se	je	proslavil dne 27.	januarja v	prostorih
»Uniona«, kjer so prisostvovali učenci in učenke mariborskih srednješolskih zavodov. Pevski zbor te akademije je sodeloval na tej proslavi s tremi pevskimi točkami.
Zaključek I. polletja	je	bil 31. jan. 1937.
Dne 4. februarja	se	je	vršila šolska proslava	spominu	dr. J.	J.
Stroßmayerja, velikega narodnega buditelja in mecena. Na proslavi je govoril g. direktor in dijak Fock Miloš, uč. IV. razreda.
Velikonočne počitnice so trajale od 25. do 30. III. (6 dni).
Dne 18. aprila se je vršila akademija P. J. S. mariborskih srednješolskih zavodov pod okriljem J. S. v Mariboru v dvorani »Union« ob 15. uri. Pevski zbor te akademije pod vodstvom g. prof. Mirka je odpel sledeči pesmi: 1. Kimovec: »Domovina, bela golobica«. 2. H. Ipavic: Kolo iz spevoigre »Teharski plemiči« (pri klavirju Mat. Bäuerle in Teod. Stampach, uč. I. razreda).
Dne 26. aprila se je vršila v tukajšnjem Narodnem gledališču proslava zavodove desetletnice (glej poročilo »Ob zavodovi desetletnici«).
Dne 8. maja so govorili 1. učno uro gg. prof. v razredih o materi, materinski ljubezni in požrtvovalnosti.
Dne 16. maja je priredil pevski zbor koncertni večer v Slovenj-gradcu v dvorani Sokolskega doma ob 8. uri zvečer, kjer je odpel pevske točke IV. svečane akademije z dne 26. aprila. S to prireditvijo je zavod doprinesel delež k nac. vzgoji v obmejnem kraju na naši severni meji. Moralen in materijalen uspeli je bil povsem zadovoljiv. Od prof. zbora sta bila navzoča gg. prof. Mirk in direktor Modic.
Dne 19.	maja	so bili dijaki dvorazredne trg. šole	iz Brna —	38 po
številu — gostje	našega zavoda, ki jim je priredil	prijateljski	večer
v »Unionu«, kjer je pevski zbor te akademije odpel več narodnih pesmi. Večer je potekal v srčnem in toplem razpoloženju. Izmenjani so bili pozdravni govori članov J. Č. lige, direktorja zavoda in dijakov hruške ter naše šole.
Dne 22.	maja	pouka prost dan (majniški izlet).
Dne 29.	maja	se je vršila v šolski dvorani v 5.	učni uri proslava
spominu 20 letnice majniške deklaracije. 0 pomenu majniške deklaracije je govoril g. prof. Šilc.
Dne 31. maja se je zaključil pouk v IV. razredu, v ostalih razredih pa 10. junija.
Dne 11. junija so se pričeli završni izpiti pod predsedstvom direktorja zavoda.
Dne 28. junija razdelitev spričeval po razrednikih.
V	šol. letu 1936/37 je bilo 13 sej celokupnega prof. zbora, začetkom vsakega meseca pa so se vršile seje razr. uč. zborov.
Naloge iz slovenskega jezika.
I. razred:
1. Balada in romanca.
2. Oton Zupančič: Iz dnevnika.
3. Oton Župančič: Kvartopirci.
4. Denar in pamet.
5. Moje najljubše opravilo.
6. Mati. (Po ministrski odredbi.)
II. a razred:
1. Ustroj drame.
2. Oton Zupančič: Tamkaj v Ameriki, Tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko. (Izseljenci — naš narodni problem.)
3. Čar potovanja.
4. Prosto po izberi.
5. Jezik je zrcalo značaja narodovega. (V. Vodnik.)
6. Svečo poglej, ki se sama poliživa, vedno je manjša, ko drugim gori, njeno svetlobo uživajo drugi, nanjo misleč šele, ko že zgori. (J. E. Krek. —• Ob materinskem dnevu.)
II. 1» razred:
1. V planinah.
2. Dušeslovna analiza Shakespearove žaloigre Julij Cezar.
3. S. Jenko: Naše gore.
4. Oton Župančič: Tako je.
5. Gospodarski pomen morja.
6. Mati. (Po ministrski odredbi.)
III. razred:
1. S. Gregorčič: Ti streti ne moreš, potreti nikdar usode sovražne besneči vihar.
2. Vojna in mir. (Po ministrski odredbi.)
3. Socialne in gospodarske naloge zime.
4. Česa nas uči zgodovina?
5. Mati. (Po ministrski odredbi.)
6. Načrtno ali svobodno gospodarstvo.
IV. razred:
1. Pomen bankarstva in narodnega gospodarstva.
2. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.
3. V. Vodnik: Ilirija oživljena.
4. Meščanstvo temelj kulture v preteklosti in sedanjosti.
5. Reklama.
6. Naš trgovec.
Zbirka učil in knjižnice.
A.	Kabinet za fiziko, kemijo, tehnologijo in blagoznanstvo.
Varuh: Nast. Škof Fran.
Zbirka vsebuje:
1.	Fizikalnih aparatov (4 modele)........................................83
2.	Aparatov za kemijo, posod, cevk ild...................................82
3.	Zbirka za kemijo, kem. in meh.	tehnologijo in hlagoz. ...	22
4.	Projekcijskih slik...................................................650
5.	Projekcijskih filmov »Rothschloß«.....................................50
6.	Tehnoloških in mikroskop, slik........................................56
7.	Stereoskopičnih preparatov............................................37
8.	Vzorčnih knjig.........................................................1
9.	Mikroskopičnih preparatov.............................................70
10.	Ambulančna omarica......................................................1
11.	Raznih rudnin, kamenin in okamenin 30 predalov.
V	teku tega šol. leta se je blagoz. zbirka povečala:
1. Mala zbirka izdelkov papirja in lepenke. Darilo Sladkogorske tvor-nicc papira i ljepenke.
2. Omarica (vitrina) vzorcev tovarne: Tekstilne industrije, d. d., \a-raždin.
3. Tovarna za dušik, Ruše, je darovala kakor vsako leto tekoč zrak za poizkuse.
B.	Zemljepisno-zgoclovinska zbirka.
Varuh: Prof. Vasilij Mirk.
Zbirka se je povečala z nabavo dveh zemljevidov: Dr. Jos. Mo-destin: Politična karta Afrike po Rothangu in Umlauftu: Saobracajna karta kraljevine Jugoslavije. (Izdal Biro za prodaju železničkih tarifa, Beograd.)
Zbirka šteje zdaj 76 stenskih, sicer med njimi več zastarelih zemljevidov, dalje 24 priročnih kart ter 35 tabel, slik in drugih učil.
C.	Strojepisna zbirka.
Varuh: Nast Rakuša Rudolf.
Zbirka se je pomnožila tekom šolskega leta za dva pisalna stroja (»Torpedo« in »Remington port.«) ter rotacijski razmnoževalni aparat »Roto 9.«, tako da obsega zdaj 16 pisalnih strojev, »Roto«, model 9 in »Opalograph«. Vsi stroji so v dobrem stanju.
Č. Učiteljska in dijaška knjižnica.
Varuh: Prof. Kralj dr. Vladimir.
Učiteljska knjižnica šteje 1470 knjig, novo nabavljenih 20 knjig,
od teh je:
1. Leposlovje .................................................................159
2. Zabavno slovstvo.............................................................38
3. Literarna zgodovina .........................................................49
4. Pravo .......................................................................82
5. Revije ...............................................................91
6. Zgodovina ............................................................83
7. Geografija ...........................................................77
8. Spretnosti in razno..................................................109
9. Slovnice in slovarji.................................................200
10. Korespondenca ........................................................56
11. Knjigovodstvo ........................................................77
12. Računstvo ...........................................................115
13. Narodno gospodarstvo.................................................229
Dijaška knjižnica šteje 187 knjig.
D.	Trgovinska zbirka.
Varuh: izpr. profesor Degen Friderik, suplent.
Trgovinska zbirka obsega vsa praktična učila, ki so potrebna za praktičen pouk v trgovinstvu, knjigovodstvu, pravnih disciplinah ter narodnem gospodarstvu. So to predvsem razni obrazci za menično in čekovno poslovanje, za poslovanje s Poštno hranilnico, obveznice, delnice, zavarovalne police, skladiščni listi, hranilne knjižice, fakture, formularji za bančno poslovanje itd. Dalje se je povečala trgovinska zbirka v šolskem letu 1936/37 za tri steklene omare, ki so razobešene na šolskem hodniku in v katerih so nabiti najvažnejši obrazci iz poslovnega življenja.
V	okvir trgovske zbirke spadajo tudi sledeči trgovski časopisi in revije: Trgovski list, Privredni pregled, Jugoslovenski Lloyd, Ekonomist, Zadružni vestnik, Trgovsko-gospodarski leksikon, Bilanca, Narodno blagostanje, Ekonomsko-finansijski život, Narodna privreda, mesečni huletini N. B. Razvoj privrede u Kraljevini Jugoslaviji ter Tečajnica Ljubljanske borze.
Leposlovne revije:
Dobivali smo tele leposlovne revije: Sodobnost, Mentor, Novo Evropo, Jadransko stražo, Glasnik stručne nastave, Ljubljanski zvon, Popotnika, Deutsche Kurzschrift, Dom in svet ter Službeni list Dravske banovine.
Dijaška združenja.
A.	»Sidro« združenje dijakov trgovske akademije v Mariboru.
Poverjenik: izpr. profesor Degen Friderik, suplent.
