St. 190 Fi3fta sirtasa ? nctsvlal (Costo csrat! cm 18 tata) V Trs*- v nedello 13. avgusta 1922 Posamezna številka 20 stotlalt Letnik ^KUIl3 ^»Ja. ixv»ina pondeljek, vsak dan »jutra^ Asiftega It 20, L nadstropje. Dopisi naj s^ojltj J pisna se ne sprejemajo, rokopft.4 se ne vr Jtefan Godina. — Lastnik tiskanu Ed znala za mesec L 7. —, » mesece L 19 60. Za iMiemstvn mesečno 4 lire vat — Tel ftHcfl «v. rranfiSka IV Nefrwkir»ai »ron> * Posamezne številke v Trstu in okolici po 29 stotin k. — OgHoI se rsJniuf« » drskosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev io obrtnikov rim po 40 cent etrstnlce, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodoV mm po L i — Mali oglasi po 20 sL beseda, »a j nanj pa L 2 — Ogitif naročnina In reklamacije se pošiljajo IzUušno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška AsiŠkega štev. 20, L nadstropje. —- telefon uredništva to uprave 11-47. Položaj v Italiji - *iovanl Julijski Slovani smo bili povodom nedavne notranje borbe v Italiji le gledalci. Na to udobno vlogo smo obsojeni po samem položaju, v katerem se nahajamo. Veliki dogodki, ki segajo s svojimi posledicami v vse italijansko politično življenje, so šli dosedaj in bodo šli tudi v bodoče preko naših glav- S tem ni še nikakor rečeno, da bi pri teh dogodkih ne bili prizadeti tudi mi. Nasprotno: prizadeti smo in navadno še skrajno kruto, tako da se svoje prizadetosti čutno zavedamo kljui> vsej zapeljivosti naših «vzvišemh» sedežev na galeriii, kjer bi ne bilo nikakor čudno, če bi nas obvladalo razpoloženje za zgolj < estetično* sodoživljanjc. Tak položaj in take njegove nevarnosti nam narekujejo posebne naloge, ki merijo vse k vrhovnemu cilju, k ohranitvi našega naroda. Vprašanje, ki nadkriljuje vsa druga, tiči v tem, kako se prilagoditi vsakemu položaiu, tako da bi vkljub vsemu vendar le ostali močnejši od dogodkov samih. To mora biti naša večna skrb. In take skrbi se nam porajajo tudi sedaj spričo nedavnih velikih in krvavib dogodkov v Italiji, posebno še spričo fašistov-skega navala. Pred par dnevi smo si postavili vprašan je, kakšni da so končni cilji mogočnega fašistovskega gibanja, ter smo rekli, da ie treba čakati, da odgavon bodočnost. Ta poslednja nam seveda še m mogla odgovoriti, pač pa smo dobili medtem več odgovorov iz kompetentnih ia-Šistovskih ust. Fašistovski poslanec Lupi rekel v zbornici kratko in jasno: «Ah »e se mora bo nem polju ni ni kak gospodarski, temveč čisto strankarsko-političen program. Kakor hitro bi prišli fašisti do vlade, bi stali pred tako groznimi nalogami, da bi iim mogli postati ko® le s pomočjo tiskal-aice za bankovce. Fašistovska vlada bi morala izdati ogromne svote novega denarja, kar bi poslabšalo stanje italijanske valute in ;položai države sploh loda tudi že sama fašistovska diktatura $cot takšna bi imela za italijansko valuto porazne posledice, ker bi nastopila neizogibno nestalnost in napetost v mednarodnih odnosa jih. Fašisti bi šli celo tako daleč, da bi odpovedali rapallsko pogodbo, kakor se je izrazil poslanec DucLn v pogovoru, ki mu je bil te dni ▼bjrvvljen v «Popolo dTtalia-*. Ni treba dokazovali, da bi pomenil tak korak novo evropsko, ako ne svetovno vojno i Nobena obnovitev Italije pa na more biti resna, ako bi ne bil združen z njo sploini moralni preporod ljudstva- Fašisti so sicer ustvarili nekako novo moralo, toda ta fašistovska morala je v popolnem;1^ ir^licnov. nasprotju z vsem dosedanjim pojmovanjem, Je to morala samokresov, morala egeističnega patriotizma, v imenu katerega lahko porstane sveto tudi najstrašnejše dejanje. Klasičen, izraz je dobila ta morala pri obrambi obtožencev radi umora tiskarja Miillerja v sledečem mestu iz brambnega govora (ki ga posnemljemo po «Piccolu»): «S kakšnim namenom je bil umorjen Miiller? Radi ropa ali iz osebnega maščevania? Ne? En namen pa je Še država navdahniti s fašizmom, ali bil, toda ta namen ima sveta ime Italija. * Da, pomotoma je bil jMuKler umorjen*, toda bil je umorjen v imenu Italije. Tudi Viljem Gberdan je hotel pesiati morilec, falizem stopil na njeno mesio»; fasnejšt je bil to dni sam fašistovski vojvoda Mussolini v svojem glasilu «Popolo dTtalia*: »Fašizem ni le kaprica nekoliko ljudi, nekak skup nasilnežev s prodanimi prepričanji, temveč globoko tajinstveno čudežno delo plemena, začetek nove dolge dobe v italijanski zgodovini, konec nespo- Novt vrsta fašizma« RIM, 12. Nekateri poslanci iz demokracije so začeli agitacijo za ustanovitev nove stranke bivših borcev na demokratski podlagi Prvo idejo za to gibanje je dal bivši vojni minister poslanec Gasparotto. Poslanec Gasparotto je podal o tej agitaciji rimskemu listu «11 Mcndo» sledečo izjavo: «Res je, da so mi nekateri poslanci rekli povodom zadnjih dogodkov, da bi bilo potrebno, ko bi demokracija točneje opredelila sveje stališče- Dotičnega pogovora so udeležiK člani raznih parlamentarnih Vsesokolskega zlieta se i,deleže razni tudi napram sebi^ grozi tudinjim ista ne ministri. Na zlet pridejo: IftalH* telovadbah- V Ljubljano so prispeli včeraj ] dovoli NemčHi odlog, medlem ko bt se ,i na Italija -j mister Kottas, kot odposlanec ministrstva; drugi strani praznili žepi. Italija podpira fran- Seja ministrskega sveta- orosvete mr dr Storr-Best, kot zastopnik predlog glede premogovnikov, ker po- Vv j u . pruovei.tr, nir. » j laga veliko važnost na plačda v naravi in ker K1M, 12. Danes preapOMne OD iu. uri vlad€| „ ^ 1. tiankffi, n. in J., k« i bi bilo nadzorovanje premogovnikov in gozdov se je sestal ministrski »vet k se^i. beja je topnik ministrstva za narodno telesno zc!o koristno. Vse to* pa smatrajo Italijani — trajala do 13- ure. Prisotni so bili vsi mini- vzgojo, mis Copeland. zastopnica ženskih, pravi list — le kot uvod k pretresanju glavne-stri razen Scfaanzerja in Paratorea. Mini- telovadnih organizacij, mr- Maclen. kon- | ga vprašanja. Prav j'e, da so Nemčiji dovoli od-sier za notranje zadeve\ Je poročal, da Velike Britanije v Zagrebu. ! log, toda zavezniki imajo velike dolžnosti se je položaj z ozirom na javni red zbolj-šal, kar je vzel ministrski svet z zadoščenjem na znanje. Nato se je ministrski svet obširno bavil z vprašanjem ureditve genovskega pristanišča in je sklenil tozadevno primerne ukrepe. Italijanski državni doig se množi. RIM, 12. Zakladno ministrstvo je izdalo poročilo o splošnem stanju italijanskega državnega dolga dne 30. junija 1922. Poročilo izkazuje, da je znašal državni dolg ob koncu preteklega finančnega leta {1921—22) 78 miljard 215 milijonov v kapitalu in 3 miljarde 708 miljonov v rentah. V začetku ccienoenegs; finančnega leta je znašal državni dolg 75 miljard 816 miljonov v kapitalu in 3 miljarde 588 miljonov v rentah, tako da se fe svota pomnožila skoraj za 2 miljardi m 400 miljonov, a rente jugoslovenski minister pravde dr. Laza Markovič, poljedelski minister Ivan Puceli in minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav. Prijavil je svoj prihod tudi minister za narodno zdravje Omerovič. Načelnik v ministrstvu narodnega zdravja dr. Štampar dospe tudi na zlet kot relerent. Notranje ministrstvo zastopa na zletu načelnik viad. svet- dr Svetek. Jugosloveni iz Južne Amerike. Glasom dospele brzojavke prideta }na vsesokolski zlet v Ljubljano tudi brata Petrinović, kot zastopnika JugoslovensKe-ga Sokola v Avtofagasti v republiki Chile, Južna Amerika. Darilo Ljubljane za mednarodno tekmo. Izvršitev daru mestne občine ljubljanske za mednarodno tekmo na vsesokolskem zlietu je bila poverjena kiparju Lojzetu Do-linarju. To je 60 cm visok bronast kip na mesto Ljubljano kot Slovenko v narodni noši. Na podstavku iz zelenomarogastega kamna je bronasta plaketa z mestnim grbom in lipovo vejico; plaketa ima napis: ^Mestna občina liubljana — mednarodnim tekmovalcem — na I. jugoslovenskem vsesoko 1 skem zletu — 11.