Jazbec.
Spisal dr. Ivan Robida
tavim krajcar ali tudi dva, da ne poznate te živali, kakor jo kaže \slika pred vami. Pes ni, ker ima prekratke noge, pa tudi maček /ni, ker ima prepodolgasto glavo, a tudi lisica ne, ker nima dolgega lin metlastega repa! Saj vidim, da ne veste, kako se pravi tej živali, ker je še tudi niste videli nikoli. In jaz vem, zakaj ne. — Ker stanuje daleč sredi temnih gozdov, globoko pod zemljo in ker prihaja samo takrat iz brloga, ko vi vsi davno že spite in sanjate o zlatih angelcih!
Pa naj bo, povem vam, kako je ime temu stricu, in še kaj več, če boste pazno poslušali. No, glejte torej, to je —• jazbec.
Da, jazbec! Ni res — čudna žival! Preko vsakega očesa se vlečeta na obeh straneh ploščate glave žametastočrna pramena, med katerima se blišči bela lisa, raztezajoča se črez čdo pa doli na tilnik. Sicer mu pa život po-kriva siva, resasta dlaka, ne sicer gosta, zato pa tem bolj dolga in ščetinasta. Na kratkih, lopatastih nožicah so črnobarvene kocine krajše, zato pa tem gosteje nasejane. Po sredini hrbtne dolžine nosi jazbec precej široko, temno-sivo progo, ki preide tudi na njegov precej majhen in ploščat rep. Gorenja čeljust presega z majhnim rilčkom spodnjo, v obeh pa tiči vrsta drobnih, a močnih in ostrih zob.   Uhlji pa so tako   majhni,  da se komaj zapazijo;   tudi
-9*   204   Hg~                                                                                                                                     ^    205   k-
oči,  črne kot oglje,  niso  kaj velike — a vzlic temu jazbec   izvrstno sliši in                                  previdna zver. Vsaka senca, vsak veter, vsak najmanjši šum se mu zdi sum-
vidi, pa tudi njegov nos ne vohlja nič manj kot slabo.                                                                    ljiv, in takoj se umakne v svoje podzemsko  rovišče nazaj,  če se mu ne zdi
Rekel sem že, da ima_______^__________________________                                                                                                           vse v redu. Ako je končno
lopataste nožice,   oborožene     l^                        ^^^HMSBBBB|^B|^HHHaB^wj^BB||SM^Bi      srečno izlezel iz luknje, po-
s krepkimi kremplji.  Pa jih      ElJBgjl _~                    ^Hjjj^^^^^^^^HfliSSi^^^^^^^^^^^^l^^^^^^^^^^^^^^^^^lHII^^^^^HI       st0J'   mn'°    tcr   pomišljuje,
tudi v istini rabi prav kakor     fljjl                            ^^H^^^^HHH^^^^^^^^^^^^^^^^^He^^^^Hh     kam bi J° ubral   tO "°Č na
lopate,   zakaj   njemu   se  ne     §gjjllj|                                  ^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^HHHBIIJj^^^uiH^I^H      ~~ zajtrk. In tedaj se prično
godi tako dobro kakor vam,      Pff^                                          ^HH^^^     ^SKKKK^^BuBŠ^^^KmK^K^M      2anJ   nove   skrbi:   on   nima
starši za dom in stanovanje.       fflHKSSSSSP'                                   ^^9M^^^^H|^HBiijflK|^fl^^^^^^^^^^^^^^^HH|j^HHHHHHjEa|       skuhala    skodelico     sladke
Jazbec   pa   si   mora   to   vse     B|p                                                  ^^^^^^^^VBhP^^^^^^^HI^^BSBII^I       kaV€ aH  mU J° morda cel°
sam preskrbeti;   dela  se ne     BBt^                                                                             ^^P^^uH^^BR^«^Hi^^^H^B      prinesla na posteljico, kakor
na kakem  samotnem  kraju      jf^^^^^K                                    ^^^ffiHHBHuHP jflH^^^HF^^II^^HBV^      zaspančkov,   ki   radi   malo
luknjo   v   zemljo,   ki   jo   z      ||H^^^B^_.              ~«a^«r-        ^^HHBISiifl^^^^lH^ ' ^BBMP^^^'^      pozaspite, posebno pa, kadar
nadaljnim grebenjem izvede      ||^^^^^HjlKg|^BLjjHJjjtffc|      ^^^HiSBHaii^^^^^^H!--  ^$Pt                       \'~--~-\ J       so počitnice, ni res ?