Delovanje »Sidra« je bilo tudi v tem šolskem letu zadovoljivo, saj je dajalo baš to društvo, kot matična organizacija vseh društev na trgovski akademiji, pobudo za celotno društveno delovanje na zavodu. Število članstva se je povečalo v tem letu od 116 prejšnjega leta na 135 članov in članic. Izmed posameznih sekcij »Sidra« je bila najbolj uspe-
šna kiiltiirno-ziianstvena sekcija, ki je priredila med letom troje uspelih predavanj.
Društvo je v tretjič organiziralo Srednješolski laliko-atletični hoj, na katerem je dosegel naš zavod častno tretje mesto, in pa slavnostno Akademijo v Narodnem gledališču, ki se je vršila 26. aprila.
Knjižnica šteje 235 knjig, kar pomeni prirastek 131 knjig od prej-
šnjega leta.
Denarni promet:	Dohodki.................................din	8.856'—
Izdatki .................................,,	4.054 —
Imovina ..................................„	4.802 —
je naložena pri PH.
Na občnem zboru 18. maja je bila izvoljena tale uprava:
Predsednik: Jug Emil (III. r.).
Podpredsednik: Gajšek Karel (II. r.).
Tajnik I.: Gnilšek Olga (III. r.).
Tajnik II.: Čebular Zdravko (I. r.).
Blagajnik: Plečko Ivan (3. r.).
Predsednik Kulturno-znanstvene sekcije: Palovec Ludvig (III. r.).
Odborniki: Markovič Zofija, Valenčak Vlado, Knez Hilda, Kuhar Štefan, Hmelj Franc, Mikek Lado, Pregrad Ivan.
Revizorja: Dasko Viktor ter Poljanec Aliza.
B. Pomladek Rdečega križa.
Poverjenik: suplent Arko Karel.
Pomladek R. K. je imel v šolskem letu 1936/37 66 članov. Ti so sodelovali pri vseh akcijah R. K., zlasti pa nabirali prispevke ob priliki tedna R. K., protituberkuloznega tedna in prodajali srečke R. K.
Dne 16. maja t. 1. je pevski zbor drž. trg. akad. priredil uspeli koncert v Slovenjgradcu pod okriljem našega pomladka.
Denarni promet: Dohodki .....................................din	451	—
Izdatki .....................................  18325
Saldo ....................................... 267 75
Denar je naložen pri P. H.
Odbor je imel v tem šolskem letu 2 redni seji in 2 občna zbora. Na zadnjem, ki se je vršil dne 19. maja t. 1., je bila izbrana sledeča uprava:
Predsednik: Praprotnik Marjan (II. a r.), podpredsednik: Hladnik Štefanija (II. h r.), tajnik: Lampret Janko (II. a r.), blagajnik: Kolar Eifrida (II. b r.), odborniki: Brecelj Marija (III. r.), Zalokar Boris (II. a r.), Vesenjak Eliza (II. b r.) in Fatur (I. r.).
C. Pomladek Jadranske straže.
Poverjenik: prof. Šilc Jožko.
P. J. S. šteje 112 članov.
Denarni promet: Dohodki........................................din	1.174	25
Izdatki .......................................... 149'
Saldo pri »Interesu d. d.« . . . din 1.025 25
Od tega zneska se je votiralo članom IV. r. din 500.— za podporo pri ekskurziji. Tako znaša čisti saldo din 525 25, ki je naložen pri »Interesu d. d.«, dijaški zadrugi.
V	teni šolskem letu so se vršile tri redne in ena izredna seja.
31. oktobra se je vršila proslava Jadranskega dne. Uvodno besedo je iinel g. direktor, na to pa je Luthar Karel, učenec ITI. r. govoril o pomenu našega morja.
P. J. S. je naročen na tri revije, in sicer: »Jadransko stražo«, »Naše morje« in »Mrtvo Stražo«.
Na občnem zboru, ki se je vršil dne 20. maja, je bila izbrana sledeča uprava:
Predsednik: Luthar Karel, III. r.
Podpredsednik: Lab Martin, II. a r.
Tajnica: Vauda Dragica, II. h r.
Blagajnica: Polanec Alice, III. r.
Odborniki: Sršen Ana, Hmelj Franc, Faninger Tatjana, Gril Marija.
Revizorji: Dasko Viktor, Gruber Viljem.
Zastavonoša: Hmelj Franc.
Č. Poročilo 104. podružnice F. S. na Drž. trg. akademiji v Mariboru.
Poverjenik: prof. Šilc Josip.
Število članstva se je v letošnjem poslovnem letu povečalo od lanskih 56 na 67. Ker je bila izvedena centralizacija vplačevanja direktno na Dravsko oblast F. S., je bil denarni promet minimalen.
Saldo pri »Interesu d. d.« 1. septembra	1936 .............din	14 50
Dvigi tekom leta ...............................................din	6—■
Končni saldo naložen pri »Interesu«.............................din	!5 50
Pri Dravski oblasti F. S. znaša saldo v	dobro	podružnice din	20 75
Na občnem zboru dne 10. maja je bila stara uprava pohvalno razrešena in izvoljen za prihodnje leto sledeči upravni odbor: predsednik Gajšek Stane, II. 1.; tajnik: Lah Anton, II. r.; blagajnik Gnilšek Olga,
III.	r.; nadzorni odbor pa Markovič Zofija, III. r. in Veržun Adolf, I. r.
D.	Pevski zbor.
Vodja: prof. Vasilij Mirk.
Pevski zbor trgovske akademije, ki ga je ustanovil jeseni 1932 prof. Mirk. je štel letos 34 pevcev in 30 pevk ter je odsek »Sidra«. Gojil je večinoma petje v mešanem zboru ter je imel v to svrho 19 vaj z moškimi, 21 vaj z ženskimi glasovi in 22 skupnih vaj. Razen tega se je udeležil 5 skupnih vaj z ostalimi srednješolskimi zavodi v Mariboru za sodelovanje pri svetosavski proslavi, tako da so imeli moški glasovi skupno 46, ženski pa 48 pevskih vaj. Vaje so se vršile v prostorih
1.	dekliške meščanske šole.
Kakor izhaja iz kronike, je bil pevski zbor zelo aktiven. Sodeloval je na proslavi 1. decembra, na svetosavski proslavi, na prireditvi pomladkov J. S., na lastnem koncertnem večeru 26. aprila, na koncertu
v Slovenjgradcu 15. maja in pri sprejemu ekskurzije čeških tovarišev, dijakov trgovske šole iz Brna dne 19. maja.
»Interes d. d.« na Drž. trg. akademiji, Maribor.
Poverjenik: Prof. Struna Alojz.
V minulem šolskem letu smo polagali vso našo skrb za napredek in razširjenje »Interesa«, pazeč pri tem, da dijaki trgovske akademije ponesejo v življenje čim večje sposobnosti, ki so si jili pridobili s praktičnim delom in udejstvovanjem pri naši družbi.
Skupni promet v tem poslovnem letu je znašal Din 215.000'	,
kar dokazuje, da smo imeli ogromno dela in vendar se nam je posrečilo zmanjšati terjatve na minimum.
Delovanje blagovnega, kakor tudi bančnega oddelka je bilo uspešno in zadovoljivo. Blagovni oddelek se je tudi letos izkazal kot najbolj prometen, upamo, da bo tudi bančni oddelek prišel vsaj na tako višino, kakor jo ima blagovni.
V tem poslovnem letu je bilo 156 delničarjev s 157 delnicami in din 3.975"—1 vplačanega delniškega kapitala.
Tekom svojega obstoja ima družba letos najvišje število delničarjev.
IX. redni občni zbor se je vršil dne 20. maja, kjer je bila izvoljena nova uprava s predsednikom Dasko Viktorjem na čelu.
Letna bilanca društvenega poslovanja je sledeča:
Aktivu.	Bilanca	z	<lne	30.	aprila	1937.	E*asivn.
1.	Gotovina			1.	Delniški kapital		5.000'—
	po blag. knjigi		1.175-50	2.	Rezervni fond .		1.440-84
2.	Denarni zavodi			3.	Kkskurz. fond .		671-42
	Pošt. hran.	909-68		4.	Hranilne vloge		
	Kmet. lir., M.	20-—	929 68		po seznamu .		371-16
3.	Valute			5.	Upniki		
	po seznamu .		36-40		po tek. rnili .	775 08	
4.	Kimese				na zač. rnih .	3.417-20	4.192'28
	po rim. sktrn		102"—	6.	Depotne vredn.		2.250'—
5.	Dolžniki			7.	Dobiček		
	po seznamu .		3.550"25		prenos iz 1. 36.	15.33	
6.	Hlago				let. čisti dob.	1.492	1-507-33
	na zalogi .	5.098-95			/		
	v konsignaciji	65 —	5.163-95		/		
7	Premičnine				/		
	po seznamu .		1.150-25		/		
8.	Depotne vreclii.		2.250 —		/		
9.	Nevpl. kapital .		1.075'—		/		
			15.433-03				15-433-03
							
Maribor, dne 30. aprila 1937.
Izgube. Izkaz izgube in dobička z dne 30. aprila 1937. Dobički.
1.	Upravni stroški		679-06	1	Pren. dob. 1. 36		15.33
2.	Čisti dobiček		1.507-33	2.	Popust		1.93385
	/				na blagu		
	/			3.	Provizija		102 50
	/				pri banč. posl.		
	/			4.	Kuponi		—•50
	/				7" n inv. pos. .		
				5.	Valute		2-15
					po val. sktru		
	J			6.	Obresti		37-06
	/				pri banč. posl.		
