GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LETNIK XXVIII SLOVENSKE ŽELEZARNE, ŠTEVILKA VERIGA n. sol. o. AVGUST- LESCE, ALPSKA 43 SEPTEMBER 1986 8-9 Pričujoča številka Verige je izšla z nekajdnevno zamudo zaradi uvodnika. Kratkomalo nihče od obeh urednikov nima več volje, da bi ga pisal. Pa ne, da ne bi bilo dovolj zanimivih tem. Problem je v tem, da sva se oba naveličala »lajat? v luno« kot nama je očital anonimni sodelavec časopisa. Res je zanimivo, da smo v lej »firmi« postali popolnoma apatični. Pri tem ne mislim le na časopisne članke, (ti pač niso pomembni), pač pa na sto drugih stvari. Ta apatija se zdi, da je tako hudo, da nas je pognala na prag takšne krize, ki je Veriga ne pomni. Posledice bodo obupne in tega bi se pat morali zavedati. Kljub temu, da po naravi avtor tega prispevka ni pesimist, le vse kaže na to, da prihajajo za verigarje hudi časi. Resda te hude čase urednika že dlje napovedujeva in bi kdo pač pomislil, da se delava važne. Vendar so »fizični kazalci« teh časov tu: katastrofalna proizvodnja je rezultat vsesplošnega mrtvila, kot posledica napačnega vodenja podjetja v najširšem smislu besede. Da se huda kriza v vodenju ni pokazala že prej, je predvsem posledica našega proizvodnega programa, ki je resnično zelo dober, predvsem pa neskončno trpežen, da prenese vse nesmisle, ki jih počnemo. Kje so vzroki? Predvsem v vodstvu. Kolegij je neformalna V juliju smo proizvedli skupno 1.659 ton izdelkov, kar je 15 odst. manj od planiranih količin. Eksterne proizvodnje je bilo 983 ton oz. 15 odst. manj od planiranih količin, predstavlja pa 59 odst. skupne proizvodnje. Tudi interna proizvodnja je nižja od planirane, in sicer za 15 odst. Med posameznimi temeljnimi organizacijami je plan eksterne in skupne proizvodnje presegla le Verigama, interna proizvodnja pa je v vseh tozdih nižja od planirane. Vrednostno je bila dosežena skupna proizvodnja v višini 1,171.824 tisoč din oz. 12 skupina, ki ni kolegij pač pa dvanajst ali štirinajst individualistov z močno navskrižni-mi interesi. Da je nesreča še večja, je edini skupni imenovalec našega kakofonskega kolegija neverjetna okornost in konservativnost, ki bi po svojih zamislih in idejah spadala v zgodnja trideseta leta. S to kakofonsko solistično zasedbo je povezana tudi samouprava, ki si jo je vsakdo priredil po svoji meri in okusu, predvsem tako, da pokrije svoje interese z voljo delavcev, kar bi lahko ocenili kot skrajno sprevrženost samoupravnega sistema. Tako se neznanje, osebni interesi in konservativnost »blin-dirajo« s samoupravo in navidez je vse lepo in prav. V resnici pa je vsaka napredna ideja, zamisel, namen že vnaprej obsojena na propad in nima mesta v zatohli mlaki neznanja, konservativnosti in tudi minikorupcije. Da, tudi mi-nikorupcija obstaja, kaže pa se v podeljevanju privilegijev posameznikom, ki v zahvalo pač razširjajo »dober glas« o svojih nadrejenih. Tako se naš bolni verigarski sistem vzdržuje. Vzdržuje z apatijo in vztrajnostjo. Ta zadnja pa še omogoča »talenge«, ki pomirjajo delovno ljudstvo. Ko bo vztrajnost preminila, tudi delitve ne bo več, potlej pa bo hudo. F. C. odst. manj kot je bilo planirano. Brez upoštevanja dopolnilnega programa v TIO je bila skupna proizvodnja dosežena v višini 87 odst. Eksterna proizvodnja je za 14 odst. nižja od planirane oz. za 15 odst. brez dopolnilnega programa. Interna proizvodnja je dosežena v višini 91 odst. Med posameznimi tozdi je bil vrednostno plan eksterne proizvodnje presežen v Vijakarni, Verigami in Orodjarni. Plan interne proizvodnje ni bil presežen v nobeni temeljni organizaciji, le v Kovačnici je proizvodnja skoraj enaka planirani. Plan skup- ne proizvodnje je presežen le v Vijakarni in Verigami. V Vijakarni je vrednostno eksterna in skupna proizvodnja višja od planirane, količinsko pa je v kg dosežena v višini 84 odst., v komadih pa 86 odst. Plan ni dosežen zaradi delovne sile (dopusti) pri kovinskih vijakih, pri lesnih vijakih 3,6 do 4 mm, 4,1 do 4,5 mm in 4,6 do 5 mm. Pri fasadnih vijakih plan ni dosežen zaradi tehnologije, pri krovnih pa zaradi pomanjkanja materiala in cinka-nja. Odprema je dosežena v višini 90 odst. V Verigami je bil količin- sko in vrednostno plan eksterne in skùpne proizvodnje presežen. Odprema je bila dosežena v višini 79 odst. in sicer zaradi sezonskih vplivov (snežne verige). V Sidrnih verigah količinsko in vrednostno planirana proizvodnja ni bila dosežena. Plan ni bil dosežen zaradi pomanjkanja naročil pri topo varjenih verigah 13—26 mm, pri odgorevno varjenih verigah 21 do 37 mm pa zaradi pomanjkanja materiala in naročil. Pri odgorevno varjenih verigah 13 do 20 mm plan ni bil dosežen zaradi manj izkoriščenih kapacitet, materiala in naročil, pri odgorevno varjenih verigah nad 37 mm pa plan ni bil dosežen zaradi pomanjkanja materiala. Odprema je bila dosežena v višini 45 odst. Tudi Kovačnica količinsko in vrednostno planirane proizvodnje ni dosegla, razen vrednostno pri proizvodnji za interni trg. Plan ni dosežen zaradi pomanjkanja sestavnih delov iz internega trga, pri odkovkih serijske izdelave in pri bremenskih verigah pa zaradi pomanjkanja delovne sile. Odprema je dosežea v višini 88 odst. V Orodjarni je bil plan dosežen v višini 83 odst., v Vzdrževanju pa v višini 88 odst. V TIO je bil proizvodni plan osnovnega programa vrednost- Nadaljevanje na 2. strani Proizvodnja v juliju Vpliv intervencijskih ukrepov pri delitvi dohodka Skupščina Jugoslavije je konec junija sprejela nekatere zakone, s katerimi začasno prepovedujejo uporabo družbenih sredstev za določene namene izven dovoljenih meja. Najbolj občutljivo področje pri tem je delitev sredstev za osebne dohodke. Zakon nima namena zamrzniti osebnih dohodkov, pač pa zagotoviti nekatere zakonitosti na področju delitve čistega dohodka. Končni cilj je doseči takšna razmerja pri delitvi za osebno in skupno porabo ter akumulacijo, ki bi zagotavljala začrtani razvoj. V bližnji preteklosti se niso spoštovala načela iz resolucij, družbenih dogovorov in spo- Nadaljevanje s 1. strani no dosežen v višini 45 odst. Plan ni bil dosežen zaradi pomanjkanja naročil pri pnevmatskih cilindrih in delno pri pnevmatskih razvodnikih, zaradi pomanjkanja kapacitet pa pri pnevmatskih razvodnikih razumov dejavnosti, kar je imelo za posledico, da se je v gospodarstvu Jugoslavije v prvem trimesečju letos povečal delež za osebno in skupno porabo za več kot 100 odst. v primerjavi z lanskim istim obdobjem, delež za akumulacijo pa le za 27 odst. Izgube v gospodarstvu so se močno povečale. Intervencijski zakon zahteva, da uporabniki družbenih sredstev upoštevajo pri delitvi družbene dogovore in samoupravne sporazume. Če to dosledno izvajajo, zanje ni omejitev pri izplačilu osebnih dohodkov. Kot vam je znamo, vsklajuje naša delovna orga- NV 4. Odprema osnovnega programa je dosežena v višini 53 odst., skupaj z dopolnilnim programom pa 72 odst. Podatki o količinski in vrednostni proizvodnji po tozdih in trgih za julij so razvidni iz naslednjih tabel: prej v SOZD Slovenske železarne in nato še v panogi dejavnosti črne in barvne metalurgije Slovenije. Sprejeti pa-noški sporazum lahko uvrščamo med deset najboljših v Sloveniji, saj je v nekaterih določbah celo strožji od zakonske regulative. V Sloveniji je sprejetih okrog 50 panoških sporazumov, od katerih so nekateri nekvalitetni in nevskla-jeni z resolucijo o delitvi dohodka za leta 1986. Že pri izplačilu osebih dohodkov za julij smo morali podati izjavo, da delavci v tozdih vsklaj ujejo politiko delitve osebnih dohodkov v okviru DO Veriga Lesce, z nivoja DO pa z ostalimi delovnimi organizacijami v SOZS Slovenske železarne in še naprej v panogi črne in barvne metalurgije Slovenije. Sporazum na nivoju panoge je vsklajen z družbenim dogovorom o delitvi dohodka v Jugoslaviji. S periodičnim obračunom za prvo polletje smo sicer ugotovili hitrejšo rast sredstev za osebne dohodke glede na lansko isto obdobje od rasti dohodka in smo po tem kriteriju kršitelji, saj predvideva letošnja resolucija manjšo ali enako rast osebnih dohodkov od rasti dohodka. Kot kršitelji bi morali v naslednjih šestih mesecih poračunati preveč izplačane osebne dohodke. Glede na to, da se vsklajujemo