—15. avgusta 1922 — V Ljubljani.» Napis ima pet vr- StlZa včerajšnji dan določena mednarodna tekma se je začela ob 9 dopoldne. Ze v godnjih jutranjih urah je bilo zletno teio- naj se obdajo s kakršnimkoli evfemi-zmorn, one pomenijo, da se ima peta božja zapoved «Ne ubivajf* reformirati v sobne liberalne itrdijauske države in so- j «Ne ubivaj, razen v imenu Italije!* Na cializma, ki je njen parazit na nasprotnem. koncu nekega proglasa milanskega fa^ija koncu, fašizem ie obrazovanje nar. države, i pa smo čitali te dni sledeče: cTako hooa katera ne kupu?2 in prosjači svojega obsto- nas Bog, tako hoče Italija*, kar bi porae-ja, temveč ga zabtveva in vsliljuje vsem«, nilo, da si zamišljajo celo nekalcega po- Poleg teh par odgovorov glede pravih namenov fašizma, ki so prišli neposredno iz ust odličnih fašistov, je treba podčrtati nekoliko pomembnih znamenj, ki niso nič manj zgovorna. Poleg socialističnih listov opozarjajo v zadnjem času tudi meščanski Usti na nevarnost zaoedbe Rima po fašistih («Štampa^, cPaese*), kateri bi sledila fašistovska diktatura. Vlada se zaveda resnosti položaja in je baje poklicala pred nekoliko dnevi k sebi najvplivnejše člane generalnega štaba, da jih opozori na prisego zvestobe- Na drugi strani pa so morale pasti vsakemu v oči burne in ponovne manifestacije, ki so iih priredili fašistovski poslanci na zadnjih dveh sejah prisotnim ■častnikom na galeriji z viharnimi klici: «Ži-vela armada*. Zelo značilen je bil tudi ukaz vodstva fašiatovske stranke, naj fašistovski oddelki izkažejo pred svojim odhodom iz zasedenih mest predpisano čast prisotnim armadnim oddelkom. Vse to kaže, da hočejo fašisti dobiti nekak monopol ljubezni in spoštovanja do italijanske armade, kar nam prepričevalno dokazuje, da jo hočejo popolnoma pridobiti za svoje potrebne jx>litične namene. Dejstvo, da so na zakljuom seji sedanjega zasedanja priredili armadi navdušeno ovacijo tudi socialisti, naa more samo potrditi v mnenju, da je postala armada res središče položaja. Po vsem se torej vidi, da ne more biti nobenega dvoma več glede intimnih namenov fašizma. Fašizem hoče «odpraviti sedanjo liberalno državo*, kakor pravi Mussolini. Gotovo je, da bi široke ljudske množice prav nič ne žalovale po tej državi. Bistvo liberalne države je pač v nienem parazitizmu. Udobni politični in gospodarski liberalizem je pač tisti grešnik, ki je kriv vsega sedanjega socialnega zla. Liberalna država sedi lepo v sredi na udobnem stolčku in mirno gleda, kako močnejši izkorišča dano mu svobodo za tlačenje šibkejšega, kapitalist proletarca, inteligent nevedneža itd. Taka država je podobna človeku, ki je in pi>e zastonj na račun drugih. Ljudske množice so že davno izpo-znale, da je potrebna reforma IHjeralne države v socialnem smislu. Zato se bo vsak socialno misleči človek v tem oziru s fašizmom popolnoma strinjal- Toda na drugi strani pa mislimo, da se bo našel le malokdo, ki bi bil prepričan, da nam je prišel v fašizmu tisti Mesija, ki bi bil zmožen izpolniti prerokovanja o novi državi. Fašistovska država, ki bi «zahtevala svoj obstoj in ga vsiljevala vsem»f bi bilo pravo onkrajno nasprotje socialne države. Po tej teoriji bi bila država cilj, a prebivalstvo sredstvo države, ljudje radi držav, ne države radi ljudi, kar bi pomenilo povratek k absolutizmu in h geslu: «L'Etat, c'est moU v pomnoženi izdan. Ne liberalec, o z socialist se ne bosta rao-£ a nikdar iskreno navduševati za tako državo in poslednji se bo rajši oklenil liberalne države, da reši, kar se rešiti da. To je tudi smisel sodelovanja, za katero bi bila pripravljena večina socialističnih poslancev in tudi italijanskega socialistične i proletariata. Kar pa izključuje ?e vnaprei vsako možnost obnovitve Italije potom fašizma, je popolna bezprogramnost te stranke v gospodarskem oziru. Njena borba s socialisti in popolari m. sindikjl- skupin ter so nanašali, da bi bilo z ozirom ? ^^ ^ _____ toda morilec za blaženo ime Italije*. Naj! »a sedanji poledaj zelo važnoustvariii tes- rlabito' polno ljukl. Glavna tribu- se denejo te besede v kakršnokoli zvezo, nejše zveza medf demokracijo in bivšimi ^ tolnv^dišču ie okrašena z državni- borci. Kar se mene tiče; — sem naglasil, da me veže disciplina napram skupini demokratičnih socialne v, kartera bo v kratkem temeljito vzela v pretres vprašanje bo-lrše opredelitve našega nastopa v parlamentu in v deželi. _ Toda, saj ste vendar imeli pogovor z zastopniki Udruženja bivših borcev? _ Ras je — je odgovoril Gasparotto na to vprr.šenie — da je govoril neki zastopnik Uckuženfe bivših borcev z menoj in tudi z nekaterimi drugimi poslanci demo- Vsaka~tekmovalna vrsta je ime-kraick& socialcev ter je razpravljal z na- ^ komisijo prve tri sestave prostih hi. Toda iaz sem iziavil ______v T liani, katere sebnega fašistovskega Boga! Ali morejo tvorili take «teorije* podlago za moražni preporod Italije? Nikdar! Teh par temeljnih črt fašizma zadestuje. r j kakor ne na na telovadišču ie mi in narodaimi zastavami ter zastavami držav, ki so poslala svoja zastopstva na vsesokolski zlet. Pred pričetkom mednarodne tekme se je vršila tekma članic Ju-goslovenskega Sokolskega Saveza, ki je naredila na prisotne na£oi?