	_/			7.	Zapadla dividen.		95 —
			2.18639				2.186 39
					=		
Maribor, dne 30. aprila 1937.
Nad zorni nastavnik:
I*rof. Lojze Struna
Upravni o d 1) o r :
Lovrenčič Antun I. r. predsednik in ravnatelj Brglez Zala 1. r.	Dasko Viktor I. r.
vodja bane. oddelka	podpred. in vodja Mag. oddelka
Člani:
Korošce Oljsa 1. r.
Štimer Karel 1. r.
Praprotnik Marijan 1. r.
Primerjali 8 knjigami in prilogami ter našli v popolnem redu:
Nadzorni odbor:
Krašovic Srečko 1. r. predsednik
Člani:
Gruber Viljem 1. r.	Wengcr Adolf 1. r.
Gnilšck 01e;a 1. r.
Šolski fond.
Stanje fonda iz prejšnjega leta .........................Din	1927.75
Dohodki v šolskem letu 1936/37	   919.45
Imovina pri HP na dan 28. junija 1937 ...................Din	2817.20
Društvo „Šola in dom44 v Mariboru.
Društvo želi ustvariti najtesnejše stike med šolo in domom ter podpirati mladino, starše in šolo pri vzgoji in pouku.
Tesno zvezo med šolo in domom tvori tukajšnja »Pedagoška centrala«, ki je priredila letos in z velikim uspehom zaključila ciklus ak-tuelnili vzgojnih predavanj. V novem šolskem letu ho izdajala časopis »Roditeljski list«, poljudno vzgojeslovno glasilo o vseh vprašanjih domače in šolske vzgoje mladine.
Dne 10. aprila se je vršil na zavodu roditeljski sestanek, na katerem je predaval g. direktor Modic prisotnim 66 roditeljem o domači in šolski vzgoji mladine.
Naš zavod je včlanjen v društvu »Šola in dom« v Mariboru.
Darila.
Za IV. slavnostno akademijo z dne 26. aprila so gmotno darovali sledeči dobrotniki:
I.	Dr. Al. Juvan, predsednik mestne občine, Maribor . Din 1000.
2. Hutter in drug, Maribor ..................................„	1000.
3. Fock Ignacij, industrijalec v Kranju......................„	1000.
4. Tvrdka »Zlatorog«, Maribor ..................................  500.
5. Tvornica strojil, Majšperk ....................................  200.—
6. Nahavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru .	„	200.—
7. Posojilnica, Maribor ....................................... 200.—
8. Tujsko-prometna zveza, Maribor ................................  200.—
9. Industrija papira i ljepenke, Sladki vrh pri Cmur. „	100.—
10. »Unio« društvo s o. j., Maribor ............................. 50.—
11. Fr. Majer, trgovec v Mariboru ............................... 50.—
12. Avgust Ehrlich, Maribor ..................................... 100.—
13. Bat'a, Borovo ............................................... 100.—
14. Josip Benko, Maribor ........................................ 100.—
Ekskurzije.
V	šolskem letu 1936/37 so si dijaki ogledali razna podjetja in razstave.
Dne 12. septembra se je vršila enodnevna poučna ekskurzija dijakov IV. razreda pod vodstvom g. prof. Šilca v Ljubljano, kjer so si ogledali Ljubljanski velesejem in lesno razstavo.
Dne 19. oktobra si je ogledal III. razred pod vodstvom nast. Škofa tukajšnji »Paromlin Franz«.
Dne 23. oktobra je vodil prof. Degen III. in IV. razred na sodnijo, kjer sta razkazala in razložila zemljiško knjigo gg. Kleber in Meznarič, vodji zemljiške knjige in g. Kopic, v. pis. ofic., trgovski register.
Dne 26. novembra ogled tukajšnje mlekarne Bernhard po IV. razredu pod vodstvom nast. Škofa.
Dne 17. decembra se je vršila enodnevna ekskurzija (lijakov Til. razreda pod vodstvom nastavnika Škofa v Čakovec, kjer so si ogledali tovarno »Tivar«, dalje tovarno Thonet Mundus in Brača Graner.
Dne 18. marca enodnevna ekskurzija 111. razreda pod vodstvom nastavnika g. Škofa v Štore in Celje, kjer so si ogledali tovarno Westen in tovarno za emajlirano posodo.
Dne 22. marca enodnevna poučna ekskurzija IV. razreda pod vodstvom g. Škofa v Sladki vrli pri Cmureku, kjer so si ogledali tovarno lepenke.
Dne 10. aprila ogled Mestne plinarne po I. razredu pod vodstvom nast. g. Škofa.
Dne 15. maja je priredil pevski zbor zavoda pod vodstvom g. direktorja Modica in prof. Mirka koncertni večer v Slovenjgradcu. (Glej kroniko.)
Dne 22. maja sc je vršil majniški izlet dijakov zavoda v bližnjo okolico Maribora.
Dne 24. do 27. maja štiridnevna poučna ekskurzija dijakov III. razreda pod vodstvom g. nast. Rakuše v Borovo, Novi Sad in Beograd. Glej kroniko.
Dne 28. in 29. maja se je vršila dvodnevna poučna ekskurzija učenk
II.	b razreda pod vodstvom nast. Škofa v Zagreb, kjer so si ogledalc razne tovarne in prisostvovale borznemu sestanku na Zagrebški borzi.
Ekskurzija pevskega zbora v Slovenjgradeč.
Dne 15. maja izlet pevskega zbora v Slovenjgradec in koncert isto-tam v korist I*. B. K. z nekoliko razširjenim programom zbornih točk in z igro od 26. aprila. Koncertni večer se je vršil v dvorani tamkajšnjega Sokolskega društva. Vodila sta to ekskurzijo g. direktor Modic in gosp. prof. Mirk. Domačini v Slovenjgradcu, zlasti občinski tajnik in glasbenik g. A. Krajnc, ravnatelj meščanske šole g. Ivan Theuerschuh, predsednik občine trgovec g. Ivan Rojnik in upraviteljica zabavišča so nam pri tozadevnih tehničnih pripravah šli zelo na roko, za kar jim bodi izrečena posebna zahvala na tem mestu. Prireditev je bila na višini, moralen in materijalen uspeli povsem zadovoljiv. S to prireditvijo je zavod doprinesel svoj delež k nacijonalni vzgoji v tem važnem obmejnem ozemlju na naši severni meji.
Ekskurzija 111. razreda v Beograd.
Lahno je rosilo, ko smo se odpravljali dne 25. maja ob 2. uri zjutraj na postajo. Nestrpno smo pričakovali brzovlak, da nas popelje na naš cilj. Ob petju smo posedli po usnjenih sedežih lepega romunskega vagona III. razr. Vsi smo bili dobre volje, toda kmalu je zamrla pesem, spanec nas je objel in čez pol ure se je slišalo samo še enakomerno dihanje . . .
Prebudili smo se v lepi Hrvatski. Kamorkoli je segel naš pogled, povsod ali brezkončna žitna polja, katerih klasje je lahno pozibaval jutranji vetrič, ali pa pašniki s čredami goveje živine in ovac. Vendar se nas je lotevala otožnost, ko smo na več mestih videli od Save poplavljene pokrajine in je marsikje segala voda preko hišnega praga. Našo državo čaka še obilo dela, da se dokončno regulirajo naše reke.
V	Vinkovcih smo zapustili udobni »Pullman«. Osebni vlak nas je popeljal v Vukovar- Predgr., kjer smo takoj ob izstopu opazili velikanska poslopja tovarne Bat’a. Zaradi majhnega nesporazuma je sicer naročeni obed splaval po vodi, toda kljub temu smo polne tri ure ogledovali tovarne pod ljubeznivim vodstvom treh uradnikov. Najprej nas je vodila pot v pisarne, ki zavzemajo celotno pritličje ene izmed velikih zgradb. Podrobno so nam obrazložili na podlagi kartotek, kako se vodi najnatančnejša evidenca vsakega delavca oziroma nameščenca.
V	veliki dvorani je brnelo nešteto pisalnih, računskih in kontrolnih strojev, peli so telefoni, skratka amerikanski tempo dela, ki ga uvaja pri nas Bat'a, je napravil že kar od početka na nas silen vtis. Ista organizacija in tempo vladata tudi v tovarniških prostorih. Ogledali smo si mnogoštevilne oddelke, kjer izdelujejo gumi in vse najmanjše potrebščine za čevljarsko industrijo. Tehnična porazdelitev dela omogoča, da se vrši vse v neverjetni liitrosli in je v enem dnevu izgotovljenih več tisoč čevljev. V tovarnah pa se ne izdelujejo samo čevlji, temveč tudi plašči za avtomobile in kolesa, igračke iz gume, balončki itd. Povsod se opaža, da skrbi Bafa za svoje delavstvo, ga dobro plačuje, mu nudi cenena stanovanja, lirano, gleda na njega telesni razvoj in duševno razvedrilo. Vendar se pa pri podrobnem pogledu opazi, da se pri tako naglem delu izkorišča delovna moč do skrajnosti.
Po večerji nas je Bafov avtobus med velikim nalivom popeljal v Vukovar. Ko je nehalo deževati, smo si do prihoda ladje ogledali mesto. Ob 8. uri je priplula ladja. Doživeli smo dve prijetni presenečenji. Ladja je nosila ime našega največjega pesnika Prešerna in sprejeli so nas nad vse ljubeznivo ter nam dali na razpolago prostore I. razreda, kjer smo se udobno namestili in kmalu trdno zaspali.