v panogi, pa smo po metodologiji pa-noškega sporazuma izplačevali osebne dohodke v dovoljeni višini in tako ne bi smeli imeti pri naslednjih izplačilih omejitev. Julijski osebni dohodki so prav tako določeni po metodologiji panoškega sporazuma in so večji za 5 odst. od junijskih. V naslednjih mesecih se bomo po vsej verjetnosti še dosti ukvarjali s problemi delitve. Tako bo najprej komisija nizacija razmerja delitve naj- Količinska proizvodnja v tonah Tozd Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakama 271 228 84 — 1 271 229 85 Verigama 391 402 103 9 1 11 400 403 101 Sid. ver. 326 201 62 751 646 86 1077 847 79 Kovačnica 175 152 87 35 28 80 210 180 86 DO VERIGA 1163 983 85 795 676 85 1958 1659 85 Vrednostna proizvodnja v 000 din Tozd Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakama 172.550 179.411 104 4.667 2.933 63 177.217 182.344 103 Verigama 237.748 275.294 116 21.943 9.638 44 259.696 284.932 110 Sidrne ver. 210.100 133.137 63 199.881 198.556 99 409.981 331.693 81 Kovačnica 196.182 155.255 79 36.583 36.424 100 232.770 191.679 82 Orodjarna 697 1.492 214 47.372 38.624 82 48.069 40.116 83 Vzdrževanje — 301 — 61.215 53.739 88 61.215 54.040 88 TIO (osn. + dop.) 143.535 85.804 60 2.250 1.216 54 145.785 87.020 60 TIO (osn. progr.) 129.369 58.487 45 2.250 1.216 54 131.619 59.703 45 DO VERIGA DO VERIGA 960.812 830.694 86 373.921 341.130 91 1,334.733 1,171.824 88 (TIO brez d. pr.) 946.646 803.377 85 373.921 341.130 91 1,320.567 1,144.507 87 črne in barvne matalurgije SRS za OD preverila, ali so naši samoupravni splošni akti vsklajeni s sporazumom panoge in ali smo izplačevali osebne dohodke skladno s sporazumom. Odbor za spremljanje izvajanja usmeritev resolucije za razporejanje dohodka v letu 1986 pri Republiškem komiteju za delo pa bo preverjal pa-noške sporazume. Služba družbenega knjigovodstva bo zagotovila izvršnim svetom občin ustrezne podatke o gibanju dohodka in OD, ti pa bodo presodili, kdo se obnaša skladno z zakonom in kdo ne. Na osnovi teh ugotovitev bodo kršitelji morali ustrezno vskladiti izplačila osebnih dohodkov. V Verigi smo imeli v letu 1985 zelo neenakomerno rast osebnih dohodkov, saj smo se že kvartalno uravnavali po določilih resolucije. V zadnjem trimesečju smo izplačali kar dve poravnavi v višini 100'% osnove OD. Tako imamo do konca leta dobro osnovo za izplačilo, v tretjem kvartalu pa bomo verjetno še imeli nekaj težav. Sezonske zaloge snežnih verig bodo odpremljene proti koncu leta, kar bo bistveno vplivalo na doseženi dohodek. Že zdaj pa si moramo naliti čistega vina in se zavedati, da je osnovni pogoj za delitev primernih osebnih dohodkov zadostna rast dohodka. V poletnih mesecih smo kar malo popustili pri izpolnjevanju planskih obveznosti, kar povzroča neprijetne posledice. Druga omejitev se nanaša na izplačila iz sklada skupne porabe. Ta določa, da bi smeli letos izplačati oziroma porabiti 53.711 din na delavca iz sklada skupne porabe. Pri tem so izvzeta sredstva za gradnjo stanovanj. Ta omejitev je zelo stroga, saj smo pri nas že z letnim planom porabe sredstev skupne porabe predvideli 72 tisoč din na delavca, ta znesek pa bo dejansko še večji, saj smo povečali sredstva, namenjena izplačilu jubilejnih nagrad zaradi večjega števila upravičencev, ki ga je povzročila sprememba samoupravnih aktov. Sploh pa ugotavljamo, da so izplačila iz sklada skupne porabe manjša kot v nekaterih sosednjih organizacijah. Razlagalci zakona sicer trdijo, da preveč izplačana sredstva niso gospodarski prestopek, kakšne posledice bo povzročilo višje izplačilo, pa še ni znano. Tretja prepoved se nanaša na rast materialnih stroškov v delovnih skupnostih. Ti bi smeli rasti glede na lansko obdobje v istem procentu, kot je bilo doseženo povečanje maloprodajnih cen. Pri tem naj omenimo, da je tudi v naši delovni skupnosti rast materialnih stroškov nad dovoljenimi in jih bomo morali v naslednjem obdobju vskladiti. Vsi navedeni ukrepi imajo skupen cilj — povečanje učinkovitosti gospodarjenja. V to akcijo se bomo morali vključiti tudi mi, saj nam ne preostane nič drugega. Marjana Kozamernik USTANOVILI SMO DRUŠTVO STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LESCE V Verigi je bila 10. junija 1982 ustanovljena sekcija Društva strojih inženirjev in tehnikov pri matičnem društvu iz Jesenic. Ustanovitev je bila v okviru dejavnosti ob priliki praznovanja 60-letnice delovne organizacije. Že pri ustanovitvi je bilo prijavljenih 61 članov, tako da smo že takrat vedeli, da bomo prej ali srej prešli v samostojno društvo. V tem času so se odvijale razne dejavnosti v okviru matičnega društva, to so bila predvsem strokovna predavanja. Samostojno pa smo organizirali ob velikem razumevanju vodstva podjetja več strokovnih ekskurzij. Te so bile: leta 1983 — Brückl — tovarna verig leta 1984 — Češka ves — tovarna verig leta 1985 — Reutlingen Wafios —• tovarna strojev leta 1985 —- München, BMW tovarna avtomobilov Posebej je bila zanimiva ekskurzija pri BMW, kjer so se naši vodilni seznanili z možnostmi za plasiranje naših snežnih verig pri tako renomirani firmi. V začetku tega leta smo pričeli z dejavnostmi za ustanovitev samostojnega društva. Prijavili smo svojo željo na SZDL Radovljica, ki je pozitivno ocenila našo pobudo in dala pristanek. Sledilo je registriranje na občini v Radovljici in sedaj pred kratkim smo dobili svoj žiro račun. Ustanovljeno je bilo torej Društvo strojnih inženirjev in tehnikov Lesce. Na ustanovnem občnem zboru dne 29. maja 1986 smo sprejeli pravila društva in kratkoročni program dela. Dogovorili smo se, da bomo vpisovali v društvo vse člane kolektiva, ki imajo vsaj peto stopnjo šolske izobrazbe iz vseh tehničnih strok, torej delovodje, tehnike, inženirje in diplomirane inženirje. Prijave za vpis v društvo sprejema tajnik društva Lampe Albin, članarina za leto 1986 je 1.200 din. Do sedaj imamo vpisanih 94 članov in to: 14 delovodij, 35 tehnikov, 23 inženirjev in 22 diplomiranih inženirjev. V programu dela so za letos predvidena strokovna predavanja, po eno na vsaka dva do tri meseca. V okviru tega programa smo letos že imeli dva zelo kvalitetna predavanja. Za jesen je predviden ogled firme Mercedes (190) v Stuttgartu, ekskurzija bi trajala tri dni. Na koncu naj vas še obvestim, da je dipl. inž. Gvido Melink predsednik našega društva in s tem tudi član republiške zveze strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije. Zahvaljujem se v imenu društva samoupravnim organom Verige za veliko razumevanje pri dodelitvi finančne podpore za delovanje društva. Albin Lampe Investicije, graditev in nadaljevanje usmeritve na tem področju Ne brez razloga v vsakem učbeniku lahko preberemo, da so investicijske odločitve poleg odločitev o sortimentu v delovni organizaciji najpomembnejše in povezane z dolgoročnimi usodnimi posledicami. Zato je dan družbeni presoji investicijskih programov velik pomen, saj naj bi bilo tako zagotovljeno usmerjanje naložb in nadzor nad njihovo gradnjo in učinki. S tem bi dosegli skladnejši razvoj in predvsem dali prednosti tistim naložbam, ki so za uresničevanje družbenih smotrov najodličnejše. Pri vsem ne smemo prezreti dejstva, da smo pri načrtovanju investicij omejeni z razpoložljivimi (realnimi) možnostmi, ki so navadno vedno manjše kot so naše potrebe. Podobno, ali skoraj enako poteka proces načrtovanja investicij tudi v naši delovni organizaciji. Zaradi obsežnosti priprav -in izdelave potrebnih strokovnih podlag, njihove presoje in verifikacije, iskaja najustreznejših izvajalcev del ali dobaviteljev opreme, poskusnega in rednega zagona, je zelo pomembno, da imamo izdelano dolgoročno strategijo razvoja, z opredeljenimi prednostnimi smermi, ki jim sledimo z operativno razdelanimi letnimi plani. Ena od najpomembnejših nalog vseh, ki delamo na investicijah je, da zagotavljamo take pogoje, ki omogočajo čim hitrejšo realizacijo projekta. Ugotavljamo, da je prav tej zahtevi najtežje zadostiti, ker je velikokrat opredeljena postopnost gradnje zaradi omejenih finančnih možnosti, druga najpogostejša motnja pa je posledica pomanjkljivosti, ki se pojavijo pri izdelani dokumentaciji in pri izvajanju del. Izpadlo bi preveč poročevalsko, če bi v glasilu Verige