ši vtisok. Pred začetkom tekmovalne tekme je bil lžrcban tekmovalni red, po katerem so nastopili naiprej Čehoslovaški, nato Luksenburžani, Jugosloveni in končno Belgijci. Francozi <00 zaradi poznega prihoda nastopih se-le da se prepričamo, da nikakor r>e mare bit? tisti Mesija nove Itaitis, za koterega J ix>i o tem vprašanju. Toda jaz se je začel v zadnjem času predstavljati.' tudi povoiora tega pogovora, da naj ^ sestavu *ix. 4 ----- — Nacionalističnega idealizma ne bo tesau borci ubere,«o svobodno svojo pot brez j ^ ^ strumno prikorakale na telovadiiče mm "1 it* ^TjL j v/ " - — * izjavil | za svescJ^rvlski zlet v Ljubljani, katere i bivši 1. £estavil ar. Viktor Min-nik. Točno ob ; gibanju nihče oporekal, toda to še davno ni dovolj, da bi mogel nekega lepega ifne kar kratkomalo stopili na raesto sedanje liberalne države. Kljub vsem izjavam in raznim znamenjem mislimo, da se ne bomo motili, ako rečemo, da fašisti sami reeno ne verujejo v svojo diktaturo ter da so vrgli to straiilo v javnost lo zato, da izkoristijo strah v svoje strankarsko-pcli-tčrae: namene za razne presije na vlado. Zadnja «zmaga* nad socialisti ni v bistvu ničesar izpremenila. Socializem je potisnjen v ozadje, kar pa ne bo na korist fašizmu. Čim manj bo prevrat niš tv o dvigalo £lavo, čim bolj se bo socializem ckial zakonitosti, tem bolj bo postajala sedaaja kriza fašistovska kriza in tem posj bo moraj priti fašizem v sovražno nasprotje z državo. Čina pa pride med tema dvema činiteljima do resnega spopada, kjer bo šlo res za spopad med fa&zmom in vlado in kjer vladi ne bo mogoče gledati križam 'rok, tedaj bo zmaga na strani drfave, o tem ie vsakdo lahko prepričan. Vsrska zmaga fašizma nad sociallzmcm je po tem takem udar, ki se obrne proti fašizmu samem Ni izključeno, da do^i fašiztem pri prihodnjih volitvah mnogo več poslancev, kakor jih fe imel do sedaj, kar bi znalo imeti za posledico, da se država navdahne s fašizmom, kakor je rekel poslanec Lupi. To ste bo zgodilo v obliki posebnih zakonov' za zaščito države, ki iih že sedaj zahtevajo najbližji sorodniki fašistov — nacionalisti- To pa bo naravnost smrtni udarec za ves fašizem, ker bo tedaj izgubil vso svoio «raison d'etre*. Fašizem torej ni in ne more biti nikaka stranka bodočnosti. On predstavlja nevihto, ki bo prenehala, čim se razpršijo oblakC ki so jo prinesli. Nam julijskim Slovanom gre za to, da to nevihto prenesemo živi in zdravi, ne da bi podlegli ranam, ki nam iih povzroča sedanja državna kriza v Italiji. Splošnega položaja fašizem v bistvu ne bo izpremenil, medtem ko mora obnovitev priti cd druge strani. Ni pa nobenega dvoma, da se radi fašistovske krize zavlačuje rešitev najvažnejših vprašanj, ki se tičejo naše bodočnosti, n. pr. vojne odškodnine, avtonomije, šolskega vprašanja i. dr. V ded tega moramo iskreno želeti tudi mi, da bi se Italija čim prej izkopala iz sedanje hude krize, ter smo tudi pripravljeni iskreno prispevati k temu cilju, kolikor nam dopuščajo naše moči in kolikor je to sploh mogoče s tribune neodločilnih gledalcev, kamor so nas potisnile posebne razmere, v katerih živimo. Na vsak način pa se mora naše ljudstvo skrbno ograditi proti vplivom te nove «rpatriotične morale* in «reforme božjih zapovedi*. Le tako bo ohranilo svojo odporno silo, da bo v stanu prestati tudi ono hujšo*nevihto, ki bi nastala. Če bi fašizem preko vseh predvidevanj ipak presenetil državo in se polastil vladne moči, naj bi bilo za še tako kratko dobo. posrednega ali neposrednega vmešavanja parlamentarcev.* Urednik rimskega lista je stavil poslancu Gasparottu še druga vprašania o tej zadevi, teda poslanec ni hotel dati nika-ke£a odgovora. Milanski občinski svet ba razpoščen- RIM, 12. Včeraj predpoldne je prišel v Rim milanski prefekt senator Lusignoli. Bil je sprejet od ministra za notranje zadeve sen. Taddei^a in od ministrskega predsednika Facrte. «Tribuna» pravi, da bo milanski občinski svet kljub nasprotnim uradnim zatrdilom prav gotova razpu-sčes. Občina v Mo*d poverjena socialistom, MONZA, 12. Včeraj je izdal podprefekt v Mocrzi objavo, v kateri naznanja, da se po ukazu njegove ekscelencp generala Ca-tansa d>činsH urad povrne v roke zastopal, ki je bil izvoljen. JusostevSIa VSESOKOLSKI ZLET V LJUBLJANI. LJUBLJANA, 12. Ljub^&na se je odela v svečano ofcdteko. Mesto je bogato okrašeno s, cvetlicami in zastavami, ulice so kar črne ogromne množice, ki je napolnila mesto. Prišli so gostje iz ve bil vsled tega popolnoma drugačen in se mora tudi presojati z povsem drufačnega stališča. Jugoslovemka vrsta je nastopila med splošno napetostjo pod vodstvom dr. Viktorja Murnika. Njeno izvajanje je bilo brezhibno, precizno in. obenem elegantno-Občinstvo kar ni hotelo prenehati z odobravanjem in klicanjem. Nastop Belgijcev je tudi očaral občinstvo in naredil na komisijo najlepši vti-sek. Po končanih vajah je komisija izvršila tajno klasifikacijo, dani komisije so izjavili, da so Jugosloveni v vedeniu, postavitvi in nastopu najboljši; dosegli so polno število točk. Po končani klasifikaciji se je vršila na 3 metre dolgi, 42 cm široki in do ramen visoki bradlji z eno obvezno in eno poljubno vajo, nato pa tekma na drogu. Jugosloveni so si povsod priborili častno mesto. Najbolj srdit je bil boj med Čehoslovaki in Jugosloveni, ki so si približno enaki, Francija Koliko so pobrali davkov v zadnjem mesecu na Francoskem. PARIZ, 12. Dohodki od neizravnega davka in od1 davka na monopol so dosegli v mesecu juliju svoto 1,471,959.000 frankov, t, p za 20% več kot v istem mesecu lanskega leta. To je največja svota, ki se je do sedaj dosegla. Opravilne pristojbine so vrgle 196,812.000 frankov in ta svota je tudi večja od one iz istega meseca lanskega leta* _ Anglija Londonska konferenca. — Pesimizem listov. Napetost ponehala. — Delni sporazum dosežen. LONDON, 11. Listi so nadalje v skrbeh radi usode konference m za slučaj, da pride do razdora med zavezniki, naglaiajo pa, da si vsi zavezniki prizadevajo, da se kaj takšnega prepreči. «Timeg» označa tako-le stališče Italije! Italijani ne verujejo v razdor. Stavijo si vprašanje, kaj bi nastalo, ako bi se zavezniki ne mogli sporazumeti. Nemčija bi ne dohila odloga, toda to bi ne bila nepopravljiva nesreča, ker bi se vprašanje lahko zopet začelo reševati od začetka. Za vse nadaljne delovanje reparacijske komisije bi bil razdor med Francijo in Anglijo prava nesreča. Italija stoji na stališču, da je nemogoče da se na eni strani varnost kot Nemčiji. Italija misli, da je treba rešiti vprašanje reparacij čim prej, toda kljub temu naj br se počakalo še par mesecev, ker bi znala med tem Amerika izpremc-niti svoje stališče. Italijanska vlada misli daljo, da se z Balfourjevim pismom medzavezniških dolgov ni bila izbrala najboljša pot za rešitev tega vprašanja. Tudi <-Daily Telograph* se bavi z italijanskim stališčem in pravi, da se Schanzer in Paratore resno trudita, da bi preprečili, da bi se moraiorij ne raztegnil na vse tiste vrste reparacij, pri katerih je Italija neposredno prizadeta, t. j. predvsm pri reparacijah v naravi. LONDON, 11. Posebni poročevalec pariškega lista «Intransigeant» je imel jx>govor z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Schanzerieni, ki mu je izjavil: aToplo želim —-je rekel Schanzer — da bi se našla reištv. Ni si mogoče misliti, da bi moglo priti do razdora samo radi enega vprašanja, ki predstavlja le zelo omejen del velikega vprašanja reparacij. Treba je nadaljevati pogajanja, da se najde rešitev, kateri lahko pritrdijo vsi zavezniki, kajti sporazum med velikimi državami je najtrdnejša podlaga evropske politike in vsled tega moramo napeti vse moči, da se temelji tega sporazuma ne omajajo. Ti dve vprašanji sta med seboj tesno združeni. Ako se na eni strani misli na to, da se Nemčiji olajšajo bremena, je pa treba imeti na drugi strani pred očmi težke gospodarske razmere, v katerih se nahajajo tiste zavezniške države, ki so od vojne največ trpele. V tem oziru je velika sličnost med položajem Italije in