Ko so nas drugo jutro pozdravili solnčni žarki na palubi, je »Prešeren« že plul po beli Donavi. Brezdvomno je bil to najprijetnejši del našega potovanja. Vreme je bilo prekrasno in celo pogled na poplavljena ozemlja je bil veličastno lep. Mlini na Donavi, velike štorklje v zraku ter slikovite, toda redke naselbine ob obrežju so oživljale pokrajino. Med pripovedovanjem in smehom smo pristali v Novem Sadu, katerega smo si ogledali s pomočjo g. profesorja in dveh dijakov tamkajšnje trgovske akademije. Bili smo tudi v tovarni konzerv »Kulpin«. Podjetje ima svoje obširne sadovnjake, kjer goji razne vrste kali-fo. •nijskih dreves, ki stanejo po več tisoč dinarjev. Novi Sad je napravil na nas vtis silno bogatega in naglo se razvijajočega trgovskega mesta, ki se mu pozna, da leži v središču najbogatejše žitne pokrajine v naši državi. Opazili pa smo, da se govori v mestu mnogo v madžarskem jeziku.
Popoldne smo zapustili Novi Sad ter se odpeljali proti Beogradu. Ogromna polja so bila poplavljena, voda je uničila delo in kruh tiso-
Čerini ljudem. Nenadoma je potemnelo nebo in vlilo se je, kakor da l>i se utrgal oblak. Pred postajo Čortomovci smo v predoru opazili, da se vozimo po vodi in ko smo ga zapustili, se nam je nudil grozoten pogled. Voda je segala do tretje stopnice in se s silnimi valovi poganjala v žrelo predora.
Na beograjski postaji so nas pričakovali dijaki in dijakinje trg. akademije ter nas odvedli v prenočišče F. S. Po večerji smo si ogledali Terazijo, ki je nudila s svojo neonsko razsvetljavo, z bajnimi izložbami, ogromnem številu drvečih avtomobilov in valujoči množici sprehajalcev v resnici velemesten vtis. Odšli smo na Kaleinegdan. Krasen je pogled na izliv Save v Donavo. Na tisoč lučk odseva po vodni gladini, veličastno se vzpenja silna razpetina novega mostu od obale do obale, vozovi cestne železnice hite proti Zemunu, ki je s krasno razsvetljeno avenijo zvezan s prestolnico. Visoko v zraku so brzele rdeče in modre lučke — nočna vaja naših letal.
Naslednji dan smo si ogledali muzej kneza Pavla, ki se nahaja v starem dvorcu. Prostorna stavba tvori prelep okvir umetnin, katerih mnogoštevilnost preseneča. Vsaka dvorana je opremljena izbrano, vse je pregledno in usmerjeno na čim večji učinek. Vtis Mestrovičevih skulptur je nepopisen. Posamezne zbirke slik so vredne, da bi jim posvetil človek ves dan. Skratka, muzej ni samo v ponos Beogradu, temveč vsej naši državi. Po ogledu tega muzeja smo se podali v trgovski in nato v etnografski muzej. Med potjo smo se ustavljali pred novo skupščino, senatom, ministrstvi, vojno akademijo, narodno banko, poslaništvi itd.
Po kosilu smo si z velikim zanimanjem ogledali vojni muzej na Kalemegdanu. V posebni dvorani so razstavljeni vsi predmeti, katere je uporabljal blagopokojni kralj. V sosedni sobi je avto, v katerem se je vozil na svoji zadnji poti v Marseillu. Ob njej stoji steklena krsta, v kateri se nahaja vsa okrvavljena admiralska uniforma. Zdrzneš se ob pogledu na morilno orožje, ki je ugasnilo tako plemenito življenje in pomisliš nehote, kako brezmejno zloben lahko postane človek. Tihi in potrtih src smo zapustili muzej ter se odpeljali v topčiderski park, od tam pa smo krenili peš v bližnji Košutnjak. nekdanje skrivališče hajdukov. Nudil se nam je krasen razgled na Dedinje. Proti večeru smo se vrnili v Beograd, si ga še nekoliko ogledali ter proti 11. uri odšli na kolodvor, odkoder nas je popeljal vlak nazaj v našo ljubljeno Slovenijo.
Mnogo bi se še dalo pisati in povedati, toda vse to je treba videti in doživeti. Eno je: ekskurzija bo ostala nam vsem v neizbrisnem spominu na sončne dni dijaških let.
Olga G n i 1 š k o v a, uč. III. razr.
Dijaške ustanove.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je podelila z rešenjem od 18. februarja 1937, št. 2694 za tekoče šolsko leto pet ustanov po Din 500.— sledečim dijakom: Dobrajc Anton, uč. II. a razreda; Dasko Viktor in Luthar Karel, učenca III. razreda; Lipuš Drago in Lovrenčič Anton, učenca IV. razreda.
Nagrade.
Savcz nabavljačkili zadruga drž. službenika, Beograd, je podelil z reienjem od 5. marca 1937, Br. IV. 12.291 pet nagrad sledečim učencem:
1. Bajec Teodor, uč. III. razr. za temo: »Zadruga malega človeka«.
2. Brglez Zala, uč. IV. razr.: za temo: »Slovensko zadružništvo«.
3. Lipuš Drago, uč. IV. razr. za temo: »Zadružna misel osvaja svet«.
4. Wengcr Adolf, uč. IV. razr. za temo: »Zadruga temelj narodnega blagostanja«.
5. Zorčič Alojz, uč. III. razr. za temo: »Kmet in zadružništvo«.
Vsaka nagrada je znašala 150 dinarjev.
Ustanova Miloša Oseta, predsednika združenja mariborskih trgovcev in ustanova F. Pinterja, veletrgovca v Mariboru v skupni vsoti Din 1450.— je bila podeljena za obdelano temo in razpisano po g. Mil. Osetu: »Kakšen naj bo jugoslovanski trgovec?« sledečim dijakom-tekmovalcem:
1. Wengcr Adolf, uč. IV. razr.................. I.	nagrada
(ustanova g. M. Oseta).
2. Klavora Elza, uč. IV. razr..................II.	„
(ustanova g. M. Oseta).
3. Robnik Ivan, uč. IV. razr..................III.	„
(ustanova g. M. Oseta).
4. Polanec Aliča, uč. III. razr......................nagrada
(ustanova g. Pinterja).
5. Dasko Viktor, uč. III. razr......................... „
(ustanova g. Pinterja).
6. Dreo Elza, uč. IV. razr. ........................... „
(ustanova g. Pinterja).
Temo je obdelalo 6 učencev(-nk) ter so bili vsi nagrajeni.
Podpore.
Na prošnjo tuk. ravnateljstva je nakazala Kralj, banska uprava Dravske banovine temu zavodu v šolskem letu 1935/36 in 1936/37 izredno denarno podporo za prepotrebno nabavo šolske opreme in popolnitev kabinetov v treb obrokih: z odlokom VITI. No. 6172/1 od
3.	aprila 1936 Din 8000.—, z odlokom VIII. No. 2714/2 od 15. septembra 1936 Din 10.000.— in z odlokom VIII. No. 2977/1 od 4. maja 1937 Din 12.000.— iz sklada za podpiranje strokovnih šol v banovini. S to podporo je zavod nabavil: 20 dvosedežnih klopi (miz), 40 stolic, montiral v vseli učilnicah velike moderne table, ki odgovarjajo zahtevam strokovnega pouka, 3 (tri) velike omare s steklenim pokrovom (vitrine) za trgovinsko zbirko, ki se stalno nahajajo v vpogled dijakom na hodniku, kjer so nabiti razni praktični vzorci iz poslovnega življenja, 1 pisalni stroj »Torpedo«, 4 karte stenskih zemljevidov,
1 (eno) omaro z 48 predali za prof. sobo, opremil direkt, pisarno in to:
2 mizi, 4 fotelji, 2 omari za arhiv, 2 lestenca in popravilo ostale opreme. — Na vlogo tuk. ravnateljstva je odstopilo mestno poglavarstvo Maribor z dopisom štev. 10.049/3.244 od 18. septembra 1936 tej akademiji vso
Din 500.
„	300.—
„ 200. Din 150.— „	150.—
„	150.—
šolsko opremo za izredno nizko ceno din 4500.—■ ter je s tem prešla vsa šolska oprema v last Drž. trg. akademije v Mariboru.
Združenje trgovcev v Mariboru je z dne 30. aprila 1937 nakazalo izredno podporo v znesku din 2000.— za nabavo učil, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani enkratno podporo din 1500. za popolnitev kabinetov in ga. E. Desnica v Mariboru darovala din 500. za podporno zalogo učbenikov revnim in marljivim učencem.
Ravnateljstvo se vsem darovalcem in dobrotnikom za naklonjene podpore najtopleje zahvaljuje.
Zdravstveno stanje učeneev(nk).
V	tekočem šolskem letu je bilo na tukajšnji šolski polikliniki sistematsko preiskanih 81 in kontrolnih pregledov 18. Ambulantnih ordinacij je bilo skupno 229.
Radi raznih notranjih bolezni se je zglasilo 21 dijakov, radi bolezni ust, nosa in grla 11, radi bolezni zob 42, kirurgične bolezni 17, očesne bolezni 9, kožne bolezni 7, infekcijske bolezni 3, in radi ostalih bolezni 25.
Popis in redovanje učencev
po opravljenem popravnem izpitu v avgustu 1936.
Popravni izpit so položili:
I.	ii razred: Janžekovič Ladislav, Petelin Alojzij, Turu: Leopold. Zalokar Boris, Zorko Erik —- vsi z zadostnim uspehom, Modic Rudolf pa z nezadostnim uspehom.