navajali podrobnosti o realizaciji vsake posamezne investicije. Želimo le podati nekatere informacije, ki naj prispevajo k boljšemu poznavanju stanja na tem področju. Ozka specialnost naše pretežne proizvodnje zahteva posebne stroje, ki jih nabavljamo iz uvoza pri renomiranih svetovnih proizvajalcih opreme. Ob zdajšnji gospodarski situaciji je vsak tak uvoz povezan z dolgo proceduro pridobivanja ustreznih soglasij in še bolj kot to z deviznim plačilom. Zato je razumljivo, da iščemo poti in možnosti, kako bi najbolje zadostili naše potrebe z domačo opremo bodisi, da je ta plod lastnega znanja in dela v DO ali pa da je v ustrezni kvaliteti dosegljiva na domačem trgu. Nekaj takih naprav je že zadovoljivo steklo, nekatere so v fazi izdelave. Ni treba posebej poudarjati, da je vsaka odločitev, da bomo stroj skonstruirali in izdelali sami, povezana z veliko odgovornostjo in določenim rizikom, po drugi strani pa pomembno plemeniti nas same, saj s postopnim pridobivanjem potrebnih izkušenj in znanj uresničujemo vse bolj zamisel o bodoči strojegradnji v DO, torej proizvodnji, v kateri predstavljata znanje in delo pretežni del. Iz naših srednjeročnih in dolgoročnih usmeritev je razvidno, da namenjamo pretežni del sredstev v zamenjavo in posodabljanje strojnih zmogljivosti, torej v naložbe, ki bodo dale takojšnje rezultate in manj kot petino v objekte in ostalo potrebno infrastrukturo. Tako razmerje je zelo ugodno in nam bo bistveno izboljšalo učinke naložb. Ce bi našteli nekaj ključnih nalog, tako da ne ponavljamo tistega, kar je operativno napisano v letnem planu investicij, srednjeročnem in dolgoročnem, bi lahko rekli nasledje: Ena naših najpomembnejših nalog je, da se z organiziranim pristopom temeljito lotimo avtomatizacije in mehanizacije obdelovalnih procesov v tovarni. To je osnova za povečanje učikovitosti dela in potreben oogoj za doseganje večie kakovosti in zanesljivosti ali sta- bilnosti naših proizvodnih procesov. To je obenem tudi naloga, s katero se bomo v svoji sredini in na napravah, ki jih najbolje poznamo, usposobili za načrtovano prodajo znanja — inženiringa na področju avtomatizacije obdelovalnih sistemov za druge. Najboljša referenca bo namreč, če bomo na lastnem primeru pokazali kupcem, kaj se lahko doseže z napravami in elementi za avtomatizacijo, ki so v našem proizvodnem programu. Takoj moramo povedati, da tak pristop zahteva veliko inženirskega dela in da naše sedanje kadrovske strukture ustrezajo za začetek dela, niso pa še zadovoljive za večje prodore. Poskrbeti za vsklajenost in ravnotežje med obstoječimi kapacitetami in odpravljanje ozkih grl, je drugo področje aktivnosti, s čemer želimo izpolniti predvsem zahtevo, da bi optimirali naše dobavne roke in odpravili dolga čakanja med posameznimi fazami tehnološkega procesa, ki je vedno povezano z dodatnimi stroški. Trenutno se taki problemi pojavljajo na toplotni obdelavi in na elektrokemični obdelavi, ki jo izvajajo zunanji izvajalci za potrebe TIO. Zato pripravljamo investicijo v peč za toplotno obdelavo izdelkov, predvsem tistega dela, ki je namenjen velikim globinam cementaci] e in .s tem v zvezi dolgim časom cementiränja. Pomembna pri izbiri naprave je njena kakovost in možnost uvoza. S tem ko bomo eni od obstoječih peči Ipsen dodali krmiljenje s tako imenovanim Cerbotronikom, na drugi pa generalno obnovili obstoječi infratronik, bosta tudi ti peči univerzalno sposobni za vsakršno toplotno obdelavo. Ko bo tehnično prevzeta tudi pliska postaja za amoniak, pa bomo v eni od napuščnih peči lahko izvajali nitriranje orodij, kar bo zelo povečalo njihovo življenjsko dobo. Povedati moramo, da je v realizaciji tudi druga naprava za toplotno obdelavo verig z indukcijo in da je že steklo delo na gradnji še ene vertikalne pretočne peči s kombiniranim gretjem. Obe napravi bosta nameščeni v Verigami in sta plod lastnega dela. Pripravljamo predelavo ene od rotacijskih kovaških peči v žarilno peč za odkovke. Povsod, kjer smo vezani na kurjenje s plinom, sodelujemo s štorsko železarno, prav tako z njimi skupaj proučujemo možnost za izdelavo velike peči za žarjenje žice na mehko, ki bo sodila v sklop priprave žice za visokoodporne verige. Na področju izdelave verig je v izdelavi stroj za varjenje zaščitnih verig lastne konstrukcije, prav sedaj pa pričakujemo ugodno rešitev za uvoz vi-sokoproduktivnega varilnega stroja do 20 mm, ki bo nameščen v Sidrnih verigah v liniji z novim upogibalnim strojem. Velike napore vlagamo sedaj v dokončo usoosodobitev obeh transfernih linij za TIO, pri čemer so se nam pokazale možnosti za sodelovania z nekaterimi novimi zunanjimi sodelavci (Elektronika v sodelovanju z Avtomontažo), ki bodo vsekakor zelo koristna za naš nadaljnji razvoj. Povemo naj, da se zaključuje tudi naložba v obnovo Kovačnice, ki smo jo glede na po- Letos se srečujemo z neprijetnim pojavom, ko se nam občasno pojavljajo problemi z likvidnostjo, to je z nezadostnimi denarnimi sredstvi za plačilo obveznosti. Na ta problem vplivajo na eni strani prilivi denarnih sredstev, na drugi strani pa odlivi. Pri prilivih ima največjo vlogo dosežena prodaja v določenem mesecu. Prav ta je bila letos zelo neenakomerno dosežena. Januarja in februarja znatno pod planom, v marcu je bil plan skoraj dosežen (indeks 98), v aprilu je bil plan presežen 6 odst., maja je bil obseg ponovno manjši (74%). V juniju so se razmere izboljšale in smo dosegli rekordno prodajo, v juliju pa ponovno 18 odst. pod planom. Slabost teh pojavov je še v tem, da je večina prodaje dosežena v zadnjih dneh meseca in so tako izkazane terjatve do kupcev nenormalno visoke. Plačila kupcev praviloma dospejo v 15 dneh po nastanku dolžniško-upniškega razmerja, kar pomeni za nas največji priliv sredstev po 20. v mesecu. V času do 20. v mesecu pa moramo plačevati vrsto obveznosti. V normalnih razmerah bi morali funkcija nabave in prodaje vsklajeno delovati. Vendar temu ni tako. Dobave naših železarn so zelo neenakomerne, prav tako tudi ne moremo predvidevati realizacije uvoza materiala, kar nam nemalokrat povzroča številne skrbi pri preskrbi denarnih sredstev. Na sploh pa ima plačilo anuitet za devizne kredite in izplačilo osebnih dohodkov goje in možnosti izvajali v treh fazah: 1. obnova objekta, 2. preselitev skladišča orodja in ureditev moških in ženskih garderob, 3. ureditev ambulante. Zaključen bo tudi prizidek Sidrnih verig. Za obe gradnji lahko rečemo, da sta zahtevali veliko naporov, saj je adaptacija ob upoštevanju obstoječe problematike zelo zamudno in nehvaležno delo — veliko angažiranja in majhni rezultati. Transformatorska postaja TP V z možnostjo vgraditve 3 transformatorskih enot (po 1000 KV A) in motornim agregatom za interno električno napajanje, je za nas vsekakor velika pridobitev, prav tako realizacija projekta industrijske vode, ki je v izvajanju. Informacijo o nameravani generalni ureditvi skladiščnih prostorov za osnovni material, pločevino in orodno jeklo z njeno transportno problematiko pa bomo objavili po opravljenem razgovoru z Železniškim gospodarstvom, ki .predvideva rekonstrukcijo železniške postaje v Lescah in s tem v zvezi tudi posega na področje na »rampi«, na katerem smo tudi mi zelo zainteresirani, saj prav od rešitve v tem delu v celoti zavisi koncepcija celotnega pretoka materiala in izdelkov naše DO. Gvido Melink prednost pred vsemi ostalimi. V kolikor nimamo zadosti lastnih denarnih sredstev, moramo iskati tuje vire v obliki kratkoročnih kreditov. Ker letos zelo slabo realiziramo plan izvoza, tudi izvoznih kreditov ne koristimo v takšni meri, kot bi jih lahko. Medtem ko smo konec leta 1985 že močno skrčili obseg kratkoročnih kreditov, smo jih bili v zadnjem času prisiljeni ponovno najeti. Le tako smo uspeli obdržati likvidnost. Zaradi navedenih težav smo morali občasno ustaviti plačila v zvezi z investicijami. Kljub temu plan investicij v redu izpolnjujemo in posebnih zastojev ni. Seveda želimo predvidene naložbe v celoti realizirati, saj bomo le tako omogočili nadaljnji razvoj, nekatere od naložb pa so nujne tudi za redno poslovanje. Neenakomerni obseg prodaje ima tako vpliv na višino najetih kreditov, na možnost plačil materialov in drugih nujnih stvari