Francije. Morda bo treba čakati še nekoliko mesecev, preden bodo mogle doseči zadovoljive rešitve. Ako pa se v resnici hoče priti do pravega razči-ščenja ozračja, se temeljit pretres tejja vprašanja ne bo smel predolgo odlagati. Vsled tega sem izrazil že na prvi seji željo, r.aj bi se odbor bankirjev čim prej zopet sestal, da bi rešil vprašanje o mednarodnem posojilu. LONDON, 11. Danes zvečer od 9. ure do polnoči so imeli izvedenci sejo. Italijo sta zastopala kom. Ameglio in Giamnini, Anglijo fe zastopal Blaket, Belgijo Demelmaus, Francijo Tannery in Japonsko Sejiiba. Na seji se je razpravljalo o protipredlogih za sporazum. Ves protipredlog obstoji iz desetih točk. V konferenčnih krogih prevladuje mnenje, da j'e nevarnost razdora minila. Konferenca bo ta protipredlog odobrila na seji prihodnjega pon-dcljka, s čimer se zaključi tudi konferenca sama. PARIZ, 12. Finančni minister in finančni izvedenci, katerih seja se jo končala opolnoči, so potrdili enoglasno sedem točk, glede katerih so se bili sporazumeli načelniki zavezniški vlad. Dohodki od zasege carinskih prejemkov in od 26%tn«ga odbitka od izvoza se bodo izročili na tekoči račun nemški državni bsnki v imenu garancijskega odbora. Imenovani odbor bo stavil omenjeno svote na razpolago državni banki, ki bo razpolagala z njimi, dokler bo Nemčija izpolnjevala svoje obveze. V nasprotnem slučaju se bodo te svote takoj zasegle. Državljanska vojna na Irskem, DUBLIN, 12. Po vesteh iz Waterfarda, ki so prišle iz zanesljivega vira, so zavzele viedne čete Cork v četrtek zvečer. V mesto se je povrnil popoln mir. DUBLIN, 12. Vladne čete so zavzele mesta Clonmel, Kasir in Dungansenel. Mesto Cork je v plamenu in mnogo hiš je bilo močno poškodovanih. Eksplozija na angleškem parniku. LONDON, 12. Prispela je vest potom brezžičnega brzojava, da se je dogodila na parniku «Adriatic» paro plovne družbe «White Star Line* velika eksplozija. Parnik je odpotoval iz New-Yorka preteklo soboto z 900 potniki, a nesreća se mu je pripetila 300 kilometrov od ameriške obali Eksplozija je nastopila v spodnjem delu ladje. Dva mornarja sta bila ubita in več iih je bilo ranjenih. Ladja je le neznatno poikock>v2Jia, tako da bo nadaljevala vožnjo z lasfemmi močmi, seveda z zmanjšano brzino. Med potniki ni bil nihče ranjen. Belstja Predsednik argentinske republike v Bel- - <• BRUSELJ, 12. Predsednik argentinske republike De Alvear je prispel včeraj popoldne v Bruselj- Na postaji ga je sprejel kralj Albert in prisotno je bilo tudi odposlanstvo argentinske naselbine. Predsednik in kralj sta si ogledala 6ete, ki so bile razvrščene pred postajo. Nato sta se odpeljala v avtomobŠu v dvor, kjer bo predsednik De Alvear stanoval. Zvečer je priredila kraljeva dvojica pojedino v časi predsedniku. __. r' Nemilja Pozdrav predsedneka Zedc njenih držav povodom obletnice ustave. BERLIN, 12. Povodom tretje obletnice nemške ustave je poslal predsednik Ze« dinjenih ckžav predsedniku nemške republike brzojavko, v kateri vzraža upanje, da bo šla velika nemška republika vedno po poti miru, kajti le dobri odnošaji med narodi rodijo napredek in blagostanje. Predsednik nemške republike je poslal ameriškemu predsedniku zahvalno brzojavko, v kateri je rekel, da upa, da bodo iste ideie o obliki države pripomogle v bodočnosti do popolnega sporazuma med nemškim in ameriškim narodom. Nemški listi in obletnica nemške ustave BERLIN, 12. Povodom obletnice nem« ške ustave, ki se je obhajala predvčeraj* Stran 11 fnjim, so priobčili listi slavnostne članice v proslavo dogodka- «Tagliche Rund-tchdu» pravi, da se mora ustava varovati, ker so prepričani tudi nerepublikanci, da !e treba ustavo braniti. «Lokal Anzeiger», I poznavanja italijanskega jezika, izdaja iz-ki je glasilo desnice, pravi, da se lahko vsi ključno italijanske odloke: zavarovalnica prijatelji stare ustave kljub navzkrižjem proti nezgodm. Zdi se, da se hoče to sedaj složijo s prijatelji nove v skupni ljubezni udomaćiti tudi pri raznih drugih oblastvih. do države, ter dostavlja, da je ustava za-, Pri prometnih napravah se izdajajo tisko-črtala pot, ki pelje navzgor. Liberalna vine skoro izključno v italijanskem jeziku, •Vossische Zeitung^ izjavlja, da nima da- uradni dopisi občinam in zasebnikom so nes država nobenega drugega izvora moči pisani največkrat v italijanskem jeziku, razen volje ljudstva, da se v vsakem slu- Na najvažnejša mesta se nastavljajo vedno čaju ohrani skupnost, pravica in svoboda, pogostejše funkcijornarji, ki ne razumejo Socialistični «Vorwarts» piše, da je dokaz niti besedice nemški. Na kratko rečeno: zdravega razuma nemškega ljudstva že v o pripoznavanju naše jezikovne pravice S da se *je republikanska ideja /med' se ne more često govoriti niti tam, kfer njim tako kmalu ukoreninila, dasi je bez bi zahtevala to praktična potreba, bogastva in brez sijajnih uspehov na zunaj, j V zadnjem času pa je napravil generalni «Freiheit», glasilo neodvisnih socialistov komisariat še korak dalje. Poedinim obla-nagtaša, da je bila v Weimaru proti ustavi, stim je naravnost prepovedal občevati v ker ni odgovarjala njennn idejm. Toda to, nemškem jeziku z nekaterimi drugimi obla-ker ni odgovorila njenim idejam. Toda to, stvi. Celo v slučajih, ko so v obeh uradih padala pred tremi leti, ker se ji je zdelo nameščeni samo nemški uradniki, morata »EDINOST« Trst, 13. avgiuta 1922 stva, pri katerih se ne more pričakovati ^ . . - , , -__________1 __.__ui_jL.Tr i- ji->ejanska resnica pa je, da se plesno dovoljenje pri nas silno lahko dobi, tudi preko županstva, tudi žkrat 3krat zaporedoma v eni občini, tudi če prosijo za ples še mlečnozobi fantje», velja tudi če samo en dan prej zmi- premalo, mora danes braniti, ker se drugim zdi preveč- Pogajanja med Bavarsko in Beriinomr končana. občevati med seboj izključno v italijanskem jeziku in prepovedano jima je, dopisovati si nemški. To je res že višek narodnega preseganja in uradnega prekoračenja vseh pooblastil- Hočemo si domne- 8ERLIN, 12. Pogajanja med državno , i , , _ , , ,. , .. i t . A i 6 i £ i- x • ivati, da gre tu le za zloben cm narodnih vlado m bavarsko so se končali včeraj- ______„ • -__i , - - * ^ ^ . . -•l i - prenapetezev pri generalnem komisanatu U uspehih pogajanj se sestavi zapisnik, ki f„ __f _, , • . K , u t • i j- j f j t' - m prepuščamo našim poslancem, da n* bo izročen bavarski vladi, da £a defini-__* • . r . . .. j , - c XT ' ... : meroaajnem mestu zahtevajo vspostavo ti- tivno odobri, beverna Nemčija je spora- - zum že odobrila« Pred stavko inozemskih železničarjev.^ stega stanja, ki — da niti ne govorimo o zvenečih frazah italijanskih vladnih izjav odgovarja vsej pravici kulturnega UAAr n t/__j |. . 