I. b razred: Berglez Julijana, Lešnik Milena, Pircher Marija, Škorc Josipina, Tratnik Slavica, Vauda Dragica — vse z zadostnim uspehom, Visenjak Vera ni prišla k izpitu, Žiberna Dragica pa z nezadostnim uspehom.
II. razred: Cetin Sarlota, Kranjc Kristina. Orthaber Jelica, Zei Dušan in Zimič Ljudmila — vsi z zadostnim uspehom.
III. razred: Čižmek Danica, Lovrenčič Anton (z dobrim uspehom), Robnik Ivan, Šmid Ljudevit in Čoh Ljuba —- vsi z zadostnim uspehom.
Redovanje privatistov v šol. letu 1936/37.
1. Krajnčič Josip je položil popravni izpit iz matematike za I. razred dne 27. avgusta 1937 z zadostnim uspehom.
2. Bizjak Vladimir je polagal v času od 26. do 3. avgusta 1936 na podlagi odobritve kr. banske uprave VIII. No. 3343 od 16. maja 1936 izpit iz tvarine za III. razred ter izpit položil z dobrim uspehom.
3. Dopolnilni izpit za prestop v III. razred je položil dne 1. junija 1937 na osnovi odobritve kr. banske uprave VIII. No. 3249/1 od 31. aprila 1937 Mirnik Bogdan, priv. uradnik v Celju.
4. Dopolnilni izpit za prestop v 111. razred je položil dne 1. junija 1937 na osnovi odobritve kr. banske uprave VIII. No. 821/1 od 24. jan. 1937 Pojbič Drago, privatni uradnik v Dolnji Lendavi.
5. Dopolnilni izpit za presto]) v III. razred je položil dne 1. junija 1937 na osnovi odobritve kr. ban. uprave VIII. No. 3556/1 od 19. maja 1937 Rudolf Zmagoslav, privatni uradnik v Mariboru.
6. Drago Štefančič je položil izpit čez tvarino za II. razred z dobrini uspehom v času od 1. do 5. junija 1937. (Odlok kr. banske uprave VIII. No. 1483/1 od 23. februarja 1937.)
7. Ban Albin je položil izpit čez tvarino za III. razred z dobrim uspebom v času od 1. do 5. VI. 1937. (Odlok kr. banske uprave VIII. No. 3427/1 od 28. maja 1937.)
8. Bizjak Vladimir je položil izpit čez tvarino za IV. razred z dobrim uspehom v času od I. do 5. junija 1937. (Odlok kr. banske uprave VIII. No. 3576/1 od 28. maja 1937.)
Statistika učencev(nk).
•	Razredi										Skupaj		Skupaj
	I		Ha		Ilb		III		IV				
	m	ž	in	ž	m	/.	m	ž	ni	ž	n,	ž	
V začetku šolskega l<‘ta vpisanih	27	23	30	—	—	34	14	23	9 21		80	101	181
Naknadno vpisanih 		—	4	—	—	-	-	-	-	-	-	—	4	4
Vseh vpisanih 		27	27	30		—	34	14	23	9	21	80	105	185
Od vpisanih je bilo:													
novincev	 ...				—	—	34	13	23	9	21	74	102	176
ponavljalcev .... ....	4	3	1	-	-	-	1	-	-	-	6	3	9
Zavod so zapustili:													
radi prestopa na drugo šolo . . .	1	1	1	-	-	-	—	-	-	—	2	1	3
odstranjeni iz zavoda po § 31 . . .	-						—	—		—	—	—	—
odstranjeni iz zavoda po čl. 44 t. 6	—	—	1	—	-	-	-	—	—	—	1		1
1 radi opustitve šolanja .	—	3	-	-	—		—	—	—	-	—	3	3
Zavod je torej zapustilo	1	4	2	-	—	-	-	-	-	—	3	4	7
Število učencev(nk) na koncu š. 1.	26	23	28	—	-	34	14	23	9	21	77	101	178
Starost učencev(nk):													
Rojeni leta 1922 	 15 let	6	4		-							6	4	10
„ 1921	 16 „	10	9	1	-	-	5	1	—	-	-	12	14	26
„ 1920 	 17 „	4	7	10	—	-	15	1	4	—	—	15	26	41
„ 1919	18 „	5	3	6	-	—	8	4	8	1	1	16	20	36
.. 1918	19 „	1	-	4	—	—	4	4	6	-	11	9	21	30
„ 1917 . . ... 20 „	—	-	6	—	—	2	3	3	2	8	12	12	24
„ 1916	21 „		-	1	-	-	—	1	2	4	2	6	4	10
preko 21 let starosti . . . .	-	-	-	-	—	-	—	—	1	-	1	—	1
Skupaj . . .	26 23		28	—	—	34	14	23	8	22	77	101	178
Narodnost učencev (nk):													
Jugoslovani		25	19	27	-	—	33	12	20	9	21	73	93	166
Nemci		1	4	1	—	—	1	2	3	—	-	4	8	12
Skupaj	26	23	28	—	-	34	14	23	9	21	77	101	178
Po veri:													
Rim. kat		26	23	26	-	—	34	12	23	9	21	73	101	174
Pravoslavni		-	—	—	—	-	—	1	—	-	—	1	—	1
Evangeliki . . . ....	—	-	2	-	—	—	1		—	—	3	—	3
Skupaj	26 23		28	—	—	34	14	23	9	21	77	101	178
													
Statistika učencev (nk).
				Razredi							Skupaj		
	I		Ha		Ilb		III		IV				n a. 3
	m	ž	m	ž	m	ž	m	ž	m	ž	m	ž	C/)
Roditelji učencev (uk):													
Javni nameščenci		6	K)	H)	-	—	25	6	17	4	18	26	70	96
Privatni nameščenci 		S	-	2	—	-	3	1	3	1	1	9	7	16
Trgovci in industrijalci		7	6	6	-	—	2	4	1	1	—	18	9	27
Obrtniki		6	4	:>	—	-	2	1	1	1	1	13	8	21
Kmetje	 		1	3	2	-	—	2	1	1	2	1	6	7	13
Delavci	 		]	—	1	—	-	-	—	—	—	—	2	—	2
Svobodni poklici		—	-	1	-	-	-	1	—	-	-	2	—	2
Drugi poklici 		-	—	1	-	-	-	—	-	-	-	1	—	1
Skupaj . . .	26	23	28	—		34	14	23	9	21	77	101	178
Roditelji učencev (nk) stanujejo:													
V Mariboru	 ....	13	13	12	-	—	22	8	16	2	5	35	56	91
V obeh mariborskih srezih		6	4	7	—	-	6	2	4	4	15	19	29	48
V drugih krajih dravske ban		7	5	8	—	-	4	4	2	3	1	22	12	34
V ostalih krajih Jugoslavije		—	1	—	—	—	1	-	1	—	—	—	3	3
V tujih državah				1			1					1	1	2
Skupaj . . .	26	23	28	-	-	34	14	23	9	21	77	101	178
Uspeli učencev(nk): Odličen				2			1		1			2	2	4
Prav dober 		2	4	1	—	—	4	2	2	3	8	8	17	25
Dober		16	15	13	—	—	17	5	15	5	11	39	59	98
Zadosten				6	-	-	5	5	2	1	2	16	12	28
l/delali so .	22	22	22	-	-	27	12	20	9	21	65	90	155
Niso izdelali		2	—	1	—	—	1	-	-	—			3	1	4
Popravne izpite imajo ....	2	1	4-	-	-	6	2	2	-	—	8	9	17
Razredne izpite imajo 		-	—	-	—	-	—	—	1			—	1	1
Izgube pravico šolanja		-	—	—	-	-	-	-	—	—	_	—	—	—
Neocenjeni	 ...	—	—	1	—	-	—	-	-	-	—	—	—	1
Skupaj . .	26	23	28		-	34	14	23	9	21	77	101	178
Vseh . . .	49		28		34		37		30		178		
Klasifikacija učencev(nk) na koncu šolskega leta 1936/37.
I. razred
Razrednik suplent Karel Arko.
Prav dober uspeh:
1.	Čebular Zdravko, Mislinje	4.	Koblar Erna, Gorica (Italija)
5. Seršen Anica, Veržej
6. Srebotnjak Božena, Sv. Peter v S. d.
Dober uspeh:
2. Hecl Vilihald, Maribor
3. Klobasa Erna, Maribor
7. Bäuerle Matilda, Maribor
8. Berglez Beno, Vuzenica
9. Brecelj Darinka, Žapuže (Italija)
10. Cvilak Martin, Jarenina
11. Dobovišek Oton, Maribor
12. Drofenik Štefanija, Poljčane
13. Fatur Slavko, Maribor
14. Frelih Danica, Maribor
15. Grisold Zlata, Maribor
16. Jakopič Zvonimir, Gorje pri Bledu
17. Kos Rudolf, Maribor
18. Krajnik Cvetka, Žužemberk
19. Lapuh Anica, Maribor
20. Lebar Marjan, Brežice
21. Lešnik Mirko, Maribor
22. Lorber Ivan, Žice (Maribor 1. br.)
23. Močivnik Vera, Ruta
24. Nebesar Miloš, Ljubljana
25. Pernat Hrabro, Sv. Lovrenc na Poh.
26. Pleterski Herta, Celje
27. Potisk Frida, Marihor
28. Potočnik Ivan, Brezno
29. Pregrad Ivan, Maribor
30. Pschunder Margareta, Maribor
31. Repolusk Zofija, Dolič (Konjice)
32. Samastur Marija, Sp. Polskava
33. Schober Hita, Muta
34. Stampach Teodor, Celovec (Avstr.)
35. Štefanec Franc, Šalovci
36. Vodeb Ljuhan, Maribor
37. Žiberna Dragica, Štorje pri Sežani (Italija)
Zadosten uspeh:
38. Goli Herman, Leoben (Avstrija)	41.	Veržun Adolf, Črneče (Dravograd)
39. Kraner Ana, Maribor	42.	Vesel Marija, Podravska Slatina
40. Tomažič Ivan, Zg. Bistrica	43.	Vračko Eduard, Št. Ilj
44. Zarnik Vladovita, Trnovo (Italija)
Popravili izpit imajo:
45. Detela Črtomir, Maribor (ne)	46.	Kunej Leopold, Jesenice (fr)
47. Lorenčič Olga, Kamnica (fr)
Ponavljajo razred:
48. Hrast Silvo, Trst (Italija)	49.	Hvalič Vladimir, Velenje
Med letom zapustili zavod:
50. Kobalej Valentin, Fram	52.	Nikolič Jelisaveta, Bjelina
51. Moškon Martina, Kamnica	53.	Scherak Leopoldina, Maribor
54. Zupanc Eleonora, Žihpolje (Avstrija)
II a razred.