iz uvoza, na realizacijo investicij, pa še bi lahko naštevali. Ne smemo pozabiti na stroškovni vpliv, saj so plačane obresti pomembna postavka v stroških zaradi visokih obrestnih mer. Te se sicer v zadnjem času delno znižujejo, na drugi strani pa se povečuje obseg kreditov. Izvajanje financiranja poslovanja je zelo pomembna funkcija. Da bi jo čimbolj uspešno izvajali, morajo pri tem sodelovati tudi vse ostale službe. Marjana Kozamernik Vpliv obsega prodaje na likvidnost Polletno poročilo o nesrečah pri delu Problematika nesreč pri delu postaja vse večja. Stanje v prvem polletju nam kaže približno isto število nesreč kot v preteklem letu, vendar pa beležimo porast nesreč v mesecu juliju, saj znašajo kar 35 % od vseh prijavljenih nesreč glede na prvo polletje. Situacija je zelo resna in zato poudarjam, da je potrebno posvetiti večjo pozornost pri reševanju problemov, predvsem pa izboljšati sodelovanje pooblaščencev z drugimi odgovornimi osebami v neposredni proizvodnji, kajti le s skupnimi močmi bomo kos nastali situaciji. Vzroki nesreč: — preziranje nevarnosti, —• nepazljivost, —- malomarnost, — neuporaba zaščitnih sredstev, — poškodovana orodja, —■ naglica pri delu. — napake v tehničnih postopkih ... Omenili bi dve resnejši nesreči: v Vzdrževanju je Kovač B. pri popravilu usmernika nenadoma razneslo kondenzator (pokrov), ki mu je poškodoval desno oko. K sreči do trajnejše poškodbe (ali mogoče oslepitve) ni prišlo. Druga nesreča se je zgodila Ivanki Hančič, Tozd leto 1985 delež % leto 1986 delež % št. bol. št. bol. dni 1985 dni 1986 Vzdrževanje 7 20,59 5 13,51 110 177 Sidrne verige 7 20,59 12 32,44 148 81 Verigama 5 14,70 5 13,51 60 29 TIO 3 8,82 4 10,81 17 80 Orodjarna — — 4 10,81 — 71 DSSS 1 2,94 2 5,41 19 15 Kovačnica 5 14,71 5 13,51 129 101 Vijakama 5 14,71 — — 86 — SKK 1 2,94 — — 15 — SKUPAJ 34 100 % 37 100 % 584 554 Tozd število začetnih 1985 požarov 1986 Vijakama 1 — Verigama 3 — Kovačnica 2 i Sidrne verige. 9 — SKUPAJ 15 i ki je iz neznanega vzroka dala prste pod obrezilno matrico in aktivirala nožno pedalo. Posledica nepazljivosti je bila izguba treh prstov na levi roki. Omenjena primera naj bosta opozorilo delavcem o nevarnostih, ki nastajajo pri delu, možnih posledicah, kakor tudi o ukrepih za odpravo podobnih situacij. Začetni požari v prvem polletju 1986 v primerjavi s polletjem 1985 V prvem polletju 1986 smo zabeležili le en začetni požar, kar je v primerjavi s prvim polletjem 1985 za 14 manj. Se ta požar je nastal zaradi nerešenega tehnološkega postopka pri razrezu kolobarjev žice. Skoda, ki je nastala pri začetnem požaru na viličarju, je ocenjena na 100.000 din. SVD du s tem programom skrajšali delovni čas na 40 ali 36-umi delovni teden s tem, da bi delo ob sobotah popolnoma ukinili. Možnost prehoda na skrajšani delovi čas imajo samo gospodarske delovne organizacije, ki morajo izpolnjevati določene pogoje. Morajo nadpovprečno ali vsaj povprečno uspešno poslovati v primerjavi s povprečnimi rezultati poslovanja svoje dejavnosti. »Strojna« Maribor je npr. pripravila izčrpno analizo in ekonomsko opravičila prehod na skrajšan delovni čas. S tem je ugodila želji svojim delavcem po dveh prostih dnevih v tednu, produktivnost pa jim je porasla. Poročilo s prve seje komisije za delovne in življenjske pogoje pri republiškem odboru sindikata delavcev kovinske in elektro industrije Komisija je na svoji prvi seji med drugim obravnavala analizo nočnega dela žena ter program in pogoje za uveljavljanje skrajšanega delovnega časa. RO sindikata delavcev kovinske in elektro industrije ugotavlja, da se število žensk, ki so občasno razporejene na nočno delo, povečuje. Na osnovi zbranih podatkov iz leta ’85 je moč ugotoviti, da je kar 40 organizacij združenega dela v naši republiki posredovalo vlogo za izdajo tovrstnega soglasja. Kot glavni vzrok so DO navajale pogodbene obveznosti do domačega in tujega trga, pomanjkanje strojnih kapacitet ter težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Tudi v naši Vijakarni so lani ženske delale ponoči. Prišli smo na spisek delovnih organizacij, ki jih bo obiskala posebna komisija RO sindikata in skušala ugotoviti, če res ni druge možnosti za odpravo tega problema. Jugoslavija je namreč podpisnik mednarodne konvencije o ukinitvi nočnega dela žena, zato se sindikat zavzema, da bi jo čim bolj dosledno izvajali. Gospodarska zbornica Slovenije je posredovala komisiji predlog programa za ugotovitev pogojev in meril za skrajšanje delovnega časa in podaljševanja obratovalnega časa. Predlog bo dokončno sprejemala skupščina SRS. Trenutno je v javni razpravi, objavljen pa v Poročevalcu SRS. Od uvedbe 42-urnega delovnega tedna mineva že 20 let. Delavci bodo lahko v skla- Trenutno prosi za možnost prehoda na 40-urni delovni teden 17 delovnih organizacij. OZD se za takšno odločitev, če izpolnjuje pogoje, sama odloči, lahko pa od programa tudi kadarkoli odstopi (za razliko od SR Srbije, kjer je uvedba skrajšanega delovnega časa obvezna, ne glede na poslovne rezultate OZD). Uvedba skrajšanega delovnega časa v nobenem primeru ne sme ogrožati socialne varnosti zaposlenih. V naši delovni organizaciji zaenkrat, glede na letošnje poslovne rezultate i druge spremljajoče težave, o takšnih željah še nekaj časa ne bomo razmišljali. Vprašanje Verige Lesce: Razkorak med zajamčenim osebnim dohodkom 41.000 na zaposlenega in najnižjo pokojnino 55.000 din so pristojni tovariši na republiškem nivoju ocenili, da je pravilen z utemeljitvijo, da se »nedelo« ne stimulira. Praksa doslej je bila namreč, da sta bila zajamčen OD in najnižja pokojnina približno enaka, kar osebno menim, da je tudi prav. Lidija Svete Gasilci so tekmovali Čeprav je čas dopustov, to ne velja za gasilce, ki imajo ravno v tem času največ dela. Sušno poletje in malomarno obnašanje posameznikov sta glavna vzroka za nastanek požarov v tem času, zato morajo biti gasilci v stalni pripravljenosti. Aktivnost gasilcev pa se ne kaže samo z gašenjem požarov, saj se udeležujejo tudi tekmovanj, kjer se preizkušajo gasilske veščine. 3. avgusta 1986 je bilo v Lescah občinsko tekmovanje gasilcev za prehodni pokal občine Radovljica. Prijavljenih je bilo dvajset desetin, vendar se je tekmovanja udeležilo bistveno manj desetin. Tekmovanje sestoji iz dveh delov, in sicer: tekmovanje v izvedbi vaje z MB in štafetnem teku. Za našo desetino lahko rečem, da se je odlično pripravila, saj je vajo z MB naredila brez napak, medtem ko so bili pri štafetnem teku nekoliko prepočasni, to pa so izkoristili begunjski gasilci, ki so si predvsem s hitrostjo priborili prvo mesto. Naši so si tako priborili v skupni razvrstitvi drugo mesto. Za IGD Veriga so tekmovali: Rato Mulej, Franc Košir, Rudi Košir, Zdravko Kajdiž, Slavko Lindič, Vito Rems, Dušan Erjavc, Sandi Vidic in Srečo Vidic. Za dosežen uspeh jim UO IGD Veriga čestita. S. L. Zahvale Ob praznovanju moje 50-Ietnice se najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost in darila OOS Sidrne verige in Gasilskemu društvu Veriga. Franc Panker Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem IO OOZS za denarno darilo. Vsem sodelavcem in sodelavkam na montaži II in ostalim, ki ste prispevali za tako pozorno izbrana praktična darila, se najiskreneje zahvaljujem, saj me bodo stvari vsak trenutek spominjale na vas. Za prelepe pesmi in želje preko radijskih valov se vam prijetno presenečena prisrčno zahvaljujem. Vsem in vsakemu posebej želim mnogo zdravja, osebne sreče in še dosti uspeha pri nadaljnjem delu. Zofija Beljan Ob moji 50-letnici se OOS TOZD Orodjarna najlepše zahvaljujem za darilo in izkazano pozornost. Jože Crnkovič Strokovni posvet za poveljniški kader 14. junija 1986 je Občinska gasilska zveza Radovljica organizirala za svoj poveljniški kader strokovni posvet s taktično vajo, kako in s čim ugasimo ter rešujemo pri nesrečah z nevarnimi snovmi. Po uvodni besedi tov. Remsa je direktor DO Veriga tov. Noč vse navzoče prisrčno pozdravil. Nato je v kratkem predstavil našo DO ter zaželel, da naj bi ta način izobraževanja ostal le koristna teorija, nikakor pa ne praksa. Delovanje gasilcev je usmerjeno predvsem na področje reševanja in gašenja. Zato moramo posvetiti posebno skrb strokovnemu