1A . t__ljudstva, kateremu se imajo mzm Tirolci rlAAVj, 12. V porudeJjek 14. t. m. se bo -^i;,- _____ » „ . „ \ , _ tV. i . t . -i • zanvaliti za vse, kar ima dragocenega, vrsti v Utr ehu sestanek zastopnikov ni- j ,, . „ , . .. zozemskih železniških uradnikov inusluž-1. ^J 7 n-t TT bencev. Zdi se, da bo najbrže proglašena f0^00 nen\skl >e?k. ko* ob- sološna stavka, vrfed- česar nredvzema CCVabl° sredstvo med' zasebnik,! Tu ,e splošna stavka, vsied' česar predvzema vlada že sedaj primerne korake. /vieteor padel z neba na Kreto. nemščina jezik, ki ga morajo oblasti pil re-ševaaju svojih poslov popolnoma poznat) ______ ______ _______ m rabati! Nam ni treba presiti ze materijal, ki se da za seboj vleči, dražjih mest v Jugoslaviji, kjer se dohe go- t ?■ ' T» ' J_ _1__ • __* 1" i ' ' ' i/iva Jivila 7n mnni L*r\f nn: nv!pn/\ />ona . , . . . . ,r , . t . . t"0^ živila za manj kot polovično ceno nego Žalostni pojavi V neki kapelici na Monte v naŠ€m tAko — cenem mestu, ki ima na raz- rics razreaci vr^ie ^lt^uv, , Q ( Tirolu) je bil do vojne kip Matere i polatfo eno nannodernSših pire m neslogo; odtod opažamo, da ,e ^P ^ so ga ^^ pre^esli £ ^ledjs. i ^Tp ■ t- siveno aeiovanj i __ Pred letom dni pa so ga zoj>et prenesU v ka-' T Aatvl^c P<> certvan se množijo I rrejeli smo: brez volje in poguma. Pride ples in volja omahne. Ples razredči vrste društvenikov, prinaša prepire in zanimivo po zimi, d'a so pevske vaje bolj p^co^Tiu^falneiTsprev^' DneTl."juhja P^ide tedcn da bi ne braU: ta in ta cer- o zum ko m ples^ (iz^amem po- P , ^ j Crcs ^ progla3| ki • nazLnil k,?V V l J' ?°l^ ^^ *^ ,P°mi' na polju), kot poleti. Ples omoh slov^sno Iavo obletnice tega dogodka s sI,rao; ka,ko dr^e so ^ Pr*.ze cerkven« glave ze par dni prej, plesna nedelja sPlo« podelitvijo vojne kolajne Materi božji Ta slo- ,moič,m, ° cerkTen,h Pr,ed' nima jedra m pusU praznoto m mezmisel za cbret] izyrišl ^ezotkol Celestin En- metlLh! Skoda posebno, ako so — m navadn. društveno delo. Tako jadra mladina napre, iz Tridjenta. 0 njegovem nagovora pravi so. ker stare,sega izvora - iz ctagoceneao brez resnobe v teh resnih časih. - LDer Tiroler,, da je zapustil pot narodnega penala m bi znali imeti celo veliko umet- Kdor resnično ljubi današnji nesrečni mladi ;a _ i^t nisko vrednost. Lopovom pridejo kaj redko na rod. ga varuj pred pijančevanjem in zapravljanjem. Ravno pred kratkim mi ---- m in zaprav- ?amoPrema^?vanJa, j? ,. PraV*. sled in če p> idejo, je cerkvi malo pomagano: •i - izrecno — »izrekel misli, ki morajo zaliti to-___j. . v.' ' t. . u-* • • je pravil neki ... narodno in ™litično čustvovanie PosodJe Jc "đovekje ali pa ,e vse razlito m je fantje zapra-; }lk° nase «arodno m politično čustvovanje, ^ raogočc več popraviti> Kako bi bij0 onemo- ^mjA, iz. rrcavccrajsnpm je paae Tn ^LaT^J^ - pedagog iz goriške okolice, da fantje zapra- ] J~i-l- ^"i!' ni mogoče več popraviti. Kako bi bilo blizu mesta aerolit. Tresk je povzročil ^četudi se danes nočemo nedel^30 Ur ali še več. Verjetno! n/$a r^* ^azlran»a'a X?razal * gočiti te rope? Zapirati cerkve? Ali moćan stres j smešiti z grožnjami, ki ne bi bile na mestu TTn^^fi^ VJ; L J reč «Madonni della Grappa. v imenu svojega Ng svoll mil hočemo — tm\ i! Nedavno je priobčil angleški list «Man-chester Guardian» članek o razmerah v južnem Tirolu. Dokazoval je, kako blag da je jarem italijanskega gospodstva! Kot dokaz zato je navedel dejstvo, da se je Nemcem v južnem Tirolu pustila njihova posest in da se celo nemške šole niso odstranile. Člankar slavi tako dalekosežno toleranco itakianske vlade. ♦ Der Tircler» odgovarja: Pisec članka niti ne ćuti, kako je s temi svojimi mislimi postavil v slabo luč stvari, kateri je hotel služiti. To naj bi bilo torej dokaz za velikodušnost, da nam niso razlastili naše grude in naših tal in da v južnem Tirolu so še nemške šole?! Seveda bi mogli mi dokazati, da hvala giede nemških šol ni opravičena, kajti vsled Corbi-novega zakona ni več nemškim otrokom zagotovljen pouk v nemškem jeziku. Ali, neglede na to, se zdi, da hoče pisec aneksijo kulturne dežele postavljati na istto stopnjo, kakor zavojevanje dežele Peru (sedanje republike v južni Ameriki) po Pizzaru (španskem poveljniku v 16- stoletju), ko vidi najvišji čin italijanske vladne umetnosti v tem, da nas ni izgnala kar vse in da ni vseh r.aših otrok potisnila v italijanske šole! Ne, to ni še posebno častno izpričevalo, in denar, ki ga j ministrstvo za vnan-je stvari za rečeni članek, ni ravno posebno dobro naložen. Predno bomo mogli hvaliti italijansko gospodarstvo v naših deželah, s« bo moralo storiti veliko več in odnehati se bo moralo od maogega, kar smo doživeli v zadnjih štirih letih. Posebno razvoj upravne metode — če ga motrimo stališča pravice našega ljudstva — se je v zadnjem času kaj čudno zasukal na slabše ter napravlja vtisek, da se nemško bistvo le še «tole-rira» v zasebnem živlienju — morda le še v interesu turškega prometa. Narodno pravico tu domačega nemštva hočejo o-blasti, kakor se zdi, vedno odkritejše in izdatnejše žaliti. T« morajo bili (podnevi) veuder odprte. Po noči zaprte, s kaj pomaga? saj so te tat-menda le ponoči. Pa da bi bili iviliziranega plemena ne more donašati nikakega blagoslova!! Tem svarilom nemškega lista se pridružujemo tudi mi Jugosloveni v Julij-slu Kra-Jini v polnem obsegu in iz enakih razlo-gov. Tudi pri nas se upravne metode gibljejo v istih smereh in zasledujejo iste cilje. Tudi pri nas menijo oblast va, da se kaže-jo na višku upravne modrosti, če nam dopuščajo, da moremo še ostati na svoji grudi in da smemo še dihati v zasebnem, medsebojnem življenju. Na velikem torišču javnega življenja pa naj ne zahtevamo niče-sar, ker to gre v navskrižje z nameni upravnih gospodarjev. Ali, tudi naše ljudstvo dokazuje dnevno na vseh poljih javnega snovanja, da je civilizirano! Odrekanje pravic civiliziranemu ljudstvu ne do-naša nikoli blagoslova — kakor pravi južno tirolski lfet tisočkrat opravičeno! Mi hočemo ostati na tei sveti nam grudi podedovani od očetov in uživati na nji vse pravice civiliziranega naroda! zna to v hiši, v gospodinjstvu in želodcu, to- žijo čez slabe čase, da ni moč živeti, da se bo treba izseliti. Časi so slabi, pa človek obdarovan s pamet>o mora te slabe čase boljšati. Prireditelji plesa par dni prej že nič ne delajo, par dni pozneje pa s---'r" ----- Vse drugo, mlado in ler» pripominja, da mu je, kot katoliškemu . . 1 - , XT r r "T -i x -i j t- t v-- i- varen kraj, a ne v zupn»sce! Najbolje pn za- glasilu. težko, da mora zavzeti staiutce proti ... ., ,' , , -.r ,l . f ' '. - vi r d i t; . nesljivih ljudeh. V cerkvi pa se ne smejo mka- temu govoru knezo-skofa. rotem pise*. «Vsi , . . , r . , •, , . i • • - n ^j-i t kor rusčati t< scrlc na manj pa po vec enakih vemo kako ie ravno pokorni papež 13enedikt j . t » u i t i v,7 • " -i ' .. i n • predmeiov, n. pr. ke.ibov, ker tako smo iahko XV zastavil vso silo cer,k vene molitve in vsa K , i_ tj- -4 i u j. , ... j . j t. x'i • namah ob vse: tudi n^oustrance ne v taberna- Ste^frAJSVV sl'avPnrrP/eerCk i ŠZl ^ * •« -fi »f ^ ^ * ^ aii d- • i ■ • „. i i ni en sam in aragocen, raj uprava naoavj se ali Mana Maggiore v Rimu Je pokojni papež dal _ k nc. skoraj vsak večer^ polnej, pa se Msem m za širjenje luteranske vere. V imenu naših in škratih in smo ju kot mah otroci pobožno in mrtvih in živih bojevnikov nasprotujemo tej verno poslušali. Danes oživi pred našimi očmi neresnični trditvi.