v razširjen podzemski rovast       f^^^^^^^^^^^^^K^^^K^^^^^^^mms^^^^^f^^^^Kf^^^^^^^^BK^^^^' *                                       ' *<¦''¦* Je2§f               Tazbcc   si   tnora   sam
brlog.  No, časih se pa tudi     ^^HffHVQ^^|^^^^H|H^Vf,   ''   -^i^^^^^K-- -       *                                  ' ' '   ^J^M      iskati svojega kosilca. »Kam
malo polenari, da  si ne iz-      ^^K^     ^^^^^B^V^^^^^^Bllk   -^-*~flB^HHL                       .•*\Tr    '***.¦*"^V^§jw|       naJ l)i šel nocoj ?< se vpra-
grebe  sam  svoje palače —      ^^HjHH^^^I^^^S^^KSb^^^^^^HHH^     '          '> ^"'^^Jlft^^^^i      ^1'-'6'   >Ondi  doli v vasi pri
namreč tedaj ne, kadar najde      ^^^^^EKL,.  ' ^^^^TBBfc^^^^^^^^j^,'^^^/'   -*"    r ^*^ J? ^S*^wLajBHH      sosedovih je medena   tepka
prazno stanovanje, v katerem      H^^HH^     ^^fefi^* ''^ "^SSil^J^S^^'   '^*1*      ^ '^ *f ¦ jjJfČK^ ^ŽSJJHHI       ~~ ^'   t0   b'   bila P°Jedina'
je svoj   čas že morda bival      BSI^HR/^,'tfeM^**                           '         *                       " J^h  f*\ jL* i*s?!^Wpd!ffllB^^I       da bi se kar slin cedilo! A
kak njegov sorodnik.              ^W|MMHgjfnrjfej||i||i                  ^^-'   j»*         '^lff^^^^S "* \l*l43l&*fllll^^      crni Sultan  na   dvorišču  je
torej    preživi    jazbec    vsaj     ^^¦^^^^^^^^^^E^P|^Bi^kdH9HH99^V^B^»^^^^»P>^SIHHH     bi  hodili   tujci  pobirat  do-
dobro polovico svojega živ-       ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BV^K^^p^Sy'   Jj^^HBJeJ[^HBI^jŽS!MEi!i   i^^^l       mačega  sadja.   Mala Anica
ljenja;   dnevne   svetlobe   se      Wllli!lll||^^^^^^^^^WBH^^K«BBBfcS^ V   L^S§Mqi^^mK^^^MI^^Bi      '"   n'en   Še   manJži    bratec
boji, in pred mrakom ga ni       K                   ^^^^^^^^^^Bfi^^P^^Bflill^^^BK^^M^^^^^^^l^^aHBBaŽMBjlHiJ^M^       poiščetazjutraj vsako hruško,
videti   izven    njegove    trd-     [jjf                     '^^^^^^^^^^^B^^^Kl^^B^BuSSKSsSM^^^^^^^^^^^^^^M^I      ki je padla ponoči z drevesa;
njave.   Zvit v svitek,  nosek       (                                 ^^^B^^^^^^^^^BBBHB^^^aH^^BBi^^l^^^^BIBMMBfl^^^^H8^R3^M|MHn«i       če  bi ta dva   poprosilU —
utaknjen   med   zadnji   nogi      |&taK«^fe                     ^PHNR^^H^^H1HJ^E^^^HH|^^B^^^^^^^|h|H^W^^H|^H|      Pa ka^'  ko Sovoriti ne zna>
— tako  leži  na   svojem  iz      I^^HHKr                      *""« ^i,     -l^B^K^^^S^H^r^^^^^^^^^l^^^^BI^^Da^^^H^^^^H      se J'^1 tuc" ^30^ 'n vrhutega
tnahu,   mrve in listja zneše-       I^^^^^^^S'    M&     fSe-    '-   *    ^^^^^^BuSjainBB^             ^^l^^^^^^^lni^^BiBi^^^^^^^H       ne  ^'  ^e^  za  ves   svet   °^
nem ležišču!   Kadar pa pri-      |^^^^^H^& ,^; (" jL ' '     '   '^^^^K^f^^H^                 *^^^^?^(HSHH!^B^H^H      solncu iz brloga. S Sultanom
svetijo večerne  zvezdice ali      H^HH1^Ehl!^V   "* \   ^ "^tK^BMKb^^^Km^                 f            *   J* MS^B^Bv^^^^^H      pa ni nič! Ta bi ga zgrabil
priplava    srebrna    luna   na     P^^j^fag^Q^ *  J^^^H^j9b1p»'         "       ^             ^^IHIMH^HH     brez usmil)enJa   za   vrat  in
nebo,   tedaj si misli jazbec:      fca ¦^^^aŽj^rJ^^'^^''      *^i     "^      ^jpT                                ^   -^^^^^^^MK^^KBh      mu   raztrgal    njegov    lepo
»Čas bo, da vstanešU Tudi     J^^^^^^^^^^S^^"- 3*^   H                Y^^W                      *""         ^^^^^^^^^^^^^H     osnaženi.   gorki   kožuh,   če
spanega, čmernega samo- .                                                                                                                davil. In jazbec premišljuje tarja. Pomane si oči, otrese prah in pesek iz kožuha, malo pogodrnja in leze dalje . . . »Aj, tja pojdem«, se končno odloči, »na Jamarjevo njivo. Tam je previdno k izhodu, neprestano nuhajoč, če ne bi kje našel svarilno sled, ki visoka, mlečnata koruza, in tudi ta mi pojde v slast« In tako jo krene med bi mu izdala,   da  preži [sovražnik  nanj;   zakaj jazbec je jako   nezaupljiva in                                       grmovjem in visoko travo,   med širokolistnatimi   bukvami in vitkimi jelkami
~5»    206   *-«-
po gozdnem robu na njivo. Kmalu se izgubi med visokimi koruznimi stebli in mogočnimi njenimi listi, in le njegovo glasno cmakanje svedoči, kako obilo obeduje. In vedno še lomi stebla, in še se čuje čudno hlastanje in žvečenje v samotni, tihi noči, dokler se ne pokaže na vzhodu nad goratni jasni svit prve jutranje zarje. To pa je za jazbeca znamenje kakor za vas šolski zvonec ali ura na stolpu — hajd! — domov po rosni travi in jutranji megli! Tuintam se še malo obregne, postoji, oddahne in prisluškuje. V daljini zalaja pes, za njim drugi, tretji . . . med resjem se oglaša gozdni škrjanec, na visoki hoji skovika skovir. Čas je, da se vrneš, nočni potnik! Tedaj pa izgine naš prijatelj kakor senca v gostem grmovju, in ko prisvetijo prvi solnčni žarki na rosno zelenje, že smrči doma ta gozdni čudak in spi trdno spanje — pravičnika.