izobraževanju, posebno še v primeru nesreč z nevarnimi snovmi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, kako pomagati občanom in sodelavcem ,na delovnih mestih, da bi v primeru požara znali pravilno ravnati v nesrečah z nevarnimi snovmi. Strokovnemu predavatelju je uspelo povezati teorijo v prakso in nam v razumljivi besedi prikazati glavne nevarnosti. Tudi mi se dobro zavedamo, da je nevarnih snovi v občini in v naši delovni organizaciji vedno več in prav iz tega razloga je operativni štab načrtoval taktično vajo gašenja nevarih snovi. Vajo smo izvedli in prikazali predvsem z orodjem, ki ga imamo gasilci v tovarni. Pri vaji je sodelovalo 35 članov IGD Veriga, prav to pa je bil naš namen, da z lastno udeležbo lahko opravimo tako obsežno vajo. Upam, da je bila ocena navzočih poveljnikov iz radovljiške občine in poveljikov iz delovnih organizacij SZ ter predstavnikov Sveta za požarno varstvo SOZD SŽ zadovoljiva, kajti vsako predavanje in dobro načrtovana vaja vedno doprinese nekaj koristnega. Tone Nežmah Spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu Letos bo minilo deset let od sprejetja zakona o združenem delu — našega temeljnega sistemskega zakona. V teh letih je bilo dovolj priložnosti tako za dosledno uresničevanje zakona, kot tudi za ugotavljanje kaj in kako bo treba v zakonu spremeniti oziroma dopolniti za doslednejše uresničevanje temeljnih načel našega sistema. Najbolj so se mnenja o spremembah tega zakona izkristalizirala v razpravi o delovanju političnega sistema. Od takrat je postalo zelo jasno, da bo tudi ta zakon kmalu doživel nekatere spremembe. Zaenkrat so razprave o spremembah in dopolnitvah zakona potekale predvsem v komisiji Skupščine SFRJ za spremljanje izvajanja zakona. Trenutno so pripravljene teze za spremembe in dopolnitve zakona, o katerih bo pripravljena javna razprava, spremenjeni in dopolnjeni zakon pa naj bi sprejeli do konca letošnjega leta. Osnovni cilj sprememb in dopolnitev je uresničitev nalog iz dolgoročnega stabilizacijskega programa in kritične analize delovanja političnega sistema. Ob tem je izhodišče sprememb tudi, da so se osnovne opredelitve v devetih letih potrdile. Težišče sprememb je krepitev ustavnega položaja delavcev, izgradnja celovitega sistema samoupravnega organiziranja in povečanje učinkovitosti samoupravnega odločanja. V tezah so ponekod navedeni tudi variantni predlogi, v prilogi tez pa so tudi vprašanja, ki jih bo treba še preučiti in ustrezno vključiti v zakon. Na področju družbenoekonomskih odnosov so glavne predlagane spremembe tele: podrobneje določiti vsebino in način urejanja odnosov združevanja dela in sredstev na podlagi skupnega ustvarjanja dohodka, predlagan je nov model razporejanja dohodka, bruto OD naj vsebuje poleg obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb še izdatke iz skupne porabe v tozdu, namenjene neposredni porabi delavcev, opredeljen je OD iz tekočega dela in določeno je, da ima izplačilo za OD prednost pred drugimi izplačili iz do- Potrebno je še aktivirati S 250 Zaradi nevarnih snovi so se gasilci ustrezno opremili Za notranji napad je potrebna zaščitna obleka, dihalni aparat in S 250 Važno je, da se plamen zadrži v prostoru, stabilne naprave ohlajajo cisterne z nevarnimi snovmi hodka. Tu je treba omeniti, da teze vsebujejo tudi stališča CK ZKJ o idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja ustavnega položaja delavcev pri razpolaganju in upravljanju z dohodkom in sredstvi družbene reprodukcije — s tem, da so ta stališča konkretizirana v treh vsebinsko različnih predlogih. Razlike med njimi so predvsem v vprašanju ali stališča CK zahtevajo vzpostavljanje novih odnosov v razporejanju dohodka in čistega dohodka: — prvi predlog meni, da je lemu tako in navaja model urejanja odnosov pri razporejanju dohodka in čistega dohodka, — drugi predlog meni, da je ZZD treba spremeniti samo v toliko, da se da prednost iz-pličilu OD iz tekočega dela, — tretji predlog pa meni, da ni potrebno spreminjati ZZD in je mogoče stališča CK uresničiti s spremembami drugih zakonov. Nadaljnji predlogi so še: odnosi med proizvodnjo in trgovino naj se urejajo praviloma prostovoljno, delavci tozda, ki dalj časa ne uporabljajo družbenih sredstev, so jih dolžni dati proti nadomestilu v začasno ali trajno uporabo delavcem drugih ozdov, tozd prodaja izdelke in storitve preko DO oziroma sozda, v sporazumu pa je treba določiti pogo-neposredno, tozdi v celoti poslujejo preko žiro računa DO, je, kdaj lahko tozd prodaja imajo pa svoje interne račune, ozdi morajo zaposlovati pripravnike, dane so možnosti za skrajševanje delovnega časa. Na področju samoupravnega organiziranja so glavne novosti tele : v aktih mora biti opredeljena obveznost izdelave strokovne podlage (elaborat) za organiziranje tozdov, to mora pripraviti poslovodni organ, omejena je možnost, da družbenopolitične organizacije ustanavljajo in financirajo delovne organizacije, dane so možnosti za utrditev delovne organizacije kot edine obvezne in samostojne oblike samoupravnega organiziranja delavcev in kot tržno poslovnega subjekta — konkretneje so določene skupne funkcije in naloge, ki naj jih tozdi uresničujejo v DO. Na področju samoupravnega odločanja je cilj sprememb večja učinkovitost in racionalnost odločanja. Tako je zoženo število odločitev, ki se sprejemajo z referendumom, natančneje je opredeljena pristojnost zbora delavcev, okrepljena je vloga in pristojnost delavskega sveta (na ravni DO gre praviloma za odločanje z večino glasov, soglasje je bolj izjema, pogoji za to pa morajo biti določeni v splošnih aktih), konkretiziran je položaj in pristojnost delegacije, opredeljena je samostojnost kolektivov v postopku imenovanja poslovodnih organov, povečana je pristojnost poslovodnih organov DO in sozda pri uresničevanju skupnih ciljev, odprta je možnost urejanja posameznih vprašanj, ki so skupnega pomena, z enim skupnim samoupravnim splošnim aktom. Iz republiškega sindikata Inovacije v Verigi 1.2 Predlog št. 17/82, inž. Vinko Faladore iz ROES-a: Izdelava cilindrov PCC. Komisija je ugotovila, da predlog ni inovacija, je naloga, opravljena v okviru rednih delovnih nalog. 1.3 Predlog št. 25/82, inž. Vinko Faladore, Ludvik Rekelj in Franc Kodraš iz ROES-a: Novi razvodniki Cetop. Komisija je ugotovila, da je predlog inovacija, vendar je za vrednotenje predloga potrebno počakati, da steče redna proizvodnja. 1.4 Predlog št. 4/83, inž. Vinko Faladore iz ROES-a: Podajna enota in pozicionimi cilindri. Komisija je ugotovila, da ni osnove (prodaje) za vrednotenje predloga in vsled tega se bo predlog obravnaval, če bo proizvodnja stekla. 1.5 Predlog št. 17/85, Janko Kunstelj iz tozda TIO: Inovacija na manšeti pri cilindrih PCC. Komisija predlaga, da se predlog začasno arhivira, ker se sedaj uporablja tesnenje po predlogu. 1.6 Predlog št. 12/86, Janko Kunstelj iz tozda TIO: Izboljšava pri izdelavi vilic PCC S. seja — 24.4.1986 1. Predlog št. 9/85 — komisija predlaga, da se za koriščenje predloga izplača enkratno posebno nadomestilo. 2. Predlog št. 17/82 — komisija predlaga, da se predlog zavrne, ker je ugotovljeno, da je naloga opravljena v okviru rednih delovnih nalog. 3. Predlog št. 25/82 — komisija predlaga, da se predlog ponovno obravnava, ko bodo prišli podatki o redni proizvodnji iz planske službe. 4. Predlog št. 4/83 — komisija ugotavlja, da kljub pretečenim trem letom proizvodnja še ni stekla, zato predlaga, da se še počaka z ocenitvijo do , redne proizvodnje. 5. Predlog št. 17/85 — komisija predlaga, da se predlog začasno arhivira. Ce bi prišlo do uporabe predloženega postopka, bi se predlog ponovno obravnaval. 6. Predlog št. 12/86 — komisija predlaga, da se za koriščenje predloga izplača enkratno posebno nadomestilo. 7. Predlog št. 18/83 — ko- V drugem trimesečju leta 1986 je služba za inovacije prejela naslednje predloge (ideje): 1. Predlog št. 13/86, Zdravko Kajdiž in Franc Tajnikar, oba iz Vzdrževanja: Izboljšava pri ročici zavore pri upogibal-nemu stroju Henan. 2. Predlog št. 14/86, Jože Dobre iz Vzdrževanja: Elektronska krmilna enota za doziranje olja (mazanje), prijava za Vijakarno. 