Razrednik prof. Vasilij Mirk. Odličen uspeh:
1.	Dobrajc Anton, Ponikva
3.	Gajšek Stanislav, Slovcnjgrade
2. Praprotnik Marjan, Koroška Bela Prav dober uspeh:
Dober uspeli:
4. Detiček All»ert, Studenci	11.	Lah Anton, Laško
5. Iliado Franc, Sv. Jurij ob	Pesnici	12.	Lah Martin, Ponikva
6. Hmelj Franc, Radeče	13.	Lampret Janko, Janžev vrh pri Rib-
7. Jäger Helfried, Maribor	nici na Pohorju
8. Kralj Radomir, Trst	14.	Mraz Maksimilijan, Maribor
9. Kuhar Štefan, Markiševci	(Mur.	S.)	15.	Potočnik Filip, Topla pri Črni
10.	Kumer Gustav, Maribor	16.	Valenčak Vladimir, Velenje
Zadosten uspeli:
17. Berglez Adolf, Vuzenica	20.	Mišič Vojmir, Maribor
18. Janžekovič Ladislav, Studenci	21.	Može Miroslav, Dolenjavas pri	Se-
19. Mikek Leon, Loče (Konjice)	uožečah (Italija)
22.	Živko Aleksander, Košaki
Popravni izpit imajo:
23. Kaudek Alojz, Družmirje pri Šo-	25.	Zalokar Boris, Ilirska Bistrica
stanju (mat)	(irg« rač.)
24. Kliček Jožef, Pobrežje (mat)	26.	Zorko Erik, Leibnitz v Avstr, (fr)
Ponavlja razred:
27. Krajnčič Josip, Sv. Lovrenc na P.
Neocenjen:
28. Petelin Alojzij, Slov. Bistrica
Odstranjen iz šole po el. 44, I. 6 diseipl. reda:
29. Sušnik Srečko, Pula (Istra)
Med letom zapustil zavod:
30. Turic Leopold, Maribor
lih razred.
Razrednik Fran Skof.
Odličen uspeh:
1.	Kolar Elfrida, Radvanje p. Marii).
Prav dober uspeh:
2. Gračner Hildegarda, Rigonce p.	D.	4.	Sešek Vera, Ptuj
3. Hladnik Štefanija, Sv. Andraž v	II.	5.	Vesenjak Eliza, Moškanjci
Dober uspeh:
6. Berglez Julijana, Pragersko	14.	Kaučič Hildegarda, Sevnica ob Savi
7. Čerpes Justina, Maribor	15.	Klavora Slava, Maribor
8. Goršek Franja, Laško	16.	Krivec Areta, Polule pri Celju
9. Grmek Antonija, Koper (Italija)	17.	Lešnik Milena, Sv. Vid pri Ptuju
10. Hochmüller Vera, Beljak (Avstrija)	18.	Ostrouška Marija, Pulj (Italija)
11. Ipavec Slava, Gaberje - Dol. Lendava	19.	Potisk Erna, Maribor
12. Janžekovič Adela, Maribor	20.	Rozbaud Zora, Sv. Vid pri Ptuju
13. Jereb Nada, Ljubljana	21.	Velikonja Božena, Žalec
22.	Žaberl Ana, Bistrica pri Rušah
Zadosten uspeh:
23. Faninger Tatjana, Maribor	25.	Lovec Josipina, Maribor
24. Knez Hilda, Maribor	26.	Makoter Emilija, Pragersko
27.	Vauda Dragica, Maribor
Popravili izpit imajo:
28.	Pircher Marija,	Maribor (ke)	31.	Večnik Margareta, Waasen, Leoben,
29. Sorrovia Matilda, Mekinje pri Kam-	Avstrija (trg. rac.)
niku (trg)	32.	Žula Milena, Maribor (fr)
30.	Škorc Josipina,	Sisak (fr)	33.	Žura Nela, Trst, Italija (trg)
Ponavljajo razred:
34. Tratnik Slavica, Križevci pri Ljut.
III.	razred.
Razrednik predin. nastavnik Rudolf Rakuša.
Odličen uspeh:
1.	Polanec Alice, Edling
2. Rožič Dagmar, Celovec
3. Dasko Viktor, Maribor
Prav dober uspeh:
4. Hvala Marija, Trbovlje
5. Luthar Karel, Sebeborci, M. Sobota
Dober uspeh:
16. Klančišar Elica, Maribor
17. Kocjan Adela, Maribor
18. Kuhar Vida, Črna
19. Orel Milena, Maribor
20. Palouc Klodvig, Gaishorn
21. Plečko Ivan, Maribor
22. Sekula Martina, Maribor
23. Svenšek Maks, Ribnica na Poli.
24. Sumer Karel, Sl. Konjice (ČSR) 25. Voršič Klara, Kočevje
6. Cvirn Hermina, Maribor
7. Dujec Marija, Trst
8. Frangeš Ida, Pragersko
9. Frangež Jelica, Robova
10. Gnilšek Olga, Maribor
11. Grabner Marija, Maribor
12. Gril Marija, Mürzzuschlag
13. Jaki Olga, Trst
14. Jug Emil, Postojna
15. Kalitovič Magdalena, Vrutky
Zadosten uspeh:
26. Rrecelj Marija,	Zapuže	29.	Krajnc Kristina, Šmartno	ob Dreti
27. Gruber Viljem,	Pulj	30.	Lab Adolf, Sp. Polskava
28. Heričko Pavel,	Dunaj	31.	Läufer Josip, Maribor
32.	Zei Dušan, Trst
Popravili izpit imajo
33. Rajec Teodor, Lozice pri Gorici (fr)
34. Markovič Zofija, Dunaj (trg. rač.)
35. Zimič Ljudmila, Celje (pol. r.)
36. Zorčič Alojz, Rreg pri Ptuju (pol. r.)
Neizprašana:
37.	Cetin Šarlota, Maribor
IV.	razred.
Razrednik prof. dr. Vladimir Kralj.
Prav dober uspeh:
1. Brgl ez Rozalija, Starošince	6.	Kikelj Alma, Opčine (Italija)
2. Filipčič Zmagoslava,	Sepulje	pri	T.	7.	Klavora	Elza,	Parschlug	(Avstrija)
3. Fock Miloš, Kranj	8.	Korošec	Olga,	Partinje
4. Gaberc Hedvika, Naraplje	pri	Ptuju	9.	Kovačič	Erna,	Trst
5. Iršič Vida, Ponikva	10.	Lipuš Karol, Arclin pri	Celju
11.	Wenger Adolf, Selnica ob Dravi
12. Dreo Elza, Maribor	20.
13. Hervatin Cita, Pulj (Italija)	21.
14. Kociper Ernestina, Borovnica	22.
15. Krašovic Srečko, Zagorje ol> Savi	23.
16. Lovrenčič Antun, Štrigova	24.
17. Lovše Zorislava, Zagorje p. Kozjem	25.
18. Lutman Stanislava, Trst	26.
19. Matosevic Nevenka, Aleksandrovo	27.
Peče Konrad, Barkovlje pri Trstu Peharda Edeltruda, Maribor Pernic Vesna, Medvode Pivec Frančiška, Sele pri Mariboru Robnik Ivan, Maribor Selinšek Jerica, Maribor Senčič Rudolf, Ranca Vcsnaver Nada, Buje
28. Čižmck Danica, Ži
bjn vas
30. Šmid
Zadosten uspeh:
29. Čoh
Ludvik, Trst
Ljuba, Zagreb
Završni izpit v septembrskem roku 1936.
V	jesenskem roku ni bilo novih kandidatov, temveč so se vršili samo popravni izpiti za one kandidate, ki so Itili v junijskem roku odklonjeni na tri mesece. Prijavila sta se dva kandidata in sicer 1 iz geografije in 1 iz slovenščine. Izpit sta položila obadva kandidata, ki se je vršil dne 4. in S. septembra.
Podatki o kandidatih:
1. Dren Frida, rojena 26. jan. 1916 v Val di Torre, Istra, liči Franca, fin. preglednika v pok., položila izpit z zadostnim uspebom.
2. Sedlak Hedviga, rojena 26. sept. 1916 v Komaromu, Ogrsko, hči Franja, art. majorja v pok., položila izpit z zadostnim uspehom.
Završni izpit v junijskem roku 1937.
a) Ministrski razpisi:
Ministrstvo trgovine in industrije je imenovalo z rešenjem
I.	Br. 13976/N od 17. aprila 1937 za ministrskega odposlanca direktorja g. P. Modica.
b) Razpored izpita:
Pismeni izpit: od II. do 17. junija.