* — Na zaključku pravi pravljica. Naši malčki nam jo ozive. Zato pride «Der Tiroler*: .Moramo si domnevati, da je vsak. ki mu je sladak spomin brezskrbnih dni verniki.* svojimi nemškimi tej otroški prireditvi. In vsi slovenski stariši ______________i privedejo svoje otroke s seboj, da se naužijejc tako srečen, da bi slišal enega: Sedaj pa " ~ nesem shraniti, kar sem si prištedil. In kdo ie kriv temu zlu, ki se iiri po deželi O** o na^h v novih, pofaa^h, Uradni ^»f^dJŠ ^^^tSTi^ :stmk z dne 10. t. m. prinaša sledeči odlok: i , V ,____ . -__17 „ • vestnik z dne 1U. t. m. prinaša "j ČL 1. Člen 4 odloka izdanega od gen. civ. ko- canh nalafia ------JT?, tami Pametna neposredno agoror- ^J^ g]ed<, poB,oynih ^„štorov (prodajalne. vzbudile in se ie vzbnjajo pS^od "^, « ■nh'Bno- F'- zopet pešali. P„ plesih pa se terfljndst " nricc.fni cemu prizanesel. Kdo pa more reči, da ne potreBuje pri-zanesljivosti? Ti si napravil, kar si mogel, boril si se, dokler si pač mogel... Kaj hočeš še? Najina pota so Šla narazen. •. — Ti, prijatelj, si povsem drugačen človek kakor jaz, — ga je prekinil Rudin ~ l vzdibnil. — Najina pota so Šla narazen, —- je nadaljeval Ležnjov: — morda pa se imam zahvaliti svojemu premoženju, svoji hladni, krvi in še drugim srečnim okolščinam, da - sem mogel neovirano sedeti na zapećku ter ostati opazovalec prekrižanih rok, medtem ko> si moral ti ven, zavihati rokave, se truditi in delati. Najina pola so šla narazen... toda poglej, kako sva si blizu. Saj govoriva skoraj v istem jeziku, zadostuje migljaj, da se razumeva; v istem čuvstvovanju sva zrastla. Malo nas je več ostalo, prijatelj, saj sva takorekoč poslednja Mohikanca! V starih dobrih časih smo mogli narazen, tudi smo mogli živeti v razdoru, zakaj tedaj je bilo še mnogo življenja pred nami; toda danes, ko se redči Četa okrog nas, ko gredo nova pokoljenja mimo nas proti nam tujim smotioro, tedaj je naša dolžnost, da tiščimo skupaj. Trčiva, prijatelj in zapojva po starem: Gaudeamus igitur! Prijatelja sta trčila s kozarci in zapela gic jenih glasov in napačnih tonov, prav po lutko, staro dijaško pesem. — Sedaj greš v svojo vas, — je pričel vnovič Rudin. — Toda mislim, da ne ostaneš dolgo tam, tudi si ne morem predstaviti, kako in kje boš končal-.. Toda pomni: karkoli se ti utegne zgoditi, imaš na razpolago kraj, gnezdo, kamor se lahko* zatečeš. In to je moja hiša. .. ali čuješ, starina? Tudi miselni invalidi imajo pravico do pribežališča. ^ Rudin je vstal. — Hvala ti, prijatelj, — je nadaljeval. — Hvala! nikoli ti ne pozabim tega. Toda ni-, sem vreden pribežališča. Zapravil sem' svoje življenje in nisem služil misli, kot bi bilo treba. — Molči! — je nadaljeval Ležnjov. — Vsakdo ostane to, za kar ga je priroda ustvarila, in več ni mogoče zahtevati od njega! Imenoval si se Večnega Žida-,. Kaj pa ti veš, morda pa si primoran k temu večnemu potovtnju, morda pa izpolnjuješ s tem višjo, tebi samemu nepoznano nalogo: narodna modrost ne pravi zastonj, da hodimo vsi pod Bogom. — Ali greš? — je nadaljeval Ležnjov, ko je videl, da je Rudin prijel za kapo. — Ali ne boš tu prenočeval? — Grem! Zbogom. Hvala. .. Končal pa bom slabo. — To ve samo Bog... Torej zares gre? — Grem. Zbogom. Ohrani me v dobrem spominu-. . in ne pozabi, kar sem ti rekel. Zbogom. .. Prijatelja sta se objela. Rudin je naglo odšel. Ležnjov je dolgo časa hodil gor in dol po sobi, se ustavil pred oknom, se zamislil, zamrmral polglasno: «revež!», sedel za mizo in začel pisati pismo ženi. Na dvorišču pa je zapihal veter ter zavil z zloveščim žvižgom in se silno in zlobno zaganjal v žvenketajoče šipe. Nastopila je dolga jesenska noč. Rlagcr mu, ki se nahaja v taki noči ped hišno streho m ima svoj topli kotiček. .. In usmili se, Gospod, vseh popotnikov, ki so brez pribežališča! • • * Trst, 13. avgusta 1921 »EDINOST« Stran ITI 3. tečaj; trgovsko, obrtno, pomorsko, med-oarodno pravo; trgovska politika in carinska zakonodaja; trgovska tehnika. 4. tečaj: a) Zavarovanje, b) Banke, c) Izvoz in prevozi, d) Javna uprava. Podučujejo se razun tega sledeči jeziki: italijanski francoski, angleški, nemški, srbsko-hrvatski, češki ruski, grški. Vsr.k dijak mora obiskovati pouk in polagati izpite iz treh jezikov; pri dijakih, ki ne prihajajo iz italijanskih šol mora biti eden teh jezikov italijanski. Vpišejo se lahko vsi dijaki, ki imajo spričevalo. katero daje pravico za vpis na kako univerzo ali tehniko. Nadalje dijaki, ki so končali kako navtiko ali trgovsko akademijo. Prošnja za imatrikulacijo (kolek 1 lire) mora biti predložena v času od 1. avg. do 5. novembra 1922. Navesti je treba v nij: Ime priimek, očetovo ime, rojstni kraj, bivališče družine, jezike, katerih se dijak namerava učiti. Priložiti je treba: sliko, krstni list, zadnje dosedanje spričevalo, pobotnico, da so plačane: ima-trikulacijska pristojbina, prvi obrok letne vpisnine in pristojbina za vpisno kf-užico (lir jo_) _ Takse: za imatriKulacijo Ur 150, letna vpisnina lir 450, letna vpisnina lir 450, letna dopolnilna taksa za specijelne izpite lir 50, pristojbina za doktorat lir 150, pristojbina za diplomo lir 75. Mestni dekliški zavod « Vesna* ▼ Maribora. Zavod ima namen, nuditi dekletom v internatu prijazen in vzorno urejen dom, vsestransko izobrazbo in najboljšo vzgojo. Nastanjen je v lastnem, moderno opremljenem poslopju z velikim vrtom in leži v neposredni bližini mestnega parka. V zavodu sta sledeči Šoli: 1. enoletna gospodinjska šola, ki nudi temeljito izobrazbo v kuhanju in splošnem gospodinjstvu in k temu spada jočem računstvu, ži-viloznanstvu, zdravstvu, šivanju, oblek m peiila, serviranju in drugih predmetih. 2. ženska obrtna šola za šivanje perila m oblek. „ ... Po potrebi in številu priglašenk se prirejajo le različni izoLraževalno-strokovni tečaji, kakor trgovski, jezikovni (francoski, nemški, angleški ."italijanski), in gospodinjski, kakor mo-distovanje, krojenje, umetna ročna dela itd. Učenkam se nudi francoska m nemška konverzacija. . , , V internat pa se sprejemajo tudi gojenke, ki obiskujejo različne šole v mestu, kakor meščansko Šolo. učiteljišče, trgovsko šolo, gimnazij, realko. . T Mestna uprava je zavod pod novim strokovnim vodstvom popolnoma preuredila, tako da je gojenkam zasiguran res najboljši dom. Nadaljna pojasnila daje in prijave sprejema: Vodstvo dekliškega zavoda «Vesna», Maribor, Aškerčeva ul. 6. _____ DruStvena vesti Srednješolska organizacija. Ustanovni občni ;bor se bo vrši! v nedeljo, 20. t. m. ob 10 v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Učiteljsko društvo za Trst m okolico prosi vse odbornike, da naznanijo takoj po dopisnici predsedniku svoje stalno bivališče. Iz tržaškega iivSlenia Človeški okostnjak najden v skladišču pod zemljo. Umor izvršen pred več leti? V ulici Madonna del Mare se je zbrala včeraj popoldne pred skladiščem V hiši št. 5 ogromna množica ljudi, ki so jih orožniki