3. Ideja št. 15/86, inž. Darko Hančič, tehnolog pri SKK: Nov način oblikovanja stremen škopcev po DIN 82101, velikosti 0,25, 0,5 in 0,6 t z enim vpet-jem. 4. Predlog št. 16/86, Matjaž Pristov, Jože Pokljukar in Jože Dobre, vsi iz Vzdrževanja: Nova izvedba centralnega mazanja pri dvoudarnih stiskalkah Carlo Salvi. 5. Ideja št. 17/86, Dušan Golub iz Kovačnice: Nov način štetja členov za sestavljanje bremenskih verig. 6. Ideja št. 18/86, Niko Podobnik iz Sidrnih verig: Napeljava zemeljskega plina za vžigalne gorilce in plamensko zaveso pri Ipsen peči, namesto plina propana. 7. Predlog št. 19/86, Iztok Lapuh in Jožo Bjelanovič iz Vi-jakame: Izboljšava na valjčnem stroju z ročnim podajanjem 13-07. 8. Predlog št. 20/86, Filip Oman in Jože Trobec iz Orodjarne: Izboljšava na HA 400, kopirni in rezkalni stroj. V omenjenem obdobju je strokovna komisija za obravnavanje inovacijskih predlogov pripravila naslednje predloge za komisije za delovna razmerja po tozdih: 7. seja — 3. 4.1986 1. Predlog št. 3/86 — komisija je ugotovila, da bi predlog zelo koristil, vendar je vezan na uvoz, zato naj se predlog začasno arhivira. Pri tozdu TIO se ugotovi, če bi se izdelek po predlogu lahko nabavil doma. 2. Predlog št. 45/83 — komisija predlaga, da se za koriščenje predloga izplača tretje posebno nadomestilo, to je zadnje izplačilo. 3. Predlog št. 1/85 — komisija predlaga, da se predlog zavrne, ker kupec ni izrazil želje po novem izdelku in je zadovoljen s sedanjim. 4. Predlog št. 26/85 — komisija predlaga, da se predlog zavrne, ker je predložena rešitev že bila podana v tehnološkem postopku. 5. Predlog št. 4/86 — komisija predlaga, da se za koriščenje predloga izplača enkratno posebno nadomestilo. 6. Predlog št. 5/86 — komisija predlaga, da se za koriščenje predloga izplača enkratno posebno nadomestilo. 7. Predlog št. 6/86 — komisija predlaga, da se predlog zavrne, ker ni rešitev boljša od sedanjega stanja. misija predlaga, da se za koriščenje predloga izplača tretje posebno nadomestilo (zadnje). 8. Predlog št. 19/83 — komisija predlaga, da se za koriščenje predloga izplača tretje posebno nadomestilo (zadnje). 9. Predlog št. 8/86 — komisija ugotavlja, da omenjeni predlog za naše pogoje praktično ni uporaben in se predlog zavrne. 10. Predlog št. 10/86 — komisija predlaga, da se avtorjem izplača enkratno posebno nadomestilo za koriščenje predloga. 11. Predlog št. 11/86 — komisija predlaga, da se avtorjem izplača enkratno posebno nadomestilo za koriščenje predloga. Komisije za delovna razmerja po tozdih so končno odločale o naslednjih predlogih: 1. TIO 1.1 Predlog št 9/85, Miha Kunstelj iz tozda TIO: Izboljšava pri mazanju cirkularne žage. Komisija je odobrila enkratno posebno nadomestilo. 32, 40, 50, 63, 80 in 100. Komisija ni osvojila predloga kot inovacijo, je redna naloga tehnologa. 1,7 Predlog št. 25/85 in 27/ 85 — obravnavala se bosta ponovno na naslednji seji komisije. 2. Kovačnica 2.1 Predlog št. 3/86, inž Darko Hanžič iz SKK: Zaščita rezalnih orodij z zaščitno mrežo iz polietilena. Komisija je sprejela sklep, da se predlog začasno arhivira, zaradi težav z uvozom. 2.2 Predlog št. 45/83, Karel Beguš in Marjan Tomažič iz Kovačnice: Nov način izdelave stremen po DIN 82101 od 2 do 161. Komisija je odobrila izplačilo posebnega nadomestila za tretje leto koriščenja predloga. 2.3 Predlog št. 1/85, inž. Darko Hanžič iz SKK: Nova privezovalna veriga za kontejnerje TAM. Komisija ni osvojila ideje in se predlog arhivira. 2.4 Predlog št. 26/85, Franc Lilek iz Kovačnice: Nov način hladnega preoblikovanja na-teznih ključev št. 3. Komisija je predlog kot inovacijo zavrnila. 2.5 Predlog št. 4/86, Brane Avbelj in Ivica Obradovič iz Orodjarne: Izvedba profitnih rezkarjev za obdelavo objemke pri verižnem členu po DIN 22258. Komisija je za oba predlagatelja odobrila enkratno posebno nadomestilo. 2.6 Predlog št. 5/86, Ekrem Ališič iz Kovačnice: Orodje za vpenjanje in centriranje očesnega vijaka, pri nateznih maticah, za vrezovanje navoja na Wagner stroju. Komisija je odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila. 2.7 Predlog št. 6/86, Alojz Lindič iz Kovačnice: Nov način sestavljanja vrvnih priveznic. Sašo Mirjanič — svetovni mladinski prvak Sašo Mirjanič dela v Verigami na opremi za zaščitne verige. Razen njegovih naj ožjih sodelavcev in tistih, ki se zanimajo za veslanje, ga zaradi njegove skromnosti le malokdo pozna. Samo eden od 1.400 članov naše DO je, eden izmed neštetih mladih delavcev. In vendar je nekaj posebnega: ta mirni in preprosti fant je skupaj s Senadom Mujkičem osvojil na svetovnem mladinskem prvenstvu prvo mesto v veslanju dvojca brez krmarja. Pogovor sva začela nekoliko oprezno in negotovo. Naposled je bil pred mano vendar svetovni prvak in sama nisem vedela, kaj naj ga vprašam, da bi ga lahko čimbolje opisala. Sašo pa se je brž otresel zadrege, začel je pripovedovati in se je tako najbolje predstavil kar sam: »Rojen sem 27. januarja 1968, doma sem iz Sela pri Bledu. Imam sestro, mlajšo od mene, ki je skupaj z mojimi starši, moj navdušen navijač. V osnovnošolskih letih sem se zanimal in se ukvarjal s hokejem, vendar doma niso bili preveč navdušeni za to. Pred tremi leti pa sem se, sam ne vem ne zakaj in ne kako, navdušil za veslanje. Nikdar prej nisem imel zanimanja za to, niti nisem hodil k jezeru gledat regat. Enostavno prijelo me je, v 14 dneh sem se odločil in šel sem v klub vprašat, če se lahko vpišem. Tako se je začelo.« »In dalje?« »Star sem bil torej 15 let in začel sem kot skifist. Prav Komisija je zavrnila predlog, ker ne predstavlja boljšega načina od sedaj uporabljenega. 2.8 Predlog št. 18/83, Martin Horvat iz Kovačnice : Utopno kovanje drsnega obroča 0 19 mm. Komisija je odobrila izplačilo posebnega nadomestila za tretje leto koriščenja predloga. 2.9 Predlog št. 19/83, inž. Darko Hanžič iz SKK: Stiskanje sornikov po DIN 82101 za G4-1 in G6-1. Komisija je odobrila izplačilo posebnega nadomestila za tretje leto koriščenja predloga. 2.10 Predlog št. 8/86, inž. Darko Hanžič iz SKK: Merjenje energije strojnih kladiv s svinčenimi preizkušanci. Komisija je sprejela sklep, da se predlog ne osvoji. Albin Lampe tako je tedaj začel veslati tudi Sadik. Po enojcu sva oba začela v četvercu skupaj z Žustom in Paplerjem. Za letošnje mladinsko svetovno prvenstvo sva bila kandidata za četverec skupaj z veslačema iz Kopra. Toda nato sva prišla v dvojec brez krmarja. V prvomajski regati na Bledu in nato na mednarodni, prav tako na Bledu, sva si z zmago priborila vstop na svetovno prvenstvo.« »Kaj pa treningi? Koliko časa ti vzamejo? So naporni?« »Treniramo vsak dan od maja, prej pa 2 X na teden. Sedaj treniramo po dvakrat na dan, kar je štiri ure. Trening traja namreč približno dve uri, odvisno od vrste treninga in od vremenskih razmer. Čez zimo izvajamo trning za moč in kondicijo, potem kombinirane treninge (mokri in suhi), en čas pa trening samo na vodi. Za kondicijo in moč dvigujem uteži, smučam, tečem. Oba s Sa-dikom sva kljub višini 190 cm kar majhna v primerjavi z drugimi, vsi so še večji, imajo skoraj 2 m. Glede treningov pa samo tole: dosti znoja se prelije, predno se kaj doseže.« »In trener?« »Trenerja sta Miloš Janša in Stanko Slivnik. Včasih sva s Sadikom jezna nanju, če naju preveč priganjata, a zavedava se, da bi brez trdih treningov ne dosegla ničesar. Mnogo zaslug za najin uspeh imata tudi onadva.« »Ali ti Veriga omogoča, da se udeležuješ treningov in tekmovanj?« »To pa. Vedno, kadar je potrebno, dobim izredni plačani dopust. Omeniti moram, da imam za trening vse pogoje, tako s strani DO kot s strani kluba.« »Kako so sodelavci in drugi sprejeli tvoj uspeh?« »Po tekmovanju sem imel še redni letni dopust. Ko sem prišel na delo, se je že pozabilo, kaj sem dosegel. Najbližji sodelavci in tisti, ki jim veslanje nekaj pomeni, pa so bili veseli. Ob povratku s prvenstva so naju doma na Bledu res lepo in slovesno pričakali. Na splošno pa lahko rečem, da je za ta šport vse premalo zanimanja v širši javnosti. O uspehu so sicer pisali v Delu, Glasu in Dnevniku, drugače pa ljudje kaj malo vedo ne samo o svetovnem prvenstvu, ampak o veslanju nasploh. Na Bledu že še vedo, v Radovljici pa že ne vedo več, da sploh obstaja.« »Povej, kako je bilo na svetovnem prvenstvu in kakšen je bil vajin nastop!