Pravičnika? — Ne vem, če je vedno tako pravično to spanje, in če nima naš znanec ničesar na vesti, kar bi mu jo utegnilo težiti, če bi jo sploh imel. Jazbec namreč ni vedno tako nedolžen, kakor se je pokazal to noč. Priložnost dela greh, pravi star pregovor, in tako je tudi pri jazbecu. Ce najde pri svojih nočnih potovanjih jajčeca v drobnem ptičjem gnezdu, ali tudi mlade, komaj izvaljene ptičice v njem, tedaj se prav nič ne obotavlja in spravi vse v svoj vedno lačni želodec. In kadar naleti na zajčka-mladiča, ki še ne zna dobro skakati in bežati, ali dobi v kremplje bolno jerebico, ju zadavi in poje brez vsakega usmiljenja. Poleg škode torej, kar jo napravi na poljskih "pridelkih, pade tudi še marsikatera divjačina na njegov račun.
Krivico pa bi mu delali, če bi ga naravnost imenovali tatii ali roparja. On ne zalezuje nikdar živali in se izvečine redi s sočivjem, sadjem, lesnikami, jagodami, polži in hrošči. V tem zadnjem slučaju je celo koristna žival, četudi seveda v neznatni meri. Več nam koristi njegov kožuh in njegova mast, ki ju lovec labko proda za dober denar, če se mu je posrečilo vjeti jazbeca ali ga ustreliti, kar pa ni prav posebno lahko, ker se zna jazbec dobro skrivati in tudi ni nikakor počasen. Vrhutega pa, kakor smo videli, je jako oprezen in nezaupljiv, tako da se ne zaleti kar meni nič tebi nič v pretečo mu nevarnost.
Jazbec živi vedno samotno in ne ljubi druščine. Meseca velikega srpana se ženi, pa ne živi kaj dolgo s svojo družico, ampak zakon se razdere kmalu, in mož in žena hodita zopet vsak svoja pota — tja do jeseni.
Ko pa padejo prve slane, in se obelijo vrhovi naših planin, tedaj se jazbec zakoplje še globočje v svoj brlog in Ieže k zimskemu spanju, ki ga spi tja do konca meseca svečna. Ker seveda med tem časom ničesar ne je in gre kvečjemu parkrat pit na bližnji studenec, močno shujša in se prebudi spomladi z veliko slastjo in lakoto, katero izkuša po možnosti utešiti z vsem, kar se mu zdi količkaj povžitno.
Pri jazbečevi ženi — materi jazbečuhi — pa pridejo sedaj še druge, nove skrbi na vrsto. V sušcu — časih malo prej, časih pozneje —¦ pridejo mladiči na svet. Prav čudni so ti malčki v svojih volnatih kožuščkih, iz katerih gledajo plaho drobne, črne oči. Kadar nehajo sesati, tedaj jim pri-naša mati še nekaj časa potrebne hrane,   potem  pa jih ostavi za vedno,  in
-X     207     Kr
mali ubožčki se osamljeni   razkrope  širom gozda,   po grmovju in luknjah in morajo že v nežni mladosti skrbeti za svoj vsakdanji živež.
Mladi jazbeci se dado udomačiti in se privadijo dokaj na človeka, tako da gredo kamorkoli z njim. Vendar ostanejo tujim ljudem nasproti ves čas svojega življenja plahi in nedostopni. Kadar pa se postarajo, tedaj so vedno slabovoljni in popadejo večkrat tudi brez vzroka lastnega gospo-darja. Poleg tega prespe ves dan in se skrivajo v vsakem temnem kotičku, katerega morejo doseči. To bi pa že za vas ne bilo, ni res, dragi otroci, in kužek, ki se ves dan suče in dobrika kraj vas, vam je gotovo ljubši. Saj je pa tudi pes domača žival, jazbec pa gozdna, kjer edino se počuti tako dobro kakor kužek v hiši vašega očeta in vi z njim.