Ustni izpit: od 21. do 25. junija.
c) Izpitni odbor:
Predsednik: Modic Peter, direktor.
Podpredsednik: Mirk Vasilij, prof.
Člani izpitnega odbora:
za slovenski jezik prof. dr. Kralj Vladimir; za francoski jezik prof. dr. Čel ar Josip; za «eniški jezik in zemljepis prof. Mirk Vasilij; za knjigovodstvo in trg. dopisje prof. Struna Lojze; za trgovsko in politično računstvo prof. Šilc Josip; za kemijo s tehnologijo in blagoznanstvoni nast. Škof Fran; za pravne predmete in narodno ekonomijo suplent Degen Friderik, izprašani profesor.
č) Pismeni izpiti:
1. Iz slovenskega jezika:
Pomen varčevanja v narodnem gospodarstvu.
2. Iz francoskega jezika:
1. Le petit mathematicien, par J. B. Peau, p. 1—2.
2. Iz dopisja: Okrožnica o otvoritvi trgovine. Prevod iz slovenščine na francoščino.
3.	Iz nemškega jezi k a :
1. Karl Zehden: »Hemmnisse des Handels im Mittelalter«; odstavek 1., 2., 4., 5. in 8. (30 tiskanih vrstic, prevod iz nemščine).
2. Pritrdilni odgovor na prošnjo za bianko-kredit (prevod iz slovenščine v nemščino).
4.	Iz trgovskega <1 o p i s j a :
Komisijski nakup blaga proti bančnemu akreditivu. Sestaviti 6 pisem in nakupni račun.
5.	Iz knjigovodstva:
Fuzija javne trgovske družbe in tvrdke trgovca posameznika v delniško družbo na podlagi odnosnih bilanc per 1. I. 1937. Po predhodnem dogovoru med obema tvrdkama se sklene, da se pred fuzijo napravijo določeni odpisi pri aktivah.
6.	Iz trgovskega računstva:
1. Zürich arbitrira indir. na diferenco za dev. Amsterdam:
deviza Amsterdam notira:	Zürich	notira:
v Ziirichu . .	239.95	devizo	Berlin	....	176.30
v Berlinu .	.	136.20	„	Paris.............20.38
v Parizu .	. 1.177.50	„	London	....	21.435
v Londonu	8.931	a/v.
2. Zaključek kontokorenta po progres. rektificirani metodi z dnem 31. decembra.
Tekoči račun ima 10 postavk, obrestna mera "'/*%—3'Vr>°/o. Določitev razdobja po stanju spremembe kontokorentnega salda, stroškov Din 25.—; parska izravnava.
3. Koliko naj bi bil tečaj 2'A% rente za vojno škodo, da bi znašala njena rentabilnost 12°/o?
4. Zlato notira v Londonu 140/30; kolika bi bila paritetna cena pri nas, če notira deviza London v Ljubljani 238.50?
5. Ljubljana ima terjatev v Londonu Din 100.000.—•, Va. 14. VI. in vnovči svojo terjatev tako, da trasira in proda dve devizi na London, ki se glasita na enaka zneska in sicer per 2. VI. fiks in 15. VII. fiks; tečaj je 238, 4% diskont, 'A% ctg, 2°/oo prov. in 115 dinarjev stroškov.
7.	Iz političnega računstva:
1.	Nekdo ima v denarnem zavodu naloženih Din 5.000.-—■, koncem vsakega leta vlaga 6 let zaporedoma po 1000 dinarjev več. To svojo naložbo izčrpa tako, da dviga od konca 10. leta do konca 17. leta incl.
določen znesek, ki od leta do leta raste za 5%. Koliko znaša prvi njegov dvig (5% obrestna mera)?
2. Posojilo Din 3000.000.— se mora amortizirati z enakimi de-kurzivnimi anuitetami v petih letih pri 4% anticipativni obrestni meri. Sestavite odplačilni načrt.
3. V kolikih letih se ho amortiziralo posojilo Din 20,000.000.—- z letnimi anuitetami Din 250.000.—- pri 4% obrestni meri?
4. 281etna oseba si zavaruje alternativno za doživetje 45. leta glavnico 100.000.—- s premijami, ki jili bo plačevala začetkom vsakega leta. Koliko znaša letna premija ter koliko znaša rezerva koncem osmega leta zavarovanja? (Tab. VIII.)
5. Koliko mora plačati SOletni mož, da zavaruje svoji 251etni ženi v naprej plačljivo letno rento Din 20.000.—, ki začenja začetkom onega leta, v katerem bi mož umrl?
Seznam kandidatov(inj), ki so polagali završni izpit v junijskem roku 1937.
>x H	Ime in priimek	Čas in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta	Uspeli pri za-vrš. izpitu
i	Brglez Rozalija	Starošince (Ptuj), 30. III. 1917	pok. Matevž	prav dober
2	Čižmek Danica	Žabjavas (Novo m.), 7. III. 1918	pok. Franc	dober
3	Čoh Ljuba	Zagreb, 25. XI. 1917	Stjepan, hoteljer	odkl. na 3 m. \t trg rač. in slov.
4	Dreo Elizabeta	Maribor, 19. XI. 1917	Ferdinand, vlakovodja v p.	dober
5	Filipčič Zmagoslava	Šepulje p. Tomaju (Ital.), 20. V. 1918	pok. Aleksander	prav dober
6	Fock Miloš	Kranj, 29. XII. 1.919	Maks, tovarnar	prav dober
7	Gaberc Hedviga	Naraplje (Ptuj), 20. IX. 1916	Anton, učitelj v p.	prav dober
11	Hervatin Cita	Pulj (Italija), 5. XI. 1917	Anton, pol. stražnik v p.	odkl. na 3 in. iz Ir g. rač.
9	Iršič Vida	Ponikva ol» j. ž., 17. II. 1918	Alojzij, trgovec	prav dober
10	Kikelj Alma	Opčine pri Trstu, 1. IV. 1917	pok. Mihael	prav dober
]]	Klavora Elza	Parschlug (Avstr.), 28. X. 1918	Ferdinand, poštni podur. v p.	prav dober
12	Kociper Ernestina	Borovnica, 21. II. 1918	Vinko, zas. urad.	dober
13	Korošec Olga	Partinje, 7. IX. 1917	Peter, posestnik	prav dober
I
me m priime»
Cas in kraj rojstva
Ime, poklic in bivališče očeta
Uspeli pri za-vrš. izpilil
14
15 10
17
1»
1<)
2(1
21
22
23
21
25
26 2 28 29 SO
:n
Kovačič Erna
Krašovic Srečko
Lipuš Viljem Lovrenčič Antun
Lovše Zorislava Lutman Stanislava
Matoševič Nevenka
Peče Konrad
Pecliarda Edeltraut
Pernič Vesna
Pivec Frančiška
Rolmik Ivan
Selinšek Jerica
Senčič Rudolf
Šmid Ludvik
Vesnaver Roža Nada
Wenger Rudolf
Bizjak Vladimir
privatni učenec
Trst,
15.	IX. 1917
Zagorje oh Savi,
19.	III. 1917
Arclin pri Celju,
13.	IX. 1917
St rigova,
10.	XII. 1916
Zagorje p. Kozjem,
21.	XI. 1918
Trst,
1. V. 1918
Aleksandrovo,
24.	IX. 1918
Barkovlje p. Trstu.
27.	I. 1917
Maribor,
5.	VI. 1918
Medvode,
23.	IX. 1918
Sele pri Zg. Polsk.
25.	X. 1917
Maribor,
9.	VIII. 1916
Maribor,
28.	II. 1918
Ranca,
4.	III. 1916
Trst,
17.	I. 1915
Buje (Istra),
8.	IV. 1919
Selnica ob Dravi,
20.	VI. 1916
Josip, polic, stražnik
Srečko, fin. pod-preglednik
Leopold, polic, pristav
Franjo, trgovec
Ivan, učitelj
pok. Ivan
pok. Jurij
pok. Ivan
Franc. žel. urad.
pok. Alojz
Pavel, tovarnar
Franc, viš. strojevodja
Franc, žel. urad.
Rudolf, železničar
Ludvik, okol. nadzornik v p.
pok. Jakob
Trst,
22.	VI. 1905
Franc, posestnik
Alojzij, stareš. fin kontr. v p.
prav dober dober
prav dober dober
prav dober
dober
dober
dober
dober
dober
dober
zadosten
dober
dober
dober dober prav dober dober
Naznanilo o začetku šolskega leta 1937/38.
A. Popravni in razredni izpiti.
Popravni in razredni izpiti se bodo vršili v času od 27. do 31. avgusta po razporedu, ki bo objavljen na uradni deski.
Prošnje za dovoljenje popravnega izpita je treba predložiti ravnateljstvu do 25. avgusta. Prošnjam je treba priložiti letno izpričevalo, kolkovati se morajo z din 10.—, razen tega še kolek za din 10.— za dovoljenje izpita.
Učenec, ki sc je prijavil k popravnemu izpitu, a svojega izostanka ne more opravičiti, ni dovršil razreda. Samo, ako dokaže z zdravniškim izpričevalom, da radi bolezni ni mogel pravočasno priti k izpitu, ga sme polagati najkasneje do 30. septembra z dovoljenjem ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave v Ljubljani.
B. Dopolnilni izpiti.
Dopolnilni izpit opravljajo absolventi dvorazrednih trgovskih šol z završnim izpitom, ako želijo prestopiti v tretji razred trgovske akademije. V to svrlio se prijavijo ravnateljstvu v času od 20. do 25. avgusta s predpisano prošnjo, kolkovano z din 10.—, a priložiti ji morajo še po Din 30.— v kolkih za vsak predmet ter izpričevalo o završnem izpitu leta 1937. Dopolnilni izpit se opravlja iz francoskega jezika, matematike in kemije v času od 27. do 31. avgusta po razporedu, ki bo objavljen na uradni deski.
Učenci, ki so obiskovali srednjo trgovsko šolo v inozemstvu in želijo nadaljevati študij na naših akademijah, morajo polagati dopolnilni izpit iz predmetov nacionalne skupine, t. j. iz slovenščine, srbohrvaščine, nacionalnega zemljepisa, nacionalne zgodovine in stenografije ter iz onih predmetov, ki se jih niso učili. Tudi ta izpit sc opravlja v času o d 27. do 31. avgusta.
C. Vpisovanje.
Vpis učencev in učenk se bo vršil 1., 2. in 3. septembra od 8. do
12.	ure.
V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so v šolskem letu 1936/7 dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in ki nimajo na dan vpisa več nego 17 let. Oni, ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati v trgovsko akademijo kot redni dijaki. Oni, ki imajo ob vpisovanju več kot 17, toda manj nego 19 let, se «mejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave v Ljubljani. Učenci, ki prihajajo iz V. ali VI. razreda srednje šole kot repetenti s slabimi ocenami in slabim vedenjem, se v nobenem slučaju ne morejo vpisati v trgovsko akademijo.
V trgovsko akademijo se sprejemajo samo dijaki iz šolskega okoliša, t. j. v smislu tozadevne ministrske naredbe, iz naslednjih inest in srezov: Dolnja Lendava, Dravograd, Gornjigrad, Ljutomer, Maribor mesto, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Murska Sobota, Ptuj, Slo-
venjgradec in Šmarje pri Jelšah. Šele za temi se smejo vpisati tudi dijaki iz drugih srezov.
Dijaki, ki žele vstopiti v prvi razred trgovske akademije, se morajo osebno javiti v spremstvu starišev v času od 25. do 28. avgusta med 8. in 12. uro pri ravnateljstvu, predložiti z din 10.— kolkovano prijavo na vzorcu, ki ga dobe v ravnateljevi pisarni in oddati izpričevala o prejšnjem šolanju ter krstni list. Dne 29. avgusta bo posebna komisija izbrala potrebno število učencev in učenk, ki se sprejmejo v prvi razred, njihova imena pa bo ravnateljstvo objavilo naslednjega dne na uradni deski. Taki učenci sc potem lahko vpišejo v gori navedenem roku in dopolnijo takso na prijavi s kolkom din 40.—, odklonjenim učencem pa se vrnejo dokumenti radi eventualnega vpisa v drugo šolo.
Za vpis v ostale razrede zadošča izpričevalo o uspešno dovršenem predhodnem razredu; prijavo kolkujejo z din 50.—. Kdor pride iz druge akademije, mora imeti na izpričevali! pravilno odobritev šolskega direktorja.
Č. Šolnina.
Vsak dijak, ki je sprejet na zavod, plača pri vpisu šolnino po naslednjem pregledu:
če znaša davek na leto:
nad	din	800,—	do	din	1.000.—	. . din	100.
11	11	1.000 •	do	11	3.000.—-	11	150,—
11	11	3.000.—	do	11	5.000,— .	• • 11	200.
11	11	5.000 —	do	11	6.000— .	11	350.—
11	11	6.000.	do	11	7.000.-	11	400.
	11	7.000,—	do	11	8.000.— .	11	500.
11	11	8.000. ■	do	11	9.000.— .	11	650.
11	11	9.000.—	do	11	10.000.	11	800.
Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev učenca. Ako šolajo roditelji več otrok, se plačuje za prvega popolna šolnina, za ostale otroke le polovica šolnine. Šolnina se ne plačuje za učence, katerih roditelji z njimi vred plačujejo manj nego 800 dinarjev davka na leto.
Poleg šolnine mora vsak dijak plačati pri vpisu din 20.—- za zdravstveni fond.
D. Pričetek šolskega leta 1937/38.
Pouk se prične dne 7. septembra ob 8. uri.
V	Mariboru, dne 28. junija 1937.
RAVNATELJSTVO.
P,... '■ ■■ ■ m- ■	j	■	'■«$	Zmff-	m' ;	Ä	g
&?* ■ '	‘	'	C>	~	•	:	W,	;	-	/	#	V	"	;« 1 ' \ V !»§?
jffe ■; • 4	-:c	'&;. • ■ •	^	0k	i
*' » *' '5 v -.
i e	-
•••	»'*•';	•	.«	•,	.	•	/,•	-	•	..#■■	:■■•',	?	,•-.••	-•,■;■	,v*.v	■	j*	-t
♦|TWV-'.*' ,>r<'.«vw •»/,'. • .r‘i' •; • '•'• i'“-	'••	..-i;,’	1	r
/'	•	‘	-'	•	™	^.-A	■'	'■	;•-^<* .v..' r •■. ,	.U'‘s.-V-	.	';,.	V-’	.''v'-r''’■- , ’- 'V	':
Sfc
, ■' ■ •
:•. •••	J.;?.;:,.	;
’i-vv': ■•’ • ■ ;• •'•' • *•.	&' ■ 'ši&h'.	’.$^!«-
<•••■'• - •■: - ':	;	,	■•	r>\-v$*: ,'•>£ -7;-^:*vv	.
VC SÄ.. --,
Cr^Šgpj.; E...., -■.,..-. JR
V#v ■ •
m %: ;;■;* »ä; «*<*s»m
'-■X'M.- i|SP
’ ' »Vt»* ■
.-■^ ';"v y' ;• -W^,''5?'»v^SkS4'-Ätt.y...'. ;.v>	.
-- " ' t«-. ." -'., ■ ■ •	';	'
V. . :'i	>	:V	‘
: ,-''v’ ■ t ■'_ v,-™-■ j.;. .. “V J" V .	''	'*^.	*r,i-
: •■■ -V ■	1|;.Ä
'.'.•V..J	.	.c.-	i,	.-■•	■	■.-/\ f	:.'	,	n	Ä"*.	••••	-rfv.	•	*	a«,	'.' • ? '.* .',•%-« '-' ‘ 'l.Is.* .V"''Tv'-, -: • *• '<.iii' -• ;-i "v"“
y "	-	'	‘	4	<
T/
.'•■. .	.-.'V>f"	.	•■	-‘	•,.•>'SKP•.‘.•T‘*:.:;V-?i;v; r -;•'■*■ -Y^r^ >^‘,./7	v.^*^
’■	.-:'.vv^"v1 v: ■-*:i,-is:t;.■	-.;■
:'V?
ti	‘ "^SaP» So.«'
S \	‘	-•	“'	''•.v’	*	''
4 '■'
. ® s ./•,
.'.■ M&r*' ■ .
jJ'>. •■ •'•' ■	-	'*.-	•;.
■:..	•	5	:	-\.v	‘	üwViv-tv
■
-.•■■■■:. v:t	".vn^.wA;	'-•■■^•.v
-	,	■	.	■ ':.v
i
,	'	;	:7	*	-•	*	„	$	* ? _V ^-f1 v^'v Cs ;r ^	^	*v	""V
::	/’’v?'<A>iJr^f-r>;Žlii&PP*®'^
, ■>■\..vv S:x.,p	V---&:-:--">-Si^--::;-^w:----=:-i;---’-:v.rš^^:--
;''a'.- J.'.'.y1 ',. ■' - .
f-
-'• .•■....	•.•'.*• ."’.. .«»V •■'. V. :
W m^fStagk i JSijäM:^P^SS|SÄ^SS'i'iS
.% • •' .-•;: ■•■>t' -\...... -V>v» ;■«--,, *w •••.»•,Mi	_■	J	•;	■	-O'.'.-* . -w '.A- ,’	-v	V. V-.- ,-v>^ *?v.f/ •/. V-" ■*;> m"•.•-V/->'■'• - •'■;•' -v
,.	,	.	,	v%>	•	r	A	9	v-;	\,vVi	-	*	:**s®k ' -**ä7/> */ j? rrv^
.’ .'• -f| -• • ..--‘.iSAJ,-? •• ...•.- ’,?■'».-■' .>;/ . '-o4<0B-:'. *.J':.'-~'-<->.«■ &> ■.♦	^	r-»"--. •	■•.' >\! •*.’'■ ••■'v r’ i'-iV' i-T' ,' 'tV '.•< -wV' l.r r.. -• - ..'.<■
.- ■ >• • r v«::;*-Si;\ ’V	££ J3^^'::?
■ >t;i!':	'■	■'
y-:“- ,'’':7.~:' ^:r‘';■ "'''■r^''^r :•?	-š'-.-lx--:-':.--'--'ir^!!'-'iv-.’'^:-1" ■''■!:
'\~')'ipx^:;':?-i'-:	vv^;;'r '."J:-.	'-vD::-' ;.v^- 'j::^;,. -■ V:-;;'<;y^Q-':4 -'irVru:'/
'
. ■. ,. "v ’ •'• > ' ' ‘ • V-j*' .v/'.	.'	- , j». ,V	• /»•.*;•• -• ,. ••*. - .y -. .•-•••. -.-f •' /.• •>■ » ry> :*►£>■> .*.•' •■	•	•*-.	-	••■
’	•,,>'*:	.	.	f *	•	’	<	*	j-*
■fesi,, MB. M
-, ,	-	.■	vi.r-	/	.'*>	,"'	-	-.'