na vratih skladišča komaj zadrževali. Kaj se je zgodilo? Zidar Josip Vecchiet, stanujoč na Kjadinu pri bv. Alojziju št. 804 je bil prišel včeraj na vse zgodaj v skladišče, da po nalogu lastnik* tvrdke z istrskimi vini Dan in Roman izkoplje v skladišču primeren prostor za precej veliko tehtnico. Naročeno mu je bilo, da naj postavi tehtnico tako, da se bodo lahko valili sodi. V ta namen je moral zidar dvigniti veliko škriljo za vrati. Toda kako se je zidar prestrašil, ko mu je z lopato vrgel z zemljo pod škriljo tudi ne-kaliko kosti in zapazil, ko je zrahljal zemljo, da je pod škriljo pokopan okostnjak človeka! Hitel je s svojim pomočnikom na ulico in klical l*udi. Prihitela sta tudi dva stražnika, ki sta se nahajala tam blizu in se postavila na vrata, da zadrže naval ljudstva, ki se je začelo zbirati pred skladiščem. Obveščena so bila tudi oblastva in na lice mesta je prišel okoli 10 cav. Falconi in komisar Loiacomo, ki sta obvestila sodno oblastvo o dogodku. Sodi se, da gre za okostnjak kakega dečka, ker je precej majhen. Dolnja čeljust je zdrobljena, toda še-le zdravniki bodo morali ugotoviti, aii ie bila čeljust razbita vsled udarca na živega človeka ali pa še le ko je bilo truplo pokopano. Na vsak način je gotovo, da gre za umor Določiti se mora le čas. v katerem je bil izvršen. Nekateri sodijo, da ie bil umor izvršen še pred 20 letimL Seveda je vsaka domneva še prenagljena, ker je treba počakati, kaj bo ugotovila zdravniška komisija. Dogodek ?e vzbudil v ulici Madonna del mare in tudi po ostalem mestu razne komentarje. Nekateri hočejo cela vedeti, da se je vi- Elo je vročega poldneva 26- juHia 1848, v Parizu. Upor »nacionalnih mojstrov« je bil skoraj udušen. V neki stranski ulici predmestja sv. Antona je bataljon linijske vojske naskočil barikado. Nekaj topovskih strelov io je razrušilo; njeni branitelji, kolikor jih je še ostalo živih, so jo zapustili v skrbeh za lastno rešitev. Hkratu se je pokazal na njenem najvišjem mestu, na obrnjenem omnibusu, visok človek v starem jopiču, opasan z rdečo šarpo, s slamnikom na sivih, zamršenih laseh. V eni roki je držal rdečo zastavo, v drugi krivo in topo sabljo ter vpil nekaj s hri-pavim glasom. Lezel je na barikado ter mahal z zastavo in s sabljo. — Vincentski strelec je pomeril nanj in ustrelil... Visoki človek je izpustil zastavo ter se zvalil kakor vreča z obrazom naprej, kakor bi se poklonil komu do tal«.« Krogla mu je šla naravnost skozi srce. — Tiensl — fe rekel eden izmed beže-čih insurg^s svojemu tovarišu: — on vient de tuer Ie Polonais- — Bigre! — je odgovoril ta in oba sta se skrila v klet hiše, katere polokna so bila zaprta ion katere zidovi so bili polni sledov puškinih in topovskih izstrelkov. Ta «Polonais» ie bil — Dmitrii Rudin. Konec. deval pred leti v hiši št 5 mož, ki je nenadoma brez sledu izginil, in da je bil gotovo on umorjen in pokopan v skladišču. Seveda so to le ugibanja, ki spremljajo podobne dogodke in ki nimajo nobene podlage. Med vojno je imela to skladišče vojaška uprava, pred vojno pa neki ogljar. Pripomnimo naj še, da je včeraj popoldne ob 4 prišel na lice mesta sodnik dr. Bencich s svojim avskultantom. ki je dal prenesti kosti k Sv. Justu, kjer jih bo v pondeljek pregledala zdravniška komisija. Pravijo, da so našU še eno majhno glavo in več kosti, tako da bi šlo za celo grobnico. Oblastva na vsak način drže stvar tajivo. V ponedeljek zjutraj se bo raziskovanje v skladišču nadaljevalo. Zaradi pretepa je bil včeraj pripeljan v tukajšnjo kaznilnico 34 letni Fran Sedenga iz Podlake pri Senožečah. Aretirali so ga tamkajšnji orožniki zaradi pretepanja v vaški gostilni. Res lepo je zastopal tvrdko Straaser, kt trguje z žitom in ima svoje urade v ulici Maz-zini 4, neki Mavricij Levy. Mož je bil poslan kot zastopnik na Reko. Odkar je tvrdka poslala njega na Reko, so ji prihajali od tam zelo pogostoma razna naročila, denar pa — bolj poredkoma. Levy se je izgovarjal, da kupci začasno ne razpolagajo z denarjem, da pa se ni treba bati. ker so zanesljivi. Izkazalo se je, da Levy ni nič kaj zanesljiv, kajti mož je zapravljal prejeti denar v javni igralnici v Opatiji. Pripeljali so ga v tukajšnje zapore. Nesreča na dela. Kovač Fran Lipice r, star 28, stanujoč v ul. Filippo Zamboni 2, ie bil včeraj popoldne v ladjedelnici Lloyd vržen od stroja ob zid tako nesrečno, da je bil ves razbit po lgavi in da so mu se pretresli možgani. Rev«?ž je bil prenesen v bolnišnico- Njegovo stanje je precej nevarno. Zastrupila se je Emilija Valentinčič, stara 2 leti, stanujoča pri Sv. M. Sp. 763, je našla nekje v sobi steklcnico s karbolno kislino, ki jo je mati rabila za čišćenje postelj, in je pila. Stariši so še pravočasno zapazili nesrečo in poklicali zdravnika, ki je dal otroka prepeljati v mestno bolnišnico. Sobi carica je zadela 30-letnega defcvca Ivana Privilegia na delu v skladišču l«sa tvrdke Minzi v Skednju, Peljali so ga v bolnišnico. Porotna razprava zarada visoke poneverbo na škodo države. — Obtoženci oproščeni. Porotna razprava zaradi poneverbe na škodo države v tehničnem oddelku se je nadaljevala predvčeranjim popoldne. Seja je bila posvečena govorom zastopnika civilne stranke, državnega pravdnika in branileljev. Zastopnic civili: e stranke cd v. Coglievina je zahteval od obtožencev odškodnino s 5% obrestmi, Državni pravdnik Gargano je označil tri obtožence kot verižnike, Venierja pa kot ne-poštenjaka, ki kot blagajnik krade in izrablja zaupnost, s katero mu je bilo poverjeno tako odgovorno mesto. Obtoženci so prav dobro vedeli, da gre za denar, a so vkljub temu kradli. Državni pravdnik je pozval porotnike, naj dajo vsakomur, kar mu gre. Dr. Robba, branitelj Vi/ialija, je poudarjal, da je to ena njegovih najlažjih obramb. Tu ne gre za krivdo obtoženca, temveč za obsodbo sistema. Uprava državnega denarja bi pač morala biti poverjena ljudem, ki so zmožni svoje služb«. Viđali, ki ni nikak verižnik, temveč skoraj reve*, je bil pri tvrdki deveto kolo, in ni vedel sploh nič o njeni upravi, kaj še o tem, čigav je bil denar. Cim je izvedel, da gre za državni denar, je hotel stvar naznaniti obla-stvom. Prosi porotnike, naj ga oproste. Odvetnik Zennaro, branitelj Rajka in Virgila Malusa, pozna obtoženca že od prej kot poštenjaka in ju je kot taka spoznal tudi tekom te razprave. Denarja nista dvignila iz blagajne, temveč sta ga dobila kot posojilo od prijatelja Venierja. Hotela sta povrniti vse in sta deloma tudi vrnila, ko sta izvedela, da gre za državni denar. Država ne bo izgubila nič, ker je upnik kakor drugi *• dobila bi pa bila gotovo več, če bi bila stvar poravnala mirnim potom in bi ne bfla s tako naglioo stavila tvrdko Malvsa na boben. Prosi porotnike, naj ne bodo oferatni proti obtožencema, katera je nesreča že itak hudo zadela. Bila sta poštena toda nesrečna trgovca. Odvetnik Giannini, branitelj glavnega obtoženca Veniera, je povedal, da je gin jen, ko prvič govori jwed porotniki mesta Trsta, o katerem je sanjal v strelskih jarkih na Krasu. Obtoženec je