« »Svetovno prvenstvo je bilo letos v Roudnicah, približno 50 km odaljenih od Prage. Začelo se je 28. julija in trajalo do 3. avgusta, ko je bilo tudi finale. Udeležba je bila velika, konkurenca zelo močna. Tekmovalci so bili Nemci, Angleži, Američani, Avstralci, skratka vsa svetovna elita v tej skupini. Iz Jugoslavije smo se prvenstva udeležili: dvojec s krmarjem iz Kopra, dvojni dvojec (tekmovalca imata po dve vesli) Mladost iz Zagreba in midva kot dvojec brez krmarja — iz Bleda. Potovali smo s kombijem, čolni so bili v prikolici. Vožnja je bila dolga 700 km in zelo utrujajoča. Vozili smo se 13 ur. Imeli smo 1 dan prosto, midva s Sadikom pa celo dva dneva, ker sva iz predtekmovanja prišla naravnost v polfinale in nama ni bilo treba voziti v »repasažu«. Organizacija prvenstva je bila dobra, prav tako tudi proga, dolga 1500 m, ki je potekala po umetnem kanalu. Progo sva že poznala, spomladi smo bili tam na preizkušnji. V naši predtekmovalni skupini so bili še Angleži in Rusi, ki so veljali za zelo težke nasprotnike. Seveda sva pred nastopom imela tremo, brez te ne mine nobeno tekmovanje. Iz vsake skupine so šli po trije čolni naprej, tisti, ki se niso uvrstili so šli v eno grupo, potem pa izmed teh prvi trije naprej v polfinale. Prost dan vmes sva uporabila za lažji trening. V polfinalu sva pravtako zmagala in ker sva največ pokazala, so tudi drugi več pričakovali od naju. V finale sva zato prišla pod velikim psihičnim pritiskom, še posebno zato, ker smo se srečali vsi trije pari tekmovalcev, ki smo bili že v predtekmovanju. Navijačev in gledalcev je bilo precej. Vse tribune so bile polne ves teden, posebej pa še zadnji dan. Prišli so tudi navijači z Bleda in iz Kopra ter iz drugih jugoslovanskih veslaških klubov, ki so se z nama vred veselili najine zmage. Tudi preostala dva naša čolna sta dosegla lep uspeh, Koprčana sta zasedla šesto mesto, Zagrebčana pa v dvojnem dvojcu peto mesto. Po tekmovanju je bila v nedeljo skupna zabava, ki se je bom prav zaradi doseženega uspeha, vedno spominjal. V ponedeljek pa smo odpotovali domov.« »Kaj pa tvoja prejšnja tekmovanja?« »Lani sem sodeloval na svetovnem prvenstvu v Brandenburgu v vzhodni Nemčiji, kjer smo veslali v četvercu in bili deseti.« »Kaj ti pomeni prvo mesto na letošnjem svetovnem prvenstvu?« »Krono najinih prizadevanj in truda. Nagrado za dolge ure treningov in pretečeni znoj, hkrati pa tudi spodbudo in motivacijo za naprej. Rad pa bi poudaril, da se s sotekmovalcem Sadikom Mujkičem zelo dobro razumeva, ubrana sva drug na drugega, prava tovariša sva, kar nama je tudi pripomoglo k uspehu.« »Ko že govoriš o nagradi — ali sta dobila tudi vidva kakšno denarno nagrado?« »Bežite, bežite, kje pa! Saj veslanje vendar ni nogomet! Edina nagrada nama je lastno veselje in pons.« »S čim se še ukvarjaš v prostem času, kaj vse te veseli?« »Prostega časa skoraj nimam, mnogo mi ga vzamejo treningi. Veseli pa me vse, Zanimam se za vse športne panoge in jih spremljam, kolikor morem. Doma gradimo hišo in moram večkrat pomagati pni delu.« »Kakšne so tvoje želje in načrti?« »Letos sva s Sadikom dopolnila 18 let, kar je meja za tekmovanje v mladinski skupini. Želim si, da bi čimprej prišel v članski vrh, da se med člani čimprej uveljaviva. Zavedava se, da bo to zelo težko. Konkurenca je močna, veliko bolj bo treba delati, če se bova hotela preriniti v ospredje. Že na Bledu je močna članska ekipa, člani so se udeleževali svetovnih prvenstev in dosegali vidne rezultate. Potrebno bo dosti truda, morala bova dati vse od sebe, da jim bova enakovredna. Ce bodo rezultati ugodni, bova imela tudi volje dovolj.« »Kdaj imata naslednje pomembnejše tekmovanje?« »15. septembra bo v Beogradu Balkansko prvenstvo. Sodelovali bodo tekmovalci iz Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Turčije in Grčije.« »Na kakšen uspeh računata?« »Prva morava biti.« Tako odločnemu odgovoru ni kaj dodati. Prvaka imata ogromno energije in volje, zaradi uspeha na svetovnem prvenstvu pa tudi samozavesti, zato jima lahko le zaželimo, da bi se te želje uresničile. Na koncu pa še vprašanje bolj za šalo kot zares: »Ker si tako okupiran z delom, treningi in tekmovanji, ali sploh najdeš kaj časa za dekleta?« Zdaj se je zasmejal na široko in prav od srca »Pač! Za to se pa kljub zadregi vedno najde čas...« Ivanka Korošec Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: tozd Sidrne verige: Anton Bagič tozd Kovačnica: Andrej Pernuš Roman Potočnik Drago Peškovič-Zec Ferdinand Latič Matjaž Janc tozd Vijakama: Zoran Petek Pavla Pavičič Barbara Pernuš tozd Verigama: Milan Dolenšek Terezija Petrovič Danica Emeršič Lucija Vovk Janez Piber Damjan Mengeš Dragica Jovičič Muharem Ajdarpašič tozd Vzdrževanje: Janez Kokalj Toni Novak tozd TIO: Niko Škof Boris Nučič Komercialni sektor: Mirko Tavčar Iris Klemenčič Tehnični sektor: Anton Češarek Finančni sektor: Branka Horvat Barbara Koželj EOS: Magda Papier Prišli iz JLA: tozd’ Orodjarna : Igor Tolar, Tomaž Rozman, Janez Dežman Robert Prešeren tozd Vijakama: Ivo Grgič tozd Verigama: Marjan Potočnik Jože Malnar Miha Kavaš tozd Sidrne verige: Igor Kalamar tozd Vzdrževanje: Aleš Dolžan Prenehali z delom: tozd Kovačnica: Luka Božič Branko Stanko Andrej Ribarič tozd Sidrne verige: Klemen Lukane Andrei Starič Blaž Šour Rudolf Zupančič tozd Vijakama: Pavla Pogačar Marjan Pfeifer Jože Komljanec tozd Verigama: Franci Kacin Anton Čeme tozd TIO: Maja Tomažin Maja Vukotič Zofija Bel j an Sandi Lavtar Bojan Hočevar Brane Hozjan Tehnični sektor: Jože Miklič Odšli v JLA: tozd Verigama: Bojan Čizmič Bojan Fegeš tozd Orodjarna: Poročili so se: Drago Vidic iz tozd Vzdrževanje Vinko Golub iz tozd Verigama Matjaž Ambrožič iz tozd Verigama Rodili so se: Dragici Pintar iz tozd Verigama in Antonu Pintar iz EOS sin Matevž Bojanu Lemutu iz tozd Kovačnica hči Tamara Mariji Režek in Janku iz tozd TIO hči Tjaša Josipu Novaku iz tozd Vzdrževanje sin Andrej Zori Pagon iz tozd Vijakara hči Nataša in Sin Klemen Ani Kolman iz EOS sin Matjaž Kadrovska služba Matjaž Klemenc Roman Černe tozd Kovačnica Vlado Hribar tozd TIO: Tomaž Dolar Anton Iskra Zahvale Ob boleči izgubi mojega očeta PAPLER Franca se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Vijakame, godbi, IO OOZS Vijakama za izrečena sožalja in za denarno pomoč. sin Branko z družino Ob smrti mojega očeta ŠINKA Alojza se sodelavcem in sodelavkam Vijakarne najlepše zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca. hčerka Erika Arh z družino Ob izgubi dragega moža in očeta MIKLIČ Jožeta se iskreno zahvaljujeva društvu izumiteljev SZ Veriga Lesce za izrečeno sožalje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. žalujoča žena Franja in sin Andrej Ob boleči izgubi moža in očeta MIKLIČ Jožeta se vam iskreno zahvaljujeva za izrečena sožalja, darovano cvetje, spremstvo na zadnji poti in poslovilne besede. Hvala tudi za denarno pomoč od sodelavcev in delavcev Vzdrževanja. Hvala godbi na pihala za zaigrane žalostinke. žalujoča žena Franja in sin Andrej Ob izgubi matere Ivanke in očeta Gabrijela Ferjana se najlepše zahvaljujem sodelavcem DSS za venca, izrečena sožalja in spremstvo na njuni zadnji poti. sin Dane z družino Ob nenadni izgubi najinega edinega sina POKLUKAR Vinka se kolektivu Veriga Lesce — TOZD Orodjarna zahvaljujeva za izraze sožalja in sočustvovanje v težkih trenutkih. starša Tončka in Vinko Poklukar Ob tragični izgubi ČERNE Antona se zahvaljujem sodelavcem, sindikatu in godbi na pihala za izrečeno sožalje in spremljanje na njegovi zadnji poti. njegovi Ob boleči in prerani izgubi mojega nečaka ŠARAC Željka se iskreno zahvaljujem sindikatu Verige Lesce za denarno pomoč, Verigami za podarjeni venec in denar, hvala tov. Felicijanu za izrečene besede, sodelavcem in sodelavkam in vsem, ki so se poslovili od njega in izrekli sožalje. Hvala tov. Vovk Francu in Konjevič Zlatku za nesebično pomoč. Hvala tudi Vili Ljubu in Sašu Radi za izrečene besede nad grobom. stric Milan in Petar z družino R.Z. fOPUiT.ALI d£Lzr KRTERE6H SE KR3 Z/TRN3ÌR SnSKALEC V NOVI KOVAČNIC« B06DRN TU3E ŽENSKO IME VELIKA OOLÖR OS V03RSKR TORMflC« MAJHEN »FINSKI OTOK DUŠIK. PRlPRRVfl Zfl VPREGANJE Ž-lVlNE TRDNI POSLANEC KAKE DRŽAVE Uk OČRT OPIS VRSTA HRLlVMEst) PERE St) V 6R. MITRERÀ V PODZEML1 PRfìvlCR éAMOUP-fcAVLJRV-CE V rimska Boginja plodnosti /N ŽETVE TRLICAM IOA/ UGITEZ.3 ŽIVALI KRIWT1 DEČEK SPREML3EV. BOGINJE VENERE it.tašisT' »OLITI K MUSSOLINI ITRL-LETCV. ob 3RDKR- —MU LUKNJICA V KOŽI PRAVOSLAVNA l/MET-A//ŠKR PODOBR ZV£STA z-iVRL VRSTft ZAPONKE NR vzmet Služba KONTROLE KVALITETE VELIKO REŠETO NAZIV Zf) PETE RO MOJZESO- VIH KN3/6 NADLEŽNI) MRČES VRHUNSKI Športnik PLAČILNO SREDSTVO GR. Boginja Lova ARTEMIS GlfìYNl ŠtEvnik POVLON darilo KURIR SLRVNI KLUB IZ. MADRI-DR SIMPATIČNI JEFF iz. Din* stuECjohn) hrvaški IZRAZ ZA VRATNICO, V NOGOMETU KRRL3 3RNKO DVOR NEKDANJIH SULTANOV Ate STO Nff OTOKU Tfl/vflA/ àPoRfl 4TflR.fl »RlL3Ut,U. fo?E.VKfl P GR-BOGiNjR UMETNO 6TI STflft. GRŠKI PESNIK E NOTA ZA PROSTORNIN SKO MERO DRUGO IME ZR BEUS. MESTO n LO ST NRPfìD NASKOK DRZHVRnR 3V2LDR- SLoV-NOV- INARKR ŠUK-L3E SLOVENSKA PISATEL- JICA PEROCI »Z.DEVEK ONR6SI6R PERIODIČNO EaiRkOMER- GlfcRNjE Stoletje VEK PRlpOVEDO NADnORRV. SILAH 'N* BOGOV/ H ß/M S KI HIŠNI SOG SLOV- BALERINA ^TRRHlč. NR TRETI è SOLJO TITOGRAD NOVINEC, v LETOŠNJI PRVI NOGOMET. LI61 POLNILO V SLAŠČICAH STARO GRME STO beoclji VR&-TH PHPIGE IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: 1. nagrada — Blaž Plemelj, Verigama 2. nagrada — Janez Bobič, Verigama, Ivanka Sodja, Kovačnica 3. nagrada — Hasan Merdanovič, Verigama, Franc Košir, DSSS ŠPORTNA REKREACIJA Občinsko sindikalno prvenstvo Stane Zajc Joža Bevc Niko Podgornik Mato Matij aševič Zenske I. ekipa Dora Tonejc Majda Tonejc Dana Jerman Katarina Maurer Kegljanje borbene partije Končno smo tudi mi zmagali. Res je, da smo I. mesto že delili z Lipom v smučarskih tekih, vendar se veliko lepše sliši in občuti, če si sam prvi. Sploh pa v takem ambientu, kot je potekalo kegljanje v borbenih partijah. Prvo, kar lahko pohvalimo, je udeležba, saj so ponovno nastopile štiri ekipe — dve ženski in dve moški, največ, kar je dovoljeno. Res je, da pri ženskah nismo pričakovali kakšnih visokih uvrstitev, vendar ni šlo kot bi želeli, tako da tekmovalke tudi same niso bile zadovoljne. Kljub temu pa 5. mesto I. ekipe ni slabo. II. ekipa pa je zasedla 15. mesto. Pri tej ekipi se je poznalo, da dekleta že dolgo niso kegljala. Že sam nastop pa je pomenil spodbudo za vnaprej, vsaj tako so same zatrjevale. Fantje pa, kot že dolgo ne. Vse je teklo kot namazano. Ekipa je bila res izenačena, kajti če eden zataji, je ves trud ostalih zaman. Užitek je bilo gledati, kako keglji padajo. V začetku je bilo še bolj negotovo, saj rezultat, ki ga je imela II. ekipa Elana, ni bilo lahko doseči. Po prvem krogu je bilo jasno, da s takim nadaljevanjem ekipa mora doseči I. mesto. Še več — računalo se je že, da mora pasti 1000 kegljev. Zlasti še, kot je duhovni vodja Jaka spodbujal tekmovalce, da je to tekma, da naj vsak to vzame resno, da niso v gostilni itd. Skratka »štimunga« je bila na višku, ko je padel zadnji kegelj, seštevek pa je pokazal, da je podrtih 1020 kegljev. To je pomenilo I. mesto, saj so fantje prehiteli Elan II za 73 kegljev. V takem vzdušju je na sosednji stezi tekmovala II. ekipa Verige. Treba je priznati, da so bili kar malo postavljeni ob stran, saj so konec koncev tudi sami navijali za I. ekipo. V takih pogojih je bilo težko doseči kaj več kot 28. mesto, čeprav so sposobni veliko več in tudi pričakovali smo več od njih. Na tem tekmovanju je nastopilo 23 ženskih in 37 moških ekip, to je 92 tekmovalk in 222 tekmovalcev. Za ekipe Verige so kegljali: Moški I. ekipa Jaka Beravs Lovro Fister Franc Gros Rudi Ravnikar Miran Rijavec Zdravko Kelih Moški II. ekipa Miha Vidic Polde Gros Brane Barber Ženske II. ekipa Gilka Stržinar Hilda Silič Marjana Teskač Fikreta Zukič Rezultati — moški kegljev 1. Veriga I 1020 2, Elan II 947 3. Elan I 923 4. Upokojenci 890 5. Obrtno združenje 888 6. Merkur Radovljica 875 28. Veriga II 723 Ženske kegljev 1. Iskra Otoče 552 2. Elan I 514 3. Žito Triglav 4. Dom dr. Janka 443 Benedika 427 5. Veriga Lesce I 405 6. Sukno Zapuže 400 15. Veriga II 304 Odbojka Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki je tudi tokrat privabilo veliko ekip: 14 ženskih in 18 moških. Približno 280 tekmovalcev je tekmovalo v treh predtekmovalnih skupinah pri ženskah in v štirih predtekmovalnih skupinah pri moških. To je podatek, ki zgovorno priča o množičnosti, saj v obeh zimskih disciplinah (veleslalomu in smučarskih tekih) ni nastopilo toliko tekmovalcev. Vidi se, da je v naši občini rekreacijska odbojka priljubljena. Pa ne samo to. Igra se tudi kvalitetna odbojka. Verjetno je to ena najbolj kvalitetnih panog v okviru občinskih sindikalnih iger, saj večina igralcev, ki nastopajo v svojih klubih, igra na teh prvenstvih. Žal pa nekateri sodniki niso dorasli temu. S takim sojenjem kot je bilo letos in takim poznavanjem odbojkarskih pravil prav gotovo ne sodijo na sindikalna prvenstva. Letos smo na teh igrah nastopali s tremi ekipami, dve moški in ena ženska. Rezultati niso najbolj razveseljivi, so pa mnogo boljši kot lansko leto. Kot sem že omenil, je konkurenca izredno močna, zato bo za boljši plasma treba več vadbe in dobre volje. V predtekmovanju je I. moška ekipa brez težav zasedla L mesto in se uvrstila v finale, kjer so igrali še: Iskra Lipnica, GG Bled in Lip Bled. Rezultati finala : Veriga I : GG Bled I 2:1 Veriga I : Lip Bled II 2:1 Veriga I : Iskra Lipnica I 1:2 Moška II. ekipa in ženska ekipa pa sta v predtekmovanju izpadli. Končni vrstni red: moški 1. Iskra Lipnica I 2. Veriga I 3. GG Bled I 4. LIP Bled II 15. Veriga II ženske: 1. Iskra Lipnica 2. LIP Bled 3. OŠ Gorje 11. Veriga Ženska ekipa: Bojana Ažman, Melita Ažman, Mojca Finžgar, Zdenka Manfreda, Bernarda Slivnik, Breda Perko. Za Verigo I so igrali: Dane Kneževič, Mitja Torkar, Darko Pogačar, Samo Zupan, Niko Fabjan, Brane Zorman, Milan Zupan, Joža Varl. Za Verigo II so igrali: Igor Legat, Darko Pogačar, Gregor Žnidar, Drago Vidic, Rudi Vavpotič, Bojan Onič, Marjan Ješe, Marjan Burgar, Stane Zajc. Streljanje Občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno pu- ško, ki je bilo 17. in 18. maja 1986 v Mošnjah, je naši ekipi prineslo še eno veliko zmago. Moška ekipa je zasedla I. mesto. Tudi z množičnostjo smo lahko zadovoljni, saj je tekmovalo 33 strelcev, od tega 7 žensk in 26 moških. Le ekipa LIP Bled je bila številnejša od naše (37 tekmovalcev). V celoti pa je tekmovalo 244 strelcev, od tega 54 žensk in 160 moških. Med posamezniki je bil zelo dober Tone Knaflič, ki je zasedel drugo mesto. Za moško ekipo, ki je zmagala, so tekmovali: krogov Tone Knaflič 171 Franc Gros 168 Franc Lotrič 168 Ivan Lotrič 160 Franc Lunar 155 Ženska ekipa je zasedla solidno peto mesto. Med njimi velja pohvaliti Marjano Melink s 97 krogi, Marjano Te-skač s 96 krogi in Brigito Rupar s 95 krogi. V primerjavi z lanskim letom so strelci dosegli velik uspeh, najsi bo to po osvojenih točkah (lani 65 točk, letos 141 točk) ali pa po osvojenih mestih. Pokazalo se je, da je bilo prvenstvo Verige, ki smo ga organizirali en dan prej, dober trening in dobra spodbuda za občinsko prvenstvo. Le tako naprej, so rekli tekmovalci. V tekmovanju za celoletno uvrstitev na občinskih sindikalnih tekmah pa je trenutni vrstni red po smučarskih te- kih, veleslalomu, kegljanju borbene partije, odbojki in streljanju točke 1. LIP Bled 657,4 2. Elan Begunje 606,7 3. Veriga Lesce 514 4. Iskra Otoče 299,5 5. Obrtniki 184,8 Iz tabele je razvidno, da trenutno zasedamo tretje mesto. To niti ni slabo, seveda pa tudi ni ne vem kako dobro. Kljub temu da smo v treh panogah od petih, v katerih smo nastopali, osvajati veliko več točk kot lansko leto, pa vseeno moramo priznati premoč Lipa in Elana. Podatki kažejo, da v teh delovnih organizacijah bolj množično nastopajo, čeprav imajo manj zaposlenih. LIP se je, vsaj tako kaže, letos odločil, da zasede I. mesto. Tudi mi imamo še svoje adute. Samo brez nastopanja in dobre volje ne bo šlo. J. Varl VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečna Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper-ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgovorna urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tisk: Tiskarna Ljubljana.