dvignil denar iz blagajne, najprej samo manjšo svoto, ne za se, temveč za svoje prijatelje v stiski, katerim je pomagal tudi s svojim denarjem. Prosi porotnike, naj upoštevajo duševno stanje obtoženca, naj bodo pravični ter ga oprostijo, ker je dokazano, da ni nameraval krasti. Državni pravdnik in odvetniki so na včerajšnji razpravi govorili, nakar so se porotniki umeknili v svojjo dvorano, da izrečejo svoj pravorek. Ob 12.10 je bil pravorek izrečen. Na podlagi pravoreka so biH vsi 4 obtoženci oproščani. Venier in Rajko Malusa, ki sta bila do včeraj v zaporu, sta bila izpuščena v svobodo, • » • Včeraj popoldn se je začela razprava proti Lorenzu Scorta, Viktorju Zugur in Štefanu Co-renica, ki so obtoženi razpečevanja ponarejenih tisočlirnih bankovcev. Predseduje razpravi kom. Anđreis, drž. pravdnik dr. Gargano. branitelja odv. Zennaro in Matosel-Loriani. Jo je zadnja razprava v sedanjem zasedanja porotnega sodišča. Prihodnje zasedanje se bo začelo dne 25. avgusta. uri, ko se je ta zaklenila v sobo, je zazvonilo. Sobarica je naglo letela v sobo št. 15, kjer je našla omenjeno damo vso spremenejno v bolečinah, ki je klicala na pomoč. Sobarica je takoj poklicala gospodinjo, naročili so tucti kočijo. Dama je bila zastrupljena s sublimatom. Za prvo silo ji je dala hotelirka steklenico mleka, ki ga je zastrupljenka popila, nato je prišla kočija in odpeljali so jo v bolnišnico usmiljenih bratov. Tam ji je zdravnik izpral j želodec in jo rešil vse nevarnosti. Ugotovil je, da je bila vzela precej veliko dozo sublimata, da se reši življenja. Zakaj je dama napravila to dejanje? Iz ljubezni. Ljubila je nekega moškega. ki je svoječasno stanoval v Gorici, ta pa se ji je odtegoval vedno bolj, nazadnje pa je popolnoma vtihniL Zaljubljena ženska se je odpravila v Gorico, da si poišče izvoljenca, ' toda na njegovem stanovanju so ji povedali, da je že odpotoval pred časom in da ga ni več v Gorici. To si je vzela tako k srcu, da je sklenila ne več živeti, zapisala je na listek, zakaj gre v smrt in vzela sublimat. Ko je bila duša že v grobu pa se je premislila, zahotelo se ji je zopet po življenju in ljubezni, zgrabila je za zvonec še v pravem trenutku in poklicala sobarico. Nesreča. Ncjkemu Nikolaju Lanzona, ki je zaposlen pri tvrdki Bonatelli, se je zgodila nesreča. Imel je nevarno nalogo pogasiti precejšnjo množino živega apna. Pri tem delu pa je padel v goreče apno. Dobro, da so bili drugi delavci takoj pri rokah, ki so ga rešili. Opečen pa je občutno po nogah. Prepeljali so ga v zelo težkem stanju v bolnišnico usmiljenih bratov.- Granat« — naša stara pesen«. Neki Anton Krusič, star 11 let, doma iz Št. Petra, je bil prenesen v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov. Na polju je bil našel granato, s katero se je igral. K sreči ga je ta nevarna igra stala samo tri prste, ki mji jih je eksplozija odnesla Poučite svoje otroke' o veliki nevarnosti vsled talcih granat. Več nego polovica nesreč se zgodi vsled neumnosti. Poslano*) PREKLIC. Oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor Jugoslavija, kakor tudi filmska reklama v Mariboru, preklicujeta svoja pooblastila izročena g. Rebecu S!aviju za nabiranje oglasov oziroma filmske reklame. S tem se odrekata vsaki odgovornosti za kak izročtn denar gori imenovanemu gospodu. Ravno tako ne sprejemata nobenih po njem nabranih naročil Lastnika 3434 (vo Sušnik in Peter Matašič. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja ured« ništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. se Vesti tx-Istre Kor te. (Fašisti umorili -skrvenskega krnita). Dne 23. julija ie sedela četvorica kmetov iz Kort v gostdni Marjana Ruz-ČCT-ja v Parazzagu pri Piratm. Se08 » . • 55.25.— 54.— > • • 24.50.— 27.50 » • • 18L25.— 19.50 » • • 2.80.— 8.05 » • • 21.60— 21.80 , . . 177 70.—17H.25 . . . 414.-.—417.— , • • 9 ?.#).— 97.SK) . . , 105.25.—107.25 t • • 84.25.— 85.— 21 LETEN mladenič išče službe pri vrtnarju ki je obenem tudi čebelar, ker bi se rad izučil popolnoma te stroke. Naslov pri upravništvu. 1477 SLUŽKINJO, pridno, ki zna dobro kuhati, 25 do 35 letno, išče večja trgovska hiša na deželi. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pod «Pridna» na upravništvo. 1495 ABSOLVENT dvorazredne trgovske šole in 3. razreda gimnazije, išče primernega mesta praktikanta pni kakem podjetju ali denarnem zavodu. Zmožen je slovenščine, nemšči- ; ne in italijanščine ter je strokovno izobražen, i Ponudbe pod «praktikant* na upravništvo.! 1496 j PARNI STROJ, dobro ohranjen, s približno 20, HP, kupim. Karel Kofol, Pečine, p. Slap ob i Idriji. . 1507 j TINO črno in belo istrsko, izvrstno se vdobi pri R. Malalan na Opčinah št. 386. Cena od; 56 do 300 1 po L 260, od 300 1 naprej po L 250 U. 1510 KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu, Raffineria št. 7, prodaja vsa za sedanjo setev potrebna semena kakor radič, broklje, solato, endi-vijo, redkev, špinačo, motovileč itd. ter kupuje seme radiča in ostala domača semena. 15121 POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, žimnice 30, chiffoniers 220.—, ponočne omarice 50.—, žimnice iz dolge volne L 140.—, izredna prilika. Fonderia 3. 1394 t Tvrdka rn Nszzini 36 (Vogal i taiaiaa) Jprej Via Nuov3, 4144H VELIKA IZBERI perila, bombaževi n, volnen in, trližev, preprog, zaves, modercev, kožuhovin m svilenin. b2 ♦♦♦♦♦♦ Prodaj'alna je vedno preskrbljena z zadnjimi novostmi svilenin, okraskov, čipk, vezenin in drobnarij po najzmernejših cenah. Danes vsi k Sv. Jakobu k otroški veselici biran TV Trst, 13, avgusta 1922 T ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU ilira ibsb! al Bsi&i. — Lafe pateSa. »fietib mrvica, in rezorval xakU4 X Č. Si. JiTftbjt kitata v»i \i ne^mi fcaa&Ui ■ Uradn« iura od »-13 ===== v Trsi« t regivtroTjmi Rade. s neomej.ntm jamstvom jfl BBa Pisr L»!3i & Paiestring ft 5,1. ' vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5»/,•/• ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6*/9 ako znašajo 30-40.000 „ P° ^VtVo presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za v2rno«t vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila ra poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 10-04. Tel. št. 16-04. MjanaMs! I zgotovljene obleke po meri za moške ženske iz domačega In tujega m l b!aga, sama volna, svtabie, perilo platna, rogavice^ srebrni na te zlata-nrna, vzmeti, žknoice, divani L dr. Krojačoica prve vrste za gospode in gospe. Kdor se hoče obleči po nizkih in konkurenčnih a?n&h, in pod dobrmi pogcjJ, naj se obrne vedno le na najboljšo in najstarejšo prorfajaioico na obroke v Trstu — Trsi 11 Via 2UGC. oftebr« 3.3 (prej Via Caserma) Slovenska posžreiba. I l 33 10 IVAN KERŽI ima v lastni zalegi najraznovrsftac$ie kuhinjske in druge hišne potrebščine j iz sttMe. a mstom pirtL \ TRST — Piazza San Giovanui Telefon 4-30 Telefon 4-30 alalan Rudolf trgovec na Opčinah ma veliko zalogo vsakovrstnega stavbenega materjala po najnižjih konkurenčnih cenah. Ima tudi zastopstvo veii: