DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel.' 62-7» Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 13. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127 Leto VII. - Štev. 59 Trst - Gorica 18. decembra 1953 Izhaja vsak petek Neumestna sumničenja Nedavno je neki visoki zavezniški uradnik v Trstu v zasebnem razgovoru izjavil: »No, pa so vsi tržaški in okoliški Slovenci zopet postali komunisti.« Do tega zaključka so ga pripravili napisi in slovenske zastave v vaseh tržaške okolice. V času, ko je zunanje ministrstvo njegove domovine napovedalo izročitev celotne cone A Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, je poleg tega v svoje precejšnje presenečenje spoznal, da so si vsi Slovenci naenkrat bili edini vsaj v tem, da odklanjajo predlagano spremembo. Verjetno ga je tudi to zadržanje nekoliko prizadelo. Vsak je pač zaljubljen v odločitve svojih. Tako je v njem počasi dozoretial zaključek, da so Slovenci pač komunisti, kajti v nasprotnem primeru bi mimo sprejemali vse, kar prihaja z Zahoda in niti na kraj pameti ne bi jim padlo, da protestirajo. Vsekakor gre v danem primeru za mnenje zasebnika. Zaradi tega ne bi o njem pisali, če ne bi podobnih gledanj zasledili tudi v raznem tujem časopisju. Tako je nekemu časnikarju vsa tržaška okolica »trdno komunistična«, to so ljudje, ki si »žele samo komunizem« itd. Vse to zaradi zastav z rdečo zvezdo, par po hišah napisanih gesel, in ker se prebivalstvo pač ne navdušuje za to, da bi Svobodno tržaško ozemlje zamenjalo z Italijo. Nekateri tudi precej pravilno u-gotavljajo, da po vaseh tržaške o-kolice danes javno in brez strahu delujejo samo titovci, medtem ko so vsi drugi krajevni prebivalci postali oprezni. Bolj ali manj ie to resnica. Toda sklepati iz tega da so naši okoličani in na splošni} tržaški Slovenci navdušeni za komunizem, je zelo zgrešeno. V našem zadnjem uvodniku smo ugotovili, kako je prišlo do tega da imamo danes v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja dve točno določeni področji: nekakšeh titovski rajon okoliških vasi in filoita-lijanski rajon mestnega središča. Med obema pa leži »sporno ozemlje« tržaških predmestij. Toda to je samo trenutno zunanje lice, ki ima svoje točno določene vzroke, med katerimi je strah pred jutrišnjim dnem na prvem mestu. Najnovejši razvoj je pač v sre dišču mesta ojačal pričakovanje, da bo jutri nad njim zagospodarila Italija. Zato se ljudje boje zameriti tistim, ki bodo v tem, primeru imeli škarje in platno v rokah. V okolici pa si je po ostrem jugoslovanskem nastopu v prvih dneh oktobra in na osnovi temu sledečih predlogov o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja utrlo pot računanje z možnostjo, da bodo kraji prisojeni Jugoslaviji. Vsi prizadeti prav dobro vedo, kakšen red vlada tam. Zato so že zdaj temu primerno zaprli usta in so prilagodili novemu položaju tudi svoje zunanje obnašanje. Ali naj prebivalstvu zamerimo, da se tako obnaša? Ali bi bilo pametno, če pričakujemo4 da bodo na zemljo vezani kmetje, s pose1 metnimi kraji vzrastli obrtniki in trgovci protestirali proti lastni matični državi in zahtevali Italijo? Saj je v Trstu nad 4 tisoč oseb ki jim nudijo živo sliko begunske usode. V njih je še preživ spomin na velike krivice zadnjih trideset let, katerih do danes še nihče ni dostojno popravil. Zakaj pa ljudje ne zahtevajo vsaj Svobodnega tržaškega ozemlja? Neštetokrat so to že izpričali Se vsaka stranka, ki je hotela pridobiti njihovo zaupanje, tudi sami titovci, so pri obeh volitvah posta vili to zahtevo v svoj volilni program. Toda ljudje niso krivi, če jim je zunanji razvoj v veliki po litiki do danes pokazal, da se od ločujoči, pa naj bodo še tako »de mokratični« činitelji, na njihove želje presneto malo ozirajo. Zato je po našem neodpustljiva napaka, da pripadniki tistih' vele sil, ki nosijo glavno odgovornost za nov položaj, že vnaprej žigosa jo s pečatom komunizma posameznike ali cele narodnostne skupine ki ne delajo drugega, kakor to, da se prilagajojo na življenje, v katero jih spravljajo proti njihovi volji. Obsojati ljudi, katere najprej silo gonijo v komunistične ograde potem jih pa delati odgovorne za to, ker zivč na način, kakršnega zahteva oblast, kateri jih izroča mo, je eden izmed tistih postopkov, ki bi znali močno oslabiti od porno moč danes zasužnjene Evro- T hRJAMO SVOJt PRAVICE NA LASTNI ŽRMLJI? Enakopravnost pred zakonom nt narodnostna enakopraonost Ob nedavnem pisanju dnevnika „Giornale di Trieste” o naših pravicah »Giornale di Trieste« izhaja iz cele vrste nedokazanih trditev, ki jih z ničemer ne more dokazati, da 1 na teh trhlih postavkah zgradil svoja politična stremljenja. »Priznavamo — trdi — Slovencem enakopravnost, toda ne dovolimo, da bi se oni ponašali kot gospodarji na tej italijanski zemlji.« Priznavajo nam torej enakopravnost. Toda priznanje enakopravnosti na področju zasebnega in kazenskega prava ne pomeni še nobene koncesije! Kajti že davno je bilo uveljavljeno načelo, da so pred sodiščem vsi ljudje enaki ter da sodnik ne sme gledati na stan in bogastvo, ampak mora soditi tako, kot mu predpisuje zakon. Ali pa osnovna enakopravnost velja tudi v Italiji odnosno v Trstu? Toda o enakopravnosti pred zakonom, ki je osnovni pogoj vsega urejenega življenja, ne more biti govora ob vprašanju odnosov med nami in Italijani niti za ljudi, kakršen je po svoji miselnosti član-kopisec »Giornala di Trieste«. V našem primeru je govora o politični enakopravnosti, in tu zadošča, če opozorimo na dejstvo, da slovenske občine Devin-Nabrežina, Zgonik, Repsntabor in Dolina nimajo zajamčene pravice za uradovanje v lastnem jeziku’, medtem ko se občinske oblasti v Trstu in Miljah naravnost ponašajo z nepoznavanjem slovenskega jezika ter ne sprejemajo slovenskih listin, čeprav živijo na njunem upravnem področju številni Slovenci -domačini. To je pa zavestno in namerno odvajanje od načela narodnostne enakopravnosti. To se, pravi, da narodnostno enakopravnost v teoriji sicer priznavajo, da je pa v praksi ne izvajajo. Ce pa zahtevamo stvarno izvajanje enakopravnosti, nam pa »Giornale di Trieste« očita, da se Slovenci nočemo posluževati pojma enakopravnosti v tuji, to se pravi v italijanski hiši. Potemtakem »Giornale di Trieste« zastopa stališče, da smo na področju A Svobodnega tržaškega ozemlja tujci. Ce naj to enostransko trditev i talijanskega glasila primerjamo z dejanskim stanjem, tedaj vidimo, da so štiri od šestih občin področja A v slovenskih rokah, in da površina teh štirih občin zavzema, najmanj tri četrtine površine vsega področja A. Na domnevnem i-talijanskem področju A zavzemajo torej Slovenci tri četrtine zemlje. Govoriti torej o izključno italijanskem področju A spričo dejstva, da je že s površnim pogledom mogoče ugotoviti nasprotno, in sicer, da je tu slovenska zemljiška posest pretežna, pomenja zavestno govoriti neresnico. Ce pa je ta zavestno izgovorjena neresnica pogoj za politične zahteve, tedaj moramo priti do zaključka, da temelje italijanske zahteve na področju A na zelo slabih osnovah. Ko že »Giornale di Trieste« tako uporno piše in govori o italijanskem področju A, na katerem ~ta-lijani ne morejo postavljati svojih kandidatov v štirih od šestih občin, se pač resnično moramo vprašati, na kakšnih osnovah temelji italijanstvo področja A. Z italijanske strani na to vprašanje odgovarjajo: na zgodovinskih razlogih Ce tudi pustimo ob strani dejstvo, da so Italijani naše ljudi petintrideset let, t. j. od 1. 1919 pa do 1. 1953, brezuspešno raznarodovali, bi nam vendarle morali dokazati, da so te štiri občine bile nekoč v italijanskih rokah. Kajti 'šele in samo tedaj bi mogli smatrati, da je trditev o italijanstvu področja A utemeljena. Toda o tem, da so bile občine Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina ali vsaj le ena od njih kdaj koli italijanske, v zgodovinskih virih ne najdemo najmanjše osnove. Naše poznavanje zgodovine sega nazaj za tisoč let, recimo do časa Karla Velikega. Zgoditi bi se moglo, da smo mi neznalci in da sb ljudje okrog »Giornala di Trieste« bolje poučeni kot mi. Toda v tem primeru naj pridejo na dan z dokazi, da so Italijani res nekoč zavzemali vse te kraje. Ta dokaz je toliko bolj potreben, ker bi sicer mi mogli o-brniti svoja razlaganja, in trditi nasprotno od tistega, kar pravijo oni. Danes se že tudi zunanji svet ne da več prevarati z zlaganimi natolcevanji. »Giornale di Triesteg se bo moral potruditi, da bo našel druge razloge za zagovarjanje svojega neresnega početja, s katerim odreka Slovencem popolno enakopravnost glede uporabe jezika in javnega izživljanja. 0 EiSENHOWEH]EVEil GOVORU Zadnji govor predsednika Eisen-howerja o atomski nevarnosti pred Glavno skupščino Združenih narodov je naletel po vsem svetu na ugoden odmev. Celo sovjetski tisk je moral priznati, da je Eisenho-vverjev predlog za ustanovitev mednarodne komisije za omejitev in nadzorovanje atomskega oboroževanja ter za uporabo atomske sile v občekoristne namene važen doprinos k mednarodni pomiritvi, ki zasluži vsaj temeljito preučitev. Ves zahodni tisk se v glavnem strinja v naslednjih ugotovitvah. Predsednik Eisenhower je odkrito priznal, da imajo tudi druge države s Sovjetsko zvezo vred podobno atomsko orožje, čeprav v manjši meri. In prav tako jasno je potrdil, da ni možna absolutna obramba pred tem orožjem. Z ozirom na to se je zavzel za nadzorstvo nad atomsko silo, kakor tudi za končno odpravo atomskega o-rožja. Ker se je tik pred tem vrnil z bermudske konference, na kateri so sprejeli načrt za konferenco s Sovjetsko zvezo, je lahko tembolj prepričljivo prikazal mnogo korakov, ki so jih napravile Združene države in njihovi zavezniki in s katerimi si še vedno prizadevajo, da bi našle miroljubno rešitev za nerešene probleme. Njegov predlog za mednarodno atom- Berlinska konferenca V zadnji številki našega listal kmalu' po novem letu brez poseb-|od berlinske konference štirih ve- smo v podrobnostih razčlenili številna nasprotja med zahodnimi zavezniki, ki jih je bermudska konferenca treh zahodnih vršacev obravnavala in verjetno vsaj na določenih področjih poskušala izgla-diti. Skopost zaključnega poročila bermudskih sklepov potrjuje tak vtis, kaže pa obenem, da ni lahko delo tako številne svetovne probleme postaviti ina skupni imenovalec. ■Predsednik Eiscnhower je izpostavljen izredno močnemu pritisku javnega mnenja, ki take konference vedno spremlja z velikim nezaupanjem, ker navadno prinašajo nove žrtve za ameriškega davkoplačevalca. Churchillovi napori, da bi inavezal osebne stike zt Moskvo po vzorcih medvojnih let, so ostali zgolj tiha želja. Laniela so spremljale težke skrbi glede izvolitve novega državnega poglavarja, nadležnosti ratifikacije pogodbe o EOS in o vojni v Indo-kini. V takih okoliščinah je potekalo bermudsko zborovanje in vendar je pokazalo nekaj razveseljivih u-spehov: Trije veliki so Moskvo krepko zgrabili za besedo. Pripravljenost zahodnih sil, da se že nih pogojev vsedejo v Berlinu z lesil? Molotovom za mizo, pomeni, da bo morala Moskva končno svoje karte postaviti na mizo. Res je, da je Moskva zopet nekaj pridobila na času, in res je tu-d! da bo Kremelj poskušal pretipati vse šibkosti zahodne povezave. Res je nadalje, da je zavlada! po vsem zahodnem svetu pesimizem, ki pa ne opravičuje, da ne bi svet tudi s svojimi zadnjimi napori poskušal urediti vprašanja Srednje Evrope. Tveganja, katerim se Zahod izpostavlja, so tveganja, ki izhajajo iz same -narave današnjega položaja. Ni tu vprašanje samo starega državnika Churchilla, ki bi želel ob zatonu svojega življenja še nekaj doprinesti za o-krepitev svetovnega miru, pač pa je to krik sveta, ki je naveličan divjega oboroževanja in prenasi-čen rjovenja hladne vojne ter se prav v teh predbožičnih dneh nadeja, da pomeni kremeljska ponudba za konferenco štirih nekaj več, kakor pa spreten poizkus Ev-ropjsko obrambno skupnost povo-deniti ter London in Pariz izigrati proti Washingtonu. Kaj torej lahko pričakuje svet Posledice bermudske konference Konferenco na Bermudih so zaključili in udeleženci s-' se razšii. Vendar pa se niso razšli, kakor so pričakovali, z določitvijo glavnih potez evropske obrambe, ampak so zaradi nepričakovanega in morda nezaželenega »intermezza« sovjetske note določili skupno stališče .zahodnih zaveznikov do Sovjetske zveze. Glede tega je pa možno ugotoviti tri stopnje v vprašanju skupne obrambe proti Sovjetski zvezi, ki jih predstavljajo Amerika, Velika Britanija in Francija. Medtem ko je Amerika v tem vprašanju brezpogojno pozitivna, je Velika Britanija nekam manj brezpogojno pozitivna, medtem ko pe in zmanjšati njeno upigtije v boljšo bodočnost. Naj bodo n. pr. narodi Jugoslavije, Češkoslovaške ali Poljske jutri manjvredni in kolektivno odgovorni samo zato, ker so žrtve medvojnih računov in kupčij med velikimi? Naj jih smatramo za komunistične agitatorje samo zato, ker živijo v komunistični državi, kateri smo jih izročili na podoben način, kakor bi v primeru delitve Svobodnega tržaškega ozemlja predali Titovi diktaturi del tržaških Slovencev? To je važno vprašanje, katero se pojavlja ob robu današnje krize tržaškega vprašanja in zato oi se morali vsi prizadeti varovati pristranskih zaključkov, kateri skupni demokratični in narodoljubni stvari samo škodujejo. Francija postavlja svoje pogoje in sicer take pogoje, da je njeno sodelovanje zares dvomljivo. Konferenca naj bi se mimogrede bavila tudi s tržaškim vprašanjem. Toda sodeč po sporočilu, ki so ga izdali po njenem koncu, je bilo v prvi fazi sicer precej govora o Trstu, medtem ko so proti koncu 3 njem govorili vedno manj. Jasno j,e, da je bilo tržaško vprašanje vedno predmet sporov med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo. Nobeni od zahodnih sil pa zdaj ne pada na misel, da bi zaradi Trsi a in samo zaradi Trsta preprečevala vsako možnost razgovorov s Sovjeti. Toda za tržaškim vprašanjem tiči Italija. Pa inaj je tržaško vprašanje samo izgovor ali p>a glavni in odločilni povod, Italija ni razpoložena, spuščati -se v oboroževalne priprave zahodnih sil, kot sicer tudi Francija zaradi Posarja ni razpoložena za tako sodelovanje. Vsekakor vidimo, da se je na Bermudih razvila značilna spored-nost med stališčem Francije in stališčem Italije glede na Atlantsko zvezo, in sicer v toliko, v kolikor Francija zvestobo do te zveze veže na Posarje:, Italija pa na Trst. V bistvu p>a nobena od obeh latinskih držav posarskega odnosno tržaškega vprašanja ne smatra za glavno in bistveno. Posarje in Trst nista nič drugega kot sredstvo za izmikanje finančnim bre-f menom, za katere nobena od mji;u v svojem parlamentu ne najde dovolj razumevanja. Ce pa se tako Francija kot Ita- lija — in čisto vseeno je, če izrecno ali zavito — skušata izmakniti obvezam Atlantske zveze pod izgovorom, da zavezniki nasproti njima ne izpolnjujejo odnosno ne dajo svoje p>odp>ore, se jima seveda na njuno nedvomno negodovanje dogaja, da se tudi njima izmika težišče atlantske obrambe in da vsa pjozornost atlantskih držav prehaja p>o eni strani na Adenauerja-vo Nemčijo, po drugi p>a na Titovo Jugoslavijo. Adenauerjeva Nemčija je pri tem že sama po sebi zelo važen in zelo bistven član zahodne obrambe Z njo morajo resno računati, če hočejo, da bo Atlantska obrambna zveza dobila večjo učinkovitost. 'Saj je Nemčija v drugi svetovni vojni pokazala, da je bila močna sila; tudi danes tni nobenega razloga za spreminjanje take sodbe. Kar se Titove Jugoslavije tiče, more že zgodovinska izkušnja iz furšk'h časov pokazati, zelo izrazit precedens. Tedaj je med 1. 1496 in: 1. 1683 pomenila obramba Hrvatske, posebno pa še obramba Vojne krajine, po priznanju samih italijanskih ali pravzaprav benečanskih virov, ščit in varnost zahodnega krščanstva. Danes se p>a z Jugoslavijo na t-bratnbo Zahoda vežeta še Grčija in Turčija, ki bi sami brez Jugoslavije verjetno prožili le šibko o-brambo. Konferenca na Bermudih je pokazale torej dve stvari: (Konec na 2. strani) Molotov bo verjetno zahteval varnostna jamstva za vsa svoja priprežniška področja. Vztrajal bo, da se .sestavi »vsenemška vlada« brez svobodnih volitev, in da bi mirovna pogajanja pričela prav s to vlado. Ostro bo napadel Atlantsko zvezo, končno pa bo verjetno nakazal vso dobro voljo, če se Zahod odpove EOS. Vse te svoje zahteve bo Molotov tako izoblikoval, da bodo čimbolj ugajale francoskemu javnemu mnenju. Trudil se bo ustvariti ozračje dveh pnoii dvem. ‘Sovjeti -bodo berlinsko konferen co zopet lahko izkoristili, da razbijejo enotnost zahodnega sveta. Debate v francoski zbornici so jih vzpodbudile za tako igro in britansko zadržanje jim ni moglo vzeti poguma. Kako se bo Zahod izognil tem nevarnostim? V Franciji se stvari tudi z izvolitvijo novega državnega poglavarja bistveno ne bodo spremenile. Težišče sovjetske politike se je pomaknilo od Nemčije na Francijo in tudi težišče ameriške politike bo osredotočeno verjetno na Pariz bolj kot na Bonn. Bermudski sklepi bodo v Berlinu pokazali svojo trdnost, ker -bodo postavljeni na težko preizkušnjo. Berlinska konferenca bo v svetovni politiki važno križišče bodočih dogodkov in bodočega razvoja celotne svetovne politike. Ce Moskva v resnici želi mir, potem ga bo v Berlinu lahko dobila. Ce pa bo svoje napore u-smerjala na razkrojitev zahodnega sveta, na zmedo in kapitulacijo potem -bodo morebitni kratkoročni uspehi, ki jih taka taktika doseže, pognali svet k odločitvam, katerih delekosežnosti je težko predvideti. Predsednik Eisenhower je v svojem pozivu na atomsko razorožitev pred Zvezo narodov nakazal, kakšna bodočnost čaka svet, če današnjih državnikov ne bo srečala p>amet. V Sremski Mitroviči je pred dvajsetimi leti Moša Pijade poučeval Tita tudi o kremeljski dogmi, ki zapoveduje: »Vsak komunist mora .potrditi vsakršno zavezništvo — tudi s svojim največjim sovražnikom — če tako zavezništvo izpolnjuje en sam pogoj: tako zavezništvo s hudičem -mora partiji zajamčiti določeno korist.« To je vrhovno načelo komunizma. sko izalogo pomeni najznačilnejši napor v tem pogledu. V kratkem polurnem Eisenho* vverjevem govoru je atomska doba izšla iz mračnega vzdušja, ki je bilo značilno zanjo, odkar je prva atomska bomba padla na Japonsko. Začela je vzbujati up in veselo pričakovanje. Stvari, o katerih so govorili šepetaje in se jih skoro bali razumsko obravnavati, so se pojavile v dosegljivi p>erspek-tivi in bi lahko koristno služile — celo v sedanjem svetovnem položaju. Pomen človečanstva in vrednost človeške volje sta bila nenadno potrjena. Noben človek ne more brati predsednikovih globoko občutenih besed brez spoznanja, da so se Združene države spot podale na pot praktičnega idealizma. Zgolj obrambna, boječa in obupavajoča miselnost ni v skladu z značajem ameriškega naroda. Predsednik je čutil potrebo, da najde nov način, da bi ponovno potrdil optimizem in iznajdljivost, ki sta osnovni lastnosti Amerike. Njegov predlog pomeni bleščečo pobudo. Zato so se upi sveta povečali Z zvenečim Eisenhowerjevim dokazom, da so se lotile Združene države pozitivne akcije, da bi napravile konec hudi nevarnosti atomske dobe. Kako bodo Sovjeti- odgovorili na to, bo treba šele videti. Toda s tem, da se je drzno in konstruktivno lotil iskanja izhoda iz atomske zagate, je predsednik Eisenho-wer nedvoumno potrdil ameriško vodstvo v prizadevanju za mir. fySine diec< Razpravo o Trstu, ki bi morala biti 14. t. m. pred Varnostnim svetom Združenih narodov, so že v tretjič odložili, zdaj .pa za nedoločen čas. Ameriški zastopnik je stavil predlog o odložitvi takoj na začetku seje. Svoj predlog je utemeljeval s poskusi, ki so v teku, da bi tržaški spor sporazumno rešili. Ameriški predlog je iodprl -britanski zastopnik, ki je izjavil, da je istočasni umik italijanske in jugoslovanske vojske z obmejnega področja med ItaLijo Ln Jugoslavijo o* pogumljajoče dejstvo, ki daje dobro upiati glede razvoja sosedskih odnošajev med obema državama. Predlogu o odložitvi razprave se je odločno uprl sovjetski zastopnik Višinski. Po njegovem je nuj-. no, razpravljati o Trstu pred Varnostnim svetom. Pogajanja, ki so v teku, in na katera sta se sklicevala ameriški in britanski zastopr* nik, so px> sodbi Sovjetske zveze nezakonita, ker kršijo mirovno pxj-godbo z Italijo. Edina pravična rešitev tržaškega vprašanja je po njegovem v tem, da bi Varnostni svet imenoval guvernerja za STO v smislu določb mirovne progodbe. Višinski je svoj nastop končal Z ugotovitvijo, da hočeta washing-tonska in londonska vlada rešiti tržaško zadevo ne v skladu s koristmi tržaškega prebivalstva, ampak v smislu strateških zahtev A-tlantske zveze. ■Pri glasovanju se je osem zastopnikov izreklo za ameriški predlog o odložitvi razprave, proti je glasoval sovjetski zastopnik, libanonski p>a se je vzdržal. Predsedoval je grški zastopnik, ki ni glasoval. PrauljlcR Iz bajk V »mesecu p>oljsko - ruskega prijateljstva«, ki je končal te dni, se je neki napovedovalec varšavskega radia -nerodno spotaknil pri o-troški oddaji. »Sedai otroci — ie začel v- vem, da ne želite slišati pravljic o kraljih, kraljicah in gradovih, kakor so iih pravili v starih časih. Danes vam bomo -povedali novo 7,godbo, pravljico o obnovi Varšave, pravljico o poljskih vojakih in pravljico o poljsko-ruskem prijateljstvu« Evrope. Emigracija beguncev iz Testa V odgovor na vprašanje, kakšne korake je napravila britanska vlada, da bi pomagala beguncem, ki živijo sedaj v Trstu, da bi našli nov stalni dom v prekomorskih državah, je britanski zunanji minister, Anthony Eden, v -spodnji zbornici izjavil, da emigracija beguncev v Trstu »dobro napreduje«. Prostovoljne dobrodelne organizacije, kot Ameriška katoliška dobrodelna ustanova, Svetovni svet cerkva, Tolstojeva ustanova, Mednarodni rdeči križ in druge že izvajajo načrt za stalno naselitev več sto beguncev v raznih zahodnoevropskih državah, ki mora biti končan do konca letošnjega leta. Poleg tega pa je Zavezniška vojaška uprava v Trstu v stikih Z drugimi vladami, ki so pripravljene sprejeti begunce, z Visokim ‘komisarjem ZN za begunce in z Medvladnim odborom za emigracijo fz VESTI z GORIŠKEGA DRŽAVLJANSTVO in pravica do pokojnine V zvezi z vprašanjem italijanskega državljanstva je rimsko pravosodno ministrstvo izdalo okrožnico, v kateri pojasnjuje .in določa, da se osebe italijanskega državljanstva, ki so po čl. 19 mirovne pogodbe imele pravico optirati za ohranitev italijanskega državljanstva, ki pa .so umrle pred vstopom v veljavo mirovne pogodbe, odnosno predno je potekel rok za opcijo, morajo smatrati kot i-mejiteljice italijanskega državljanstva. To pojasnilo in določilo je važno, ker je povezano z raznimi finančnimi in gospodarskimi pravicami. Na tej podlagi namreč lahko dediči teh umrlih dobijo izplačamo na primer morebitno vojno odškodnino, ki je pokojniku pri-, padala; ali pa kako zaostalo pokojnino in sploh vse, kakor da bi pokojnik ne bil izgubil državljanstva, kot ga na podlagi omenjene okrožnice v resnici ni izgubil! ' (Prizadeti se lahko obrnejo naravnost na občino, kjer je pokojnik imel svoje pravice, in zahteva pokojnikov državljanski list, ki mu ga izdajo brez kakih posebnih za-, držkov. Vprašanje je sedaj to: ali so italijansko državljanstvo ohranili tudi tisiti italijanski državljana, ki so umrli na ozemlju Julijske krajine, ki je sedaj pod Jugoslavijo, če so namreč tam umrle pred izvršitvijo mirovne pogodbe, odnosno predno je potekel rok za opcijo. ,S pravnega stališča je zadevo tolmačiti pozitivno, to je, da se do-■tične osebe morajo smatrati za i-talijanske državljane, ker niso tega državljanstva nikoli izgubile! V zvezi z vprašanjem državljanstva, glede na opcije in njihovo reševanje, se često dogaja, da jugoslovanske oblasti opcijo ugodno rešujejo samo enemu od zakoncev, to je ali samo možu ali pa samo ženi. Dogaja pa se tudi, da italijanske oblasti potrjujejo rešitev opcije samo enemu ali drugemu zakoncu. V takih primerih je krivica nedvomno očitna in ti pojavi razdvajajo družine v dvojno državljanstvo: oče in mlodoletni otroci nosijo državljanstvo ene države, mati pa druge! V resnici sta se Italija in Jugoslavija za odpravo takih nedosta:-kov že 23. decembra 1950 sporazumeli in sklenili, da imata zakonca v -tem primeru pravico, odločiti se Posledice bermudske konference (Konec s 1. strani) po eni strani, da je vojaška pripravljenost Francije in Italije o-mejena po slabi vojni pripravljenosti obeh latinskih držav. Zato je vsako prizadevanje njunih vlad v smeri atlantske oborožitve v Franciji in Italiji neizbežno obsojeno na to, da ojači položaj »pacifističnih« domačih kominformistov, kjer so komunisti, pa naj si kdo zadevo ogleduje s katere koli strani, najjačja opozicijska stranka v obeh parlamentih. Zato morata hiti obe vladi, francoska in italijanska, zelo oprezni pri iskanju odobrenja za vojaško podpora v obeh parlamentih, ki sta protiameriško razpoložena. Kajti tudi ameriške dajatve so dosegle svojo mejo. Zato ni nobenega razloga, da bi prihajala nasproti zavezniku, ki s seboj prinaša pre-itežnost negativnega nasproti pozi-tivnemtf izhodu na tehtnici dajatev in prejemkov. Zato tudi ni nobenega razloga, da bi se z ali brez Posarja, odnosno z ali brez Trst j, Franclja odnosno Italija odločili za to, da bi se povezali z izdatnejšo vzajemno požrtvovalnostjo. 'Ko pa je že zaradi odkrito negativnega zadržanja Francije, baj6 zaradi Posarja, in zaradi sicer manj izrazitega negativnega stališča Italije, bajč zaradi Trsta, A-, tlantska zveza zašla že v težave in tako postala problematična, je nastopila nujna posledica, da tako v posarskem kot v tržaškem vprašanju v večji meri pridejo do izraza razlogi, ki jih zastopa nemška odnosno jugoslovanska stran. Od Jugoslavije torej danes zavi-si, da si z ‘jasnim, nezavitim in odkritim nastopom z ©stvaritvijo Svobodnega tržaškega ozemlja, o-mogoči tisto ozemeljsko jamstvo, ki je zanjo neprecenljive vrednosti za izpolnitev njene balkanske naloge. To more tem bolj, ker so se po 5. novembru tudi zavezniki prepričali, da se jim zares ne izplača izpostavljati življenja svoiih vojakov za lepe oči spletkarske. in. nehvaležne Italije. za to ali ono skupno državljanstvo. Vendar se ta dogovor le preveč počasi izvaja. Svetujemo pa priza-, detim, naj se .za to svojo pravico odločno postavijo. Lahko se sklicujejo tudi na čl. 10 zakona od 13. junija 1912, štev. 555, ki določa, da ne more žena imeti državljanstva, ki je različno od moževega. Na drugi strani pa so se optanti, katerim je Jugoslavija opcijo sprejela in rešila, istočasno po jugoslovanskem zakonu odpovedali njenemu državljanstvu. Ce še Italija takim optantom .opcije ne potrjuje, se morajo smatrati za apolide, ‘o je za osebe brez državljanstva. Za zopetno pridobitev jugoslovanskega državljanstva bi se ti prizadeti morali preseliti v Jugoslavijo in tam prositi za podelitev državljanstva. Upamo pa, da se tako Italija kakor Jugoslavija končno ne bosta, upirali priznati državljanstvo vsem optantom, ki ga želijo. Kar se pa pravice do pokojnine tiče, fopet pojasnjujemo, da imajo pravico zahtevati pokojnino od rimske vlade vsi bivši italijanski državljani, ki so zaradi mirovne pogodbe postali jugoslovanski, c-; jim po zakonu pravica do pokojnine pritiče. Tako glede vojne pokojnine kakor tudi civilne. Glavno je, da jim po italijanskem zakonu pokojnina pritiče! Tako določa točka 8. priloge XV. mirovne pogodbe z 'Italijo. Brezposelnost v Doberdobu Zadnja redna seja našega občinskega sveta je bila v soboto 5. decembra. Glavna in najbolj zanimiva točka te seje je bilo brez dvoma poročilo župana o težkem položaju brezposelnih, ki je to .zimo izredno poslabšal celotni gospodarski položaj naše občine. Verjetno je prav naša občina prva v številu brezposelnih, saj imamo na tisoč pet sto prebivalcev kar 215 uradno vpisanih brezposelnih, kar pomeni nad 14 odstotkov! Da bi vsaj deloma ublažili to vprašanje, je župan zagotovil, da bodo s pomočjo vlade in pokrajine odprli v januarju razna središča za delo. V ta namen je svet soglasno odobril sklep ožjega odbora, ki je odložil 150 tisoč lir za pogozdovanje. To bi bilo prvo središče dela za brezposelne, kateremu bi pozneje pridružili še druga središča, kjer bi bili vsaj za nekaj mesecev zaposleni najbolj potrebni domačini. Svet je nato odobril proračun za leto 1954, ki predvideva primanjkljaj »za 2 milijona 650 tisoč lir. Ta primanjkljaj je tako narasel, ker usihajo vedno bolj razni dohodki, kot n. pr. užitninski davek in zlasti dohodek na staro železo, ki je padel od milijona dve sto tisoč na komaj pet sto tisoč lir. Sprejet je bil tudi sklep o trinajsti plači občinskih uslužbencev. Ta plača znaša polovico mesečne plače, ker je bila prva polovica že nakazana. Odobrili so končno še prispevek 3 tisoč lir za šolski patronat in 5 tisoč lir za obleko občinskemu čuvaju. Prepričani smo, da bo prizadevanje našega župana in razumevanje pokrajinskih oblasti vsekakor dejansko olajšalo, in to čimprej, težak položaj naših brezposelnih, ki gledajo zaskrbljeni bodočnosti Štipendije Prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaj za 150 štipendij po 30 tisoč lir, katerega se lahko udeleže visokošolci, ki so brezposelni, potrebni in imajo pogoje, ki jih določata zakona št. 425 od 31. julija 1945 ter št. 646 od 28. septembra 1945. Prošnjo in potrdila na nekolko-vanem papirju je treba poslati do 15. marca 1954 na Prosvetno ministrstvo v Rimu (»Ufficio Assis:. Postbellica«), ulica Guidobaldo del Monte 24. Isti pogoji veljajo tudi za srednješolce, ki pa morajo predložiti prošnjo za štipendijo do konca januarja 1954. Štipendije za srednješolce znašajo 15 tisoč lir vsaka. Škoda, hi so jo povzročili vojaki Kdor je med 18. oktobrom in 20. decembrom 1.1. utrpel škodo po vojaških edinicah, ima pravico zahtevati odškodnino s prijavo iste na županstvo do 31. t. m. — To velja tudi za terjatev najemnine za zasebne prostore in kraje. Resnico pousod priznati! Ko sem v »Demokraciji« od 4. t. m. objavil članek »Nadškof Sedej je govoril resnico«, sem poudaril, da je nadškof, ko je naše može svaril, naj ne verjamejo Lahom ničesar, kadaj; gre za slovensko narodno stvar, pa čeprav t;i to bil rimski papež, sem navedel pričo teh škofovih besed, ki se i-menuje R. A. Rekel sem tudi. da so nekateri članki v »Demokraciji« imeli namen, prikazati in dokazati, da je del italijanske duhovščine, do najvišjih cerkvenih predstojnikov, usmerjen protislovnesko. Navedel sem torej pričo, ki trdi, da je nadškof to izjavil v njeni prisotnosti. Vsaki priči, ki trdi, da se je nekaj .zgodilo v njeni prisotnosti, verjame vsak sodnik. Slab advokat pa je vsakdo, ki tako pričo vrže v koš!... Nisem rekel, da .so članki v »Demokraciji« prikazovali in dokazovali, da je vsa italijanska duhovščina, do najvišjih cerkvenih predstojnikov, usmerjena protisloven-sk. Pa se ti v »Katoliškem glasu« od 10. t. m. zopet oglasi nekdo, ki .zopet trdi, da ni moči verjeti, da bi nadškof Sedej tisto svarilo dal. Ta pisec prezira torej pričo, ki sem jo našel v »Klicu Triglava« in pravi, da sem govoril le o nekom iz Ztierieha..., na nekem bir-movanju... in nekim cerkvenim ključarjem! Istočasno pravi pisec v »Katoliškem glasu«, da so članki »Demokracije« govorili o vseh Italijanih, ki naj bi bili protislovensko u-smerjeni! menjenem roku. menjenih krajev v našo pokrajino. Vsa prevozna sredstva, ki bi vozila sladkorno peso iz naše pokrajine v okuženo področje, je treba pred vrnitvijo dobro razkužiti. TRGOVINA Z JUGOSLAVIJO S posebno okrožnico finančnega ministrstva je bilo odrejeno, da mora biti odobren s posebnim ministrskim dovoljenjem vsak izvoz v Jugoslavijo. Brez tega ministrskega dovoljenja lahko izvažajo samo povrtnine, semena za živinsko krmo in povrtnine. NOVA PODJETJA V preteklem septembru je v goriški pokrajini kar petdeset novih podjetnikov odprlo svoje delavnice. Ta pojav je skoro na dnevnem redu po zadnji vojni in bi bil lahko znak napredka in blaginje, če bi istočasno enako ali pa še večje število že obstoječih podjetij ne zapiralo svojih vrat. ZAŠČITA SLADKORNE PESE Ker je v sosednjih pokrajinah (Bologna, Ferrara, Forli, Ravenna in Rov igo) sladkorna pesa okužena. je goriški prefekt izdal prepoved uvažanja sladkorne pese iz o- hovno poveljstvo sedi na sodčka smodnika podjarmljenih narodov, ki se lahko vname vsak trenutek.« »Neodvisna svoboda je želja ljudi in narodov, ne pa vazalstvo sovjetskega imperializma.« To so izreki, s katerimi so najvidnejši predstavniki ameriškega političnega življenja označili položaj v Sovjetski zvezi. Ni lahko točno spoznati obsega agitacije, ki kljuje na koreninah razsežnega evroazijskega carstvi, nad katerim plapola zastava s srpom in kladivom. Obrobni izbruhi pa dopuščajo sklepe, v globoko notranje nerede. V Češkoslovaški je povzročila nemire, stavke in demonstracije po komunistih ukazana valutna reforma, ki je znižala mezde in plače delavcev na eno petino. Vladne sindikate so pozvali naj pomirijo uporne duhove. Tisoči rudarjev so zapustili premogovnike v Moravski Ostravi, v Bu-djevicah in Plznu, kjer je prišlo do demonstracij. Sindikalna sodišča so proglašala nad delavci težke obsodbe zaradi »sabotaže«. Stavke v vzhodnem Berlinu in v Vzh. 'Nemčiji so zavzele nezaslišan obseg. ■Nemčija in Češkoslovaška sta dve satelitski državi, kjer je prišlo do največjih protestov proti težki sovjetski roki, vendar je opaziti v vsem sovjetskem imperiju znake nezadovoljstva. Moskva sama se pritožuje nad »zmotami« in »-težkimi pomankljivostmi« v Litvi m Letan-ski. Madžarska je po reorganizaciji svoje vladne hierarhije v skladu z novimi sovjetskimi smernicami naglo proglasila znižanja cen raznih potrošnih predmetov, da potolaži mrmranje in nezadovoljstvo. Tekstilni delavci so- stavkali v Lodzu na Poljskem. V Romuniji je po demonstracijah zaradi pomanjkanja živil režim skušal izboljšati položaj. Celo v osamljeni Albaniji je v gorah prišlo do oboroženih uporov. Vsega tega vrenja v notranjosti sovjetske države ne moremo imeti sicer za znak skorajšnjega zloma, vendar ne pomeni mnogo dejstvo, da položaj še ni dosegel eksplozivne faze. Ideje se lahko krotijo, ni jih pa mogoče zatreti! Moskva mora nedvomno sama priznati resno? * položaja, in to je važno. V skrbeli zaradi dvomljive zvestobe poljskih letalskih sil in njihovih pilotov, ki bežijo, mora Kremelj zdaj de'-no demobilizirati vojsko Vzhodne Nemčije, ki jo je ravno začel graditi; stotine častnikov oddelkov »Bereitschaften« so degradirali in postavili pred sodišče. V Vzhodni Evropi stoji ogromni sovjetski vojaški stroj z verjetno napadalnimi nameni. Toda kolikšen del te vojske je potreben izključno 'za to, da pritiska na pokrov lonca, v katerem vre? Kolikšen del te vojske bo treba uporabiti za zaščito komunikacij v primeru vojne? Ali lahko generalni štab v Moskvi sploh odgovori na ta vprašanja? Železna zavesa stoji še vedno. Za njo pa živijo ljudje, ki hoče;o živeti in ki se ne bodo nikdar odpovedali temelju življenja: svobodi. C. L. S u l z b e r g e r ZOBOZDRAVNIKA OSKRBA UPOKOJENCEM Upokojenci vseh vrst bodo imeli brezplačno zdravniško oskrbo v ■>-kviru ustanove ENPAS. Prizadeti se morajo obrniti ne omenjeno u-stanovo, ki jim izda posebne tiskovine, katere morajo predložiti zobozdravniku dr. Sbrozzi, ki jih bo zdravil. Trgovinski odnosi v oktobru , V okviru videmskega sporazuma je bilo v oktobru izdano šest uvoznih dovoljenj za skupno 11 milijonov 649 tisoč lir in 15 izvoznih dovoljenj za 31 milijonov 297 tisoč 972 lir. Za sirote vojaškega osebja Uradno je bila otvorjena Podporna ustanova za sirote vojaškega osebja, ki bo podpirala te sirote do 18. leta starosti. Omogočala , jim bo brezplačno šolanje in izobrazbo v raznih zavodih. Zavarujte delavce Delodajalci, ki sprejmejo na delo delavce in jih ne zavarujejo pred nezgodami in boleznijo, zapadejo predpisani globi in v primeru nesreče morajo sami plačati vse morebitne bolniške in zdravniške stroške. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 KRMIM Gormons - prov. Gorizia TRST - SLOVENSKO OKNO V SVET „Carabinieri di Trieste" V ogledalu narodnostne statistike Trst ni „citta italianissimau 1 Vsi dokazi \gooore, da je le narodnostno mešano italijansko * slovensko mesto na slovenskem narodnostnem ozemlju Kadar tat ukrade avtomobil, - je navadno njegova prva skro, da ga dobro — prebarva. K barvanju ga silita strah in pa slaba vest. Ta -slaba vest je tudi gonila 'tujca, lačnega naše zemlje, da je prekršče-val, potvarjal, pleskal po kameni-tih alpskih in kraških tleh, celo p grobiščih, da bi skril svojo sramoto — rep, -tatvino! Posledica tega pleskanja-poitaii-jančevanja so po letu 1918 nastala krajevna imena, kot n. pr. Morite Osternig, Passo Moistrocca, Tri-corno, Locavizza, Strelischi, Sesana, Dolegna, Doberdd, Sgonico, Te-.menizza in še prej Gorizia. (Ali ni prav tako s Texme di Brennero, Vipiteno, Brunico, Bressanone, Dob-biaco in Vetta dtttalia v Visokih Turah?) Ce bi nam mogli italijanski jezikoslovci in etnografi pojasniti, kaj naj te spakedranke v italijanščini pomenijo, bi jim pač lahko dali pol Jugoslavije. In vendar so Lahi vse naše Primorje, ki je nad trinajst stoletij naseljeno s slovenskim in hrvatskim prebivalstvom, razupili za »territorio sem-pre italianissimo«. Tako je tudi Postojna — »Pas tu m ia-Grotte« — »paese sempre italianissimo«, čeprav so Italijani sami leta 1921 našteli v postojnskem okraju 16.504 Slovencev in 148 'Italijanov, prise-, 1 jenih uradnikov. Avstrijsko ljudsko štetje je leta 1910 našlo v postojnskem okraju le 14 Italijanov. Takih primerov bi lahko navedli še mnogo. • * * Ze v tretjem stoletju je med tržaškim prebivalstvom bilo dosti Slovencev. Leta 1511 je bil Trst pridružen Kranjski deželi — Sloveniji. To zvezo je kasneje potrdil tudi Napoleon, ki je Trst priključil Iliriji. Trstu so skozi stoletja vladali slovenski škofje, kot n. pr. Andrej Repič, Nikolaj Koret, Ivan Bogarin in drugi. V Trstu je pri-digoval slavni slovenski reformator Primož Trubar 01. 1502-1546), prav gotovo ne Italijan — nego Slovenec. Leta 1752 je papež ustanovil goriško nadškofijo kot slovenski del oglejskega patriarhata. Italijanski del patriarhata, naseljen s Furlani je dobil svoje nadškofijsko središče v Vidmu. Pod novonastalo slovensko goriško nadškofijo je spadala tudi tržaška škofija, ki so ji do leta 1923 vladali slovenski škofje. Taka razdelitev, ni nastala iz nekih posebnih simpatij do Slovencev, pač pa zaradi slovenske večine vernikov. Po podatkih tržaškega statisti-čarja — Italijana Montanellija — je imel Trst leta 1735 samo 6 tisoč •865 prebivalcev. V mestu so skupaj živeli Italijani in Slovenci. Mesjo je imelo takrat 3 tisoč 865 prebivalcev. Cist« slovenska okolica, vključena v tržaško občino pa ie štela okoli 3 tisoč prebivalcev. Tak odnos med italijanskim in slovenskim prebivalstvom nam dovolj jasno priča, da je večina takratnega tržaškega prebivalstva bila — sloveTiska. Leta 1800 je imela občina Trst ■28 tisoč prebivalcev. Leta 1850 pa je Trst štel že 117 tis-t« prebivalcev. Nagel porast tržaškega prebival- mografskemu razvoju, pač pa priseljevanju. Pr.irodni porast je znašal le 18 odstotkov, a imigracija 82 odstotkov. Po avstrijskih podatkih so se največ priseljevali Slovenci in Hrvati, potem šele Italijani, Nemci, Cehi, Srbi in G'rki. Tako okrog leta 1850 v Trstu prevladuje močna jugoslovanska večina. Kasneje se odnos spreminja v italijansko korist, predvsem, ker I-talijani uspevajo raznaroditi velik postotek slovanskih priseljencev. Italijanski jezik (benečanski dialekt) je bil jezik, ki je v tistih časih prevladal na morju, poleg tega so bili It&lijani v Trstu višji, gospodarsko bolje stoječi sloj, zato so se mnogi Slovenci in Hrvati pustili raznaroditi, da bi s tem izboljšali svoj socialni položaj. Tako ideolog iredentizma, Rtiggero Fau-ro, v svoji knjigi »Trieste« 1. 1914 piše: »Mi smo potomci onih rodbin, ki so se pred pet sto leti borile in trgovale v Trstu. Dve sto štirideset tisoč današinjih prebivalcev Trsta ne izvira od onih pet tisoč Tržačanov, ki so pred dvemi stoletji živeli v Trstu. Prišli smo z vseh strani, odtrgani od drugih narodov s pejno^o asimilacije.« To tudi potrjujejo rodbinska i-mena: Cosulich, Marussi, Tripco- vich, Gerolimich, sploh ogromen postotek poitalijančenih slovanskih imen, ki jih lahko najdemo v tržaški »Guidi« — adresarju. AVSTRIJSKO LJUDSKO ŠTETJE IZ LETA 1910 Rezultati tega ljudskega štetja, ki so ga avstrijske oblasti prav povsod, pa tudi v Trstu, izvajale v škodo slovanskih narodnostnih skupin, v mednarodnih krogih še vedno služijo kot osnova za nadaljnjo presojo tržaške narodnostne problematike. Avstrijsko ljudsko štetje iz leta 1910, ki tudi v naši razpravi služi kot nekako primerjalno izhodišče, daje sledeče podatke za Svobodno tržaško o-zemlje: SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE (coni A in B): CONA A: ITALIJANOV % SLOVENCEV % PREBIVALSTVA % Občina Trst Okoliške občine 230.000 7000 82.1 34.6 50.000 13.200 17.9 65.4 280.000 20.200 93.3 6.7 Skupaj : 237.000 78.9 63.200 21.1 300.200 100.0 Italijanov 146.260 45.3 odst. Slovencev 102.092 31.6 odst. Hrv. in Srbov 43.644 13.5 » Jugoslovanov 145.736 45.1 odst. Raznorodcev 30.954 9.6 » Skupaj : 322.950 100.0 odst. K volilnim rezultatom moramo pripomniti, da je slovenska in tudi jugoslovanska socialna demokracija dobila svoj organizatorični začetek prav v Trstu, ter so takrat v tržaških socialističnih krogih prevladovali Slovenci. Dotok tržaškega prebivalstva se je pred prvo svetovno vojno vršil predvsem iz neposrednega zaledja ter se je po avstrijskih podatkih kretal v sledečem razmerju: Slovenci Hrvati in Srbi Jugoslovani Italijani Ostali narodi 40 odstotkov 10 » 50 odstotkov 33 » 17 » Te številke dovolj zgovorno pričajo, da ni bil panični strah italijanskih iredentističnih statističnih napovedovalcev brez stvarnih o-s^ov, ko so napovedovali, da bo tržaško mesto že pri sledečem štetju (1. 1920) zopet imelo jugoslovansko večino. Uresničenje te napovedi je preprečila italijanska, o-kupacija Trsta ter po njej izvajano fašistično nasilje. KAKŠNO RAZMERJE VLADA DANES MED NARODNOSTMI NA STO? Zavezniška vojašška uprava se v osmih letih svojega upravljanja s STO ini potrudila, da izvede ljudsko štetje na zaupanem ji področju. Ona sicer navaja v »Trieste Handbook 1950« površne sumarič-ne podatke, ki navajajo le okrogle številke za Italijane in Slovence ter tako ne morejo vzbujati posebnega čuta verodostojnosti. Ti podatki so: *) *) Zavezniška vojaška uprava v svojih podatkih ne navaja, koliko je pripadnikov ostalih narodnosti, niti, kam je prištela Hrvate in Srbe, ki žive v Trstu. niška in jugoslovanska vojaška u* prava, dobimo za celotno Svobodno tržaško ozemlje sledeče razmerje med Italijani in Jugoslovani. (Zaradi pomanjkljivosti zavezniških podatkov so ostale primerjave nemogoče.) Jugoslovanski podatki iz 1. 1949 kažejo sledeči odnos v coni B: NARODNOST V CONI B: 0 Italijani 16.929 26.10 odst, Slovenci 27.780 42.87 odst. Hrvati 19.466 30.03 » Jugoslovani 47.246 72.90 odst. Ostali narodi 648 1.00 » Skupaj: Ce sedaj 64.823 100.00 odst. sestavimo podatke za obe coni, ki sta jih objavili zavez- SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE 'Italijani Jugoslovani Skupaj: 253.929 111.094 69.6 odst. 30.4 » 365.023 100.0 odst. (Se nadaljuje) »L’Adunata dei Refrattari« je . italijanski tednik, ki izhaja v Nevv Yorku. Ne vemo, kako je usmerjen. Po njegovi vsebini sodeč, je protikomunistično nastrojen. Zanima nas konkretno članek, ki je izšel v njegovi številki od 17. oktobra pod naslovom »Carabinie-ri di Trieste«. Priobčimo ga zaradi njegove zanimivosti: »To, kar se je zdela neumna pustolovščina ministra Pelle, ki je dajala obliko nesmiselnega izsiljevanja njegovim zahtevam po Trstu, zdaj kaže, da je bila le hlapčevsko ponavljanje lekcije, ki so mu jo naložili njegovi gospodarji. Njegovi gospodarji so namreč te dni (8. oktobra 1953) uradno sporočili v Londonu in Washingtonu, da so Velika Britanija in Združene države, jpo predhodnem ^svetovanju s Francijo,' sklenile, odpoklicati svoje zasedbene sile iz področja A STO-ja, katero hočejo izročiti v upravo italijanske vlade. Pravni položaj STO-ja se s tem ne spreminja, spreminja se pa njegov dejanski položaj, ker se bodo nekega dne vrnili v mesto in neposredno okolico Trsta kraljevski karabinjerji, da' bodo tam vzdrža-vali red za račun britsko-ameri ških oblastnikov. Italijanski nacionalisti bodo s la-kq rešitvijo zadovoljni, čeprav bo ta' samo začasna. Kar se pa Tržačanov tiče, nihče se ni potrudil, da bi jih vprašal za mnenje. . Tisti, ki se spominjajo, kaj se je zgodilo v Trstu po »osvoboditvi« leta 1918, imajo prav gotovo razlog, da slutijo možnost nastopa najslabšega: skoro sto let niso trpeli pod habsburškim jarmom zapostavljanja, preganjanja in bedo, ki so jih morali pretrpeti med petindvajsetimi leti fašistične monarhije, ki se jim zdaj spet najavlja! Italijanski oblastniki so vedno i-sti: spremenili so samo napisne V ID ALU EV E DOGME Pred dvajsetimi leti je v Srem- stičnega taktiziranja, zavajanja in Navedeni podatki ne odgovarjajo popolnoma stvarnemu stanju. Avstrijska potujčevalna statistična tehnika je namreč namesto materinega jezika uvedla tako imenovani občevalni jezik — »Umgangs-sprache« ter na ta način mnoge Slovence in Hrvate prištela k Italijanom in tudi k Nemcem. Po računih, ki temelje na številu šoloobveznih otrok in na volilnih rezultatih, je bilo leta 1910 v težaški občini: 80 tisoč Slovencev in 100 tisoč Italijanov, 'e primerjamo k Slovencem še Hrvate in Srbe. ,ia bilo v Trstu razmerje Jugoslovanov do Italijanov približno enako. poleg 30 tisoč pripadnikov ostalih stva ni pripisovati naravnemu de- narodnosti. PARLAMENTARNE VOLITVE LETA 1907: Italijanska liberalno - nacionalna stranka Slovenska nacionalna stranka Socialno - demokratska stranka (Slov. in Italijani) OBČINSKE VOLITVE V OBČINI TRST LETA 1909: Italijanska liberalno - nacionalna strainka Slovenska nacionalna stranka Socialno - demokratska stranka (Slov. in Italijani) 8.425 glasov 8.166 glasov 9.448 glasov 11.522 glasov 9.030 glasov 7.144 glasov ski Mitroviči Moša Pijade poučeval Tita na komunistični visoki šoli. Najvažnejša in v zgodovini komunizma najodločilnejša oblika, ki jo je takratni kremeljski apostol razlagal Titu in ostalim slušateljem, je glasila: »Komunist mora sklepati zavezništva tudi s svojim sovražnikom, če tako zavezništvo izpolnjuje en sam pogoj: Tako zavezništvo s hudičem mora partiji zajamčiti določeno korist.« Vittorio Vidali je prav iste nauke črpal v Moskvi in kasneje v, Mehiki. Teh naukov se je spomnil v svojih nedavnih konferencah, ko je bičal po eni strani Fronto za neodvisnost in Tržaški blok. pri tem pa laskal SDZ. Seveda so te eksercicije zamomljali tudi komunistični strežniki, pri »Delu«. K sreči komunistične dogme niso znane samp absolventom komunističnih visokih šol. pač pa tudi drugim, ki radi brskajo po obsežni komunistični literaturi in ki so se v zadnjem desetletju komuni- spletkarjenja marsičesa naučili. Za STO smo se borili tudi takrat, ko so tržaški kominformisti ploskali Pajetti o njegovih izjavah o »boljši rešitvi«, ko so strežniki okrog »Dela« prirejali »javne debate« s SDZ o tem, kdo ni in kdo je za STO; za STO smo se dosledno borili takrat, ko so komiriior-■misti zatajevali svoj glas v korist; STO v mestnem svetu, in borimo se danes, ko zahtevajo Sovjeti izvedbo mirovne pogodbe z Italijo in imenovanje guvernerja, medtem ko Vidali oprezno premišlja, kakšno direktivo bi zaukazal svojim ovčicam, če bi prišlo do plebiscita. Smo in ostanemo pobomiki, zagovorniki in dosledni borci r za u-resničenje STO. Ce so iskreno za to tudi Vidalijevi pristaši, tem 'bolje, zavračamo pa vsako misel na kakršno koli pobratimijo s stranko, ki svojemu članstvu odvzema pravico, da samo odloča o usodi. Da, za STO, vendar po strogo ločenih poteh k skupnemu cilju! To- liko v vednost našim ljudem prav v teh časih divjega konkurenčnega boja med obema kemunizmoma na naših tleh. Casi so .preresni in dogodki, ki se z bliskovito naglico razvijajo o-krog in zaradi nas, so preusode-jpolni, da se ne bi v polni meri zavedali odgovornega poslanstva, ki ga mora prav S, D Z z največjo odločnostjo izpolnjevati na Tržaškem. P- t P. Hugo Bren 3. decembra je v Rimu preminul Hugo Bren* generalni definitor frančiškanskega reda. bivši profesor in dekan teološke fakultete frančiškanske univerze »Antonia-num« v Rimu. . Pokojni je bil v cerkvenih krogih zelo cenjen kot temeljit znanstvenik. Velik ugled je užival tudi v slovenski koloniji v Rimu. ki ji je- bil vedno kot zaveden Slovenec na razpolago, kjer koli je potrebovala njegove pomoči in besede. Vsi na silvestrovanje Slovenskega dobrodelnega društva v Machiavellijevo ulico 22/11 - Poskrbljeno je za zabavo in buffet deske nad prodajalnicami soli in tobaka, sicer pa, v kolikor so se kaj sploh spremenili, so se spremenili na slabše: manj vestni so, bolj pokvarjeni, bolj prevzetni in bolj krvoločni kot prej. Zato je neizbežno, da s povratkom kraljevih karabinjerjev, fašistične kazenske zakonodaje, burbonske policije in justice ter neprestane brezposelnosti, čakajo Tržačane res žalostni dnevi. Žalostni dnevi, kakor so danes oni vseh ostalih Italijanov!« Avstrija in Trst O vprašanju Južne Tirolske v zvezi s Trstom smo pisali obširneje na četrti strani zadnje številke našega Usta. Tu hočemo samo zabeležiti, da so jtižnotirolsko vprašanje sprt>ž;li tudi na zadnji seji avstrijske poslanske zbornice. Člani obeh vladnih strank, krščansko - socialne in socialistične, so napadli med razpravo o avstrijski zunanji poliitki italijansko nastopanje z nemško manjšino na Južnem Tirolskem. Krščanski socialec Stuergh je izjavil, da ostaja južnotiroUko Ali si že poraonal naročnino? vprašanje zakonito avstrijsko politično vprašanje In da ne gre is. nikakršno vmešavanje v italijanske notranjepolitične zadeve, ker sta pariški sporazum o Poadižjti podpisali obe državi, Avstrija in Italija. 'Socialist Koref je obtožil Italijo, da sistematično krši omenjeni pariški sporazum, ki je zajamčil narodnostno avtonomijo za Poadižje* (Južno Tirolsko). Poudaril je, da sta raznarodovanje in italijanizacija prvotno strnjeno nemškega o-zemlja v zadnjem času močno napredovala. Kakor vidimo, je avstrijska javnost, po odstranitvi zunanjega ministra Gruberja, ki je z De Gaspe-rijem tvorec pariškega sporazuma iz 1. 1946, s katerim se je Avstrija odrekla Južni Tirolski, pravočasno zgrabila za nerešeno vprašanje in ga postavila v razpravljanje pred parlament. Nerešeno je južnotirol-sko vprašanje še vedno, ker se t-talija mi držala sklenjenega sporazuma in ga celo doslej neoviram gazila proti vsakemu čutu medna- ' rodne odgovornosti. »Pacta sunt servanda!« Kdo se okorišča s Trstom? Področni poveljnik, general- T. J. Winiterton, je dal dopisniku zueri-ške »Die Weltwoohe« zanimive izjave o političnem in gospodarskem položaju na Tržaškem po objavi britsko-ameriškega sklepa od 8. oktobra. Intervju panatiskuje v celoti »Corriere di Trieste« od 9. t. m., zato se pri njem ne bomo dalj pomudili. Hočemo 'le poudariti misel področnega poveljnika o gospodarski pomoči, ki jo je dobil Trst iz ERP sklada: »Trst je dobil v sorazmerju s številom svojega prebivalstva štirikrat več dolarjev iz ZDA kakor katera koli druga država ERP-a. Dejstvo, da je področje A samostojno ozemlje pod britsko-ameri-ško upravo, je Trstu zagotovilo prednostni položaj, s čigar plodovi se Italija okorišča.« S pristojnega mesta je prišlo torej najmerodajnejše pojasnilo o zlaganih iredentističnih krilaticah, da se mora Trst za svoj gospodarski napredek zahvaljevati samo velikodušnosti italijanske vlade. VI. Občina je užaljena v svojem ponosu ogorčeno protestirala in dosegla trenuten uspeh. Leta 1748 so to politično - gospodarsko podrejenost Trsta Kranjski ukinili. Ce pa je na ta način mesto prišlo do svojih pravic, to vendarle ni še pomenilo konec tržaških občinskih težav. Za Primorje od Trsta do Reke so uvedli namreč Primorsko gospodarsko intendaturo in Trst je postal sedež nekega njenega okrožja. Na prostoru nekdanjih solin je vso oblast prevzela »Gospodarska komisija«. Ko pa je mestu naslednje leto 1749 uspelo, da so mu vrnili oblast nad prostorom nekdanjih solin, je Marija Terezija ukazala, porušiti mestno obzidje. Občinski očetje so se nadalje, pritoževali in zopet uspešno, kajti Marija Terezija je pristala na to, da so mestni davek v izmeri st<\ badnjev novega vina spremenili v denarni prispevek. Toda tržaška zastava se je prenehala viti na tržaških ladjah, ker jo je nadomestila nemška cesarska zastava. Na vse to so z beneških lagun zrli z neprikritim nezaupanjem. V Benetkah so se vrstila poročila drugo za drugim. Spomenica trgo- Romu dolguje Trst soolo Beličino? vinskih izvedencev (»Savi al com-mercio«) je objavila, da avstrijski krogi z vsemi silami stremijo za tem, da bi iz Trsta napravili trgovsko središče suhozemnega in pomorskega prometa. Isto je v dopisu iz 1. 1751 opazil tudi koprski župan Henrik Dandolo. Prav tega leta je sedem grških in srbskih trgovcev prejelo dovoljenje za gradnjo pravoslavne cerkve sv. Spiridiona, kajti v mestu, se je nabralo že mnogo Dalmatincev in Bosancev, to je ljudi naše krvi. Zidov in Nemcev je bilo v Trstu že prej in njihov občevalni jezik je bil nemški. Prispelo je pa tudi nekaj Angležev in Flamcev. Kot ladijski posrednik pa je zaslovel. Belgijec Arnot. Med njegovimi strankami je bilo največ Grkov. Iz Benetk so začeli pozorneje motriti vse, kar se je v Trstu dogajalo. V beneškem senatu je bilo slišati že glasove, da je bodočnost beneške trgovine z Levanto ogrožena. Novo stanje je pa vznemirjalo Tirolce, ker je odvračalo njihov promet preko Brennerja in po- vzročilo, da se je ta promet z južne Nemčije preusmeril na Trst. Tržaško pristanišče je dobivalo nove oblike. Staro luko, Mandrac-chio imenovano, so preuredili tako, da je mogla sprejeti tudi večie ladje. Razen tega so zgradili še dva pomola; enega tam, kjer je današnji svetilnik, drugega pa na mestu potopljene fregate »San Carlo«. Kjer pa danes stoji palača »Tergesteo«, so zgradili »novo carinarnico«. Iz Sv. Ivana so medtem v mesto speljali nov vodovod. Pri Riborgu so morali odkopati hrib, da bi dobili zemljo za izsušitev močvirja. Ladjedelnica, ki je stala tik Velikega trga, je dobila tedaj šolane obrtnike. Bolj južno, že blizu Sv. Andreja, so porušili cerkev sv. Mučenikov (»Ss. Mar-tiri«), ker je zapirala prehod k zalivu nasproti Miljam. Se vedno so mostove, ki so vodili čez Veliki kanal, čuvali stražarji,*ker se meščani niso še mogli otresti prezira do doseljencev. Vendar je pa pričelo gibanje in premikanje. Leta 1752 so izdali pravilnik za poslovne posrednike. Na Velikem trgu, pod gledališčem sv. iPetra, so priredili dve sobi za borzo. Poslovni čas je bil od 10. do 12. ure. Tega leta je bilo na prostoru®bivših solin vsega 51 novih hiš, od katerih so jih doseljenci zgradili 38. Število prebivalcev je od 3 tisoč 843 iz 1. 1735 naraslo do 1. 1754 na 5 tisoč 780, dočim je okolica napredovala od 7 tisoč 520 na čez 10 tisoč prebivalcev. Sedemletna vojna (od 1. 1756 do 1. 1763) je povzročila zopet zastoj. Avstrijska vlada je zašla v veliko stisko in tedaj je trgovec, ki se je priselil iz Bergama, bil pa po poreklu iz Toscane, Mihelangel Zois, L 1759 poklonil avstrijski zakladnici 40 tisoč goldinarjev. Znesek je bil tedaj za Trst nedvomno pomemben, darovalca so pa odlikovali s tem, da so ga povišali v plemiški stan, irt sicer v barona von Edelstein. Priimek s namreč tolmačili kot obliko besede »zoie«, kar pomeni dragulj. Mihelangel Zois se je oženil dvakrat. Druga žena je bila kranjska plemkinja Kapusova. Najstarejši sin Sigismund (Žiga) ,se je rodil 23. novem- bra 1747 v Trstu. V hiši so govorili nemško po materi, toda mladi Žiga se je že zelo zgodaj posvetil turizmu in življenju na prostem* Tako je prišel v stik s kmečkim življem in se naučil slovenski. Saj so slovensko tedaj tedaj govoril' tudi v mestu! Čeprav pa se je mestno plemstvo ponašalo s svojim starorimskim poreklom, je vendarle letne mesepe rado prebi- lo pri svojih kmetih na Krasu in na Kranjskem. Otroci so se pa že v Trstu od hišnih poslov in mestnih obrtnikov priučili slovenščine ali vsaj slovenskih izrazov. Hiša barona Zoisa je bila na Malem trgu, kjer stoji danes cerkev sv. Rožnega venca. Prav Mali trg je bil pa tedaj zbirališče okoličanske vojske, ki se je tu zbirala ob svečanostih, ko je v paradi nastopala pred občinsko hišo. Ziga se je po tedanjem običaju šolal v Ljubljani, kasneje so ga dali pa v plemiški konvikt v Reggio Emilia, kjer je spisal tudi nekaj italijanskih pesmi. Zoisov primer je zanimiv. Tržaška sredina in 'mačehin vpliv sta v enaki meri doprinesla k tema, da so tega potomca italijanskega doseljenca spravili v zvezo z zgodnjim slovenskim prej#>dom ter od njega, ki je izhajal iz gospodarske sredine, napravili učenjaka na področju rudninstva in poznavalca rastlinstva. Ta vzpon družine Mihelangela Zoisa pada v čas, ko se je Trst moral boriti s težko krizo. Zlobno so tedaj sporočali iz beneškega Kopra, da je bilo v Trstu mnogo stečajev in da tretjina tržaških hiš, ki so jih iahkoumno hitro zgradili, nima stanovalcev. Kljub vsemu temu je pa prebivalstvo nadalje naraščalo od 5 tisoč 424 let« 1758 na 6 tisoč 518 leta 1765. Leta 1758 je državna intervencija v zadevi oskrbe Treta s kruhom doživela občuten neuspeh. To je občinskemu svetu dalo nov zamah, da je vztrajal pri nadaljnji veljavi popolnoma diskreditiranega mestnega statuta. Občina si je prisvojila celo pravico odločevanja o izvedljivosti cesarskih naredb, ki so se tikale Trsta. Neuspeh finančnih u-krepov, ki jih je finančna intenda-tura izdala takoj po vojni, je pri hvaliteljih »lepe tržaške preteklosti« pobudil nova pričakovanja. (Se nadaljuje) VESTI s T R Ž A ŠK E G A Komu je to v korist? Zadnje vesti govore o pomiritvi na Jadranu. Napetost 'glede tržaškega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo popušča. Na eni in .na drugi strani se vojska umika z meje in pogajanja — po vsej verjetnosti s težnjo, da bi dosegli razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja med o-ba soseda — se bodo .nadaljevala. Vsa podoba je, da bo pri taki delitvi levji delež na področju B prisoj-en Jugoslaviji, na področju A pa Italiji. Ena in druga str ari bo morala sprejeti narodnostne žrtve in na ta način nameravajo odstraniti spor. Ali pa tudi za vedno? Kdo bi to mogel reči? Ko so 20. marca 1948 objavili ono nesrečno izjavo, so predpostavljali, da je pogoj za njeno izvršitev sovjetski pristanek. Zavezniki se tedaj niso obvezali, da bodo Svobodno tržaško ozemlje prisodi- li Italiji, ampak so samo obljubili, da bodo Sovjetski ■zvezi to prisodi tev priporočili. Mirovna pogodba je obstojala in nihče niti v snu ni pomislil, da bi jo kakor koli spreminjal. Slo je samo za njeno revizijo, ki naj bi jo dosegli z vsemi neposredno in posredno prizadetimi strankami. Danes o mirovni pogodbi ni več govora. Danes nihče ne vpraša, kaj o njej mislijo njeni podpisniki. Danes Angloameričani Trst prisojajo Italiji ter se v zvezf s to dodelitvijo obračajo samo še na Italijo in Jugoslavijo. Na osnovi katerega načela? Baje na osnovi načela samoodločbe. To se pravi samoodločbe na osnovi statistike iz 1. 1921, ki je ugotavljala občevalni jezik, pri čemur prav dobro vemo, da se ti statistični podatki niti tedaj niso vjemali z izidom iz volilnih podatkov .iz 1. 1949 in 1. 1952, da italijanska opredelitev tržaškega prebivalstva ni le sporna, ampak v dokajšnji meri tudi dvomljiva. O italijanskem na&trojenju Tržačanov odločajo danes na svojo roleo Američani in Angleži ter italijanski uradni krogi, prav enato kot oni odločajo tudi o razpoloženju tukajšnjih Slovencev do Jugoslavije. Tu enostavno predpostavljajo .razpoloženja, ki jih >ni, in o •katerih niti tisti, ki jih predpostavljajo, ne verjamejo, da obstoje^ Da taka enostranska odločitev o usodi teh krajev mora imeti nepo-voljiv odmev, o tem pač ne more biti najmanjšega dvoma. V Avstriji vse jače naglašujejo potrebo, da se o vseh nameravanih političnih spremembah mora vprašati prizadeto prebivalstvo ne le na Tržaškem, ampak tudi v južnem Tirolu. Saj je jasno, da niti Rim ta niti Beograd nista pooblaščena, da bi izključno sebi pripisovala opravičenost do odločb o Trstu ter odločb o razpoloženju tukajšnjih Italijanov in Slovencev. In kar je pri vsem tem najbolj značilno (in na to opozarja sam »Giornale di Trieste«), je dejstvo, da v tukajšnjem prebivalstvu prevladuje očividna zaskrbljenost in potlačenost zaradi tega, kar se temu področju pripravlja, in za to, kaj vse utegne in more zaradi tako očitne kršitve mirovne pogodbe ■nastati. Naj se torej prizadeti krogi ne dajo zavesti v zmoto: Zaskrbljenost, ki je nastala zaradi sprememb, ki so nastopile zadnje ted-r ne, je povzročila pravna negotovost, v katero smo padli. Današnja krščanska civilizacija naj se brani komunističnih zased! .Ali pa ne uvideva, borba med krščanskim in komunističnim naukom ni samo materialne, ampak tudi in celo pretežno moralne prirode? Ni to samo borba sitih in lačnih, ampak je tudi borba moralnih postavk današnje pravne ureditve. Kako pa naj se ta borba sploh u-> spešno vodi, ko i mo vinsko jačji sami spodkopavajo moralno osnovo svojega položaja? Podpisujejo pogodbe, pa jih z največjo lahkoto zopet razveljavljajo! Nam pripravljajo poseben statut, ki naj bi bil enak statutu Nemcev v južnem Tiroiu, kjer je število italijanskega prebivalstva v bocenskem okraju od 1. 1919 do 1. 1953 naraslo od 6 tisoč na 140 tisoč. Manjšinske pravice v Italiji so zajamčene baje po sami ustavi, vendar je sodna praksa v Italiji ugotovila, da nova italijanska ustava istočasno ni u-kinila pravoveljavnosti fašističnih zakonov, ki zadevajo narodnostne manjšine. Kako naj torej verujemo Italijanom, ko tako očividno vrše taktiko izigravanja z besedami? Kako naj verujemo zaveznikom, ki tej italijanski igri zavest-n nasedajo? Foster Dulles je tolikokrat naglaševal, da Srednjo Evropo morajo urediti na osnovi strateških potreb Atlantske zveze, medtem ko .posamezne države, posebno Francija im Italija, postavke Atlantske zveze podrejajo postavkam vodstva francoske politike v Posarju in italijanske na Svobodnem.tržaškem ozemlju. Mi gotovo nimamo nobene koristi od tega, če bi narodnostna nesoglasja in spore gonili v neskončnost. Nikomur od nas ne prihaja niti na misel, da bi odobraval šovinizem in nacionalna nasilja. Toda, kar želimo — in to prav v ko« rist obrambe pred komunizmom — je moralna čistost v vodenju politike samoodločbe prav na prostoru Svobodnega tržaškega ozemlja zaradi tega, ker moremo, zaradi občutljivosti vprašanja ureditve Srednje Evrope samo mi, stari prebivalci tega področja, presojati njegove potrebe in predvsem po-trebe, da to ozemlje ne postane znova odskočnica za italijanske imperialistične težnje. Varnost vzhodne italijanske in zahodne jugoslovanske meje, potreba neprekinjene ozemeljske zveze med Trstom in Podonavjem, dejstvo, da je skozi stoletja in morda tisočletja Podonavje živelo v neposredni zvezi s Trstom in da je zaradi prekinitve te zveze celo Podonavje zapadlo najprej v nemške, potem pa v sovjetske roke, vse to bi moralo pomeniti zelo resen opomin! Zavezniki so vse to odvrgli in so doslej bili gluhi za vse, tudi najresnejše nasvete. Kar nam pro-; ž: sedanjost, je le bedna slika moralnega zloma vseh glavnih načel zahodne svobodarske ideologije. Edini, ki more imeti od vse-_;a teg* koristi, je samo komunizem! In v tako zadušljivem moralnem ozračju vodijo pogajanja o delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja! Kaj hi se torej čudili, če se pred tako poraznimi prizori pojavljajo plodo- vi nezaupanja in obupavanja nad bodočnostjo Evrope? Možatost pa taka... Nabrežina, 13. dec. 1953. Osnova volilnega programa LSS je bila dosledna borba za uveljavljenje mirovne pogodbe z Italijo m za vzpostavitev STO. Na podlagi tega programa, ki so ga združene stranke v besedi in tisku razvijale volivcem, so bili v občinske svete izvoljeni pristaši SBZ, SKSZ, SNS in OF. 2e kmalu po volitvah pa se je izkazalo, da so se iz štirih političnih skupin praktično pojavljale le dve: SDZ in OF. Oba predstavnika SKSZ in SNS v Nabrežini sta postala praktično zastopnika OF. OF je volilni program enostavno zbrisala in že pred časom zavrgla misel na STO. Nje volja volivcev ni zanimala, kakor ne zanima nobeno totalitarno stranko. Prav tako sta se požvižgala na STO tudi zastopnika SKSZ in SNS. Nekaj časa so ti ljudje še previdno prikrivali svoje izdajstvo STO in sopodpisovali resolucije z zahtevo po STO, v zadnjem času pa so, tako v Nabrežini kakor v Zgoniku, svoje izdajstvo STO javno izpovedali. Po vseh moralnih zakonih bi morali ti ljudje svoje mandate položiti, ker jih ljudstvo ni poslalo v občinske svete zato, da rušijo STO, pač pa nasprotno zato, da to ozemlje podpirajo in branijo z vsemi silami. Vsekakor pa naše ljudstvo ve, s kom ima opravka, in bo v bodoče iznalo to izkušnjo tudi upoštevati. 15. decembra je bilo 12 let, odkar so na ponosnih openskih tleh prelili svojo kri Viko Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal. Številna množica je ob plošči, ki na morišču-openskem strelišču spominja na žrtev naših petih mladih fantov, počastila njihov spomin in se jim oddolžila za krvavi dar njihovih življenj za našo svobodo in boljšo bodočnost. Liki vseh petih mučenikov so vsem živo lebdeli pred očmi: v neizprosnem boju proti fašističnemu zatiralcu so podlegli, toda padli so častno, kot se spodobi kraškim ljudem, ki nikoli niso klonili z duhom pred dvatisočletnim raznaro-dovalcem naše zemlje! Navzoča mladina je ob spominu na vmčeništvo Bobeka, Ivančiča, Kosa, Tomažiča in Vadnala črpala novih pobud za vztrajanje v narodnem prizadevanju, v današnjem kritičnem obdobju naše borbe za obstanek na Tržaškem, trdno odločena, da ne bo klonila, in da bo ostala zvesta plemenitemu izročilu openskih mučenikov. IZ NABREŽINE Kaj porečejo volivci? Hrojni tečaj m Slovensko dobrodelno društvo v Trstu sporoča, da se pouk na krojnem tečaju prične 14. januarja 1954 in se bo redno vršil vsak torek in četrtek od 18. do 20. ure. Prijave sprejema tajništvo v Ma chiavellijevi ulici 22-11 vsak dan od 16. do 19. ure. Baletna šola 531) Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše prijavljenk, da se pouk na baletni šoli vrši vsak torek in Četrtek s pričetkom ob 16. uri. Sprejemajo se še prijave v tajništvu SDD, v Machiavellijevi ulici 22-11., vsak dan od 16. ■ do 19. ure. Preteklo sredo, 9. t. m., je bila druga seja sedanjega zasedanja občinskega sveta v Nabrežini. Takoj po prečitanju zapisnika se je oglasil k besedi svetovalec Albin Skrk ta pojasnil, da on ni bil proti temu, da bi namestili učno moč na otroški vrtec v Mavhinjah, kakor sta pisala »Primorski dnevnik« in »Demokracija«, pač pa je grajal odpust prejšnje učiteljice. Naproša zato oba lista, naj resnici na ljubo sporočita ta popravek, kar smo mi s tem tudi storili. Nato je dr. Jože Skerk stavil vprašanje glede ureditve poti k jfovi šoli v Sempolaju ta obnove poru’šenih vasi. Na prvo vprašanje je župan odgovoril, da je zadeva že v teku, glede drugega pa pojasnil, da bodo obširneje razpravljali o tem pri točki »o javnih delih«. Dalje ie dr. Skerk naprosil upravni odbor, naj se zanima pri ameriškem uradu za škodo, ki jo napravljajo zavezniške čete, da bi ponovno sprejemali prošnje za odškodnino, ker so po 8. oktobru u-stavili delovanje tega urada.. Zupan je obljubil, da se bo za stvar zanimal. Nato je dr. Skerk 'kritiziral upravni odbor, ker je povabil k slovesnosti otvoritve nove šole tudi nekatere italijanske funkcionarje pri ZVU. Zupan je odgovoril, da je povabil vse tiste predstavnike ZVU, ki so imeli opravila z gradnjo nove šole. Prešli so nato na dnevni red, a še prej je župan naprosil občinski svet, naj bi razpravljali o nujni zadevi končne rešitve v zadevi športnega igrišča. Za to zemljišče se je že prejšnji odbor obvezal, da bo plačal cerkveni upravi milijon 150 tisoč lir v gotovini takoj, s 550 tisoč lir po gospodarskih računih. Ker pa to ni mogoče, predlaga svetu, naj bi ta znesek izplačali iz sklada prodaje občinskih zemljišč v Nabrežini. Svetovalec Milič se je temu predlogu uprl, ker bi moral ta sklad biti na razpolago jusarjem iz Nabrežine. Občinski svet je končno le soglasno odobril županov predlog. Občinski svet je nato odobril nakup zemljišč raznih posestnikov iz Nabrežine in Slivnega, ki so prihajali v poštev pri gradnji nad-' voza na poti Nabrežina - Slivno, 'Načrte, cene in ppgodbe je pripravil Urad za ceste pri ZVU, prizadeti so ga podpisali in bodo zemljišča po odobritvi obč. sveta prepisali na občino Dev.in-Nabrežina. Odbornik Vižintin je podal poročilo o novih predpisih v korist občinskih uslužbencev, ki so se udeležili zadnje vojne kot bojevniki, partizani ali pa so bili internirani v ujetništvu ali drugače prizadeti. Vnela se je tu daljša debata, če je ta zakon dejansko razširjen na naše ozemlje in v kakšnem smislu; dr. Skerk je predlagal, naj se razprava o tem prenese na poznejši čas, da bi lahko o zadevi dobi'i bolj natančne informacije. Na predlog odbornika Floridana so sestavili komisijo, ki bo zadevo preučila. Za tem ie obč. svet odobril poročilo in predlog odbornika Flori- dana glede nekih sprememb v proračunu za tekoče leto. Na koncu seje je župan sporočil, da je skupina svetovalcev SDZ predložila resolucijo v zadevi S. T. O. Ta resolucija je bila že v razpravi na seji ožjega odbora, ki je resolucijo sprejel, zato jo odbor predlaga obč. svetu v odobritev. Ko je župan prečital resolucijo, se je združeni štab svetovalcev OF, SKSZ in SNS uprl proti resoluciji, češ da jo je treba preučiti, popraviti . in prilagoditi, tako da jo lahko sprejmejo vse skupine. Zupan in ostali odborniki in svetovalci SDZ so vztrajali, naj ostane pri tej resoluciji, dopustil pa je razpravo o njej, poudaril pa, da jo je treba sprejeti še na tej seji. Naglasil je, da je resolucija tako sestavljena, da ni mogoče najti ni- kogar, ki je za STO, da bi ne mogel pristati nanjo. Svetovalec S.K. S.Z., Legiša, se je proti resoluciji posebno uprl, češ da je v nekaterih točkah v protislovju, a ni mogel ničesar točnega o tem povedati. Slednjič je .opozicija odklonila razpravo o resoluciji že na tej se« ji. Ko je pa končno župan dal resolucijo na glasovanje, so glavni zastopniki opozicije zapustili sejno dvorano in zahtevali, naj isto store tudi svetovalci opozicijskih skupin. Ker so nato tudi ostali člani o-pozicije zapustili dvorano, seje niso mogli nadaljevati, ker je bilo na njej navzočih le devet svetovalcev. Zupan je nato sejo zaključil in javil, da bo prihodnjo sejo sklical pismeno. Zgomčani za ST O V nedeljo 13. t. m. je bila seja občinskega sveta v Zgoniku. Občinski svetovalci so v celoti sprejeli predloženi proračun za prihodnje poslovno leto z nekaterimi dodatki. Dohodki so predvideni v znesku 6 milijonov 850.503 lir, izdatki pa v znesku 23 milijonov 623.930 lir. Primanjkljaj zni-ša torej 16 milijonov 870.427 lir. Za njegovo kritje se bo občinska uprava obrnila na ZVU v upanju, da ji bodo odobrili celotno zaprošeno vsoto, ker je ta nujno potrebna za 'kritje vseh dejansko ugotovljenih občinskih potreb in ra izvedbo nekaterih splošno koristnih javinih del. Nato so občinski svetovalci soglasno izglasovali resolucijo o natečaju za imenovanje 'konzorcial-nega zdravnika, katerega naj se udeležijo samo zdravniki z našega ozemlja, ki obvladajo oba tukajšnja jezika. Resolucija namreč zavrača namero področnega predsedstva, po kateri bi se natečaja lahko udeležili tudi zdravnici izven našega področja, to je iz Italije. Občinski svetovalci SDZ so še vložili naslednjo resolucijo o nujnosti izvedbe določil mirovne pogodbe glede STO, ki so jo sprejeli s sedmimi glasovi proti štirim: RESOLUCIJA ' » Podpisani predlagajo: Občinski svet občine Zgonik naj sklene in odpošlje vsem štirim velesilam, ZDA, Veliki Britaniji. Franciji in Sovjetski zvezi, ter I-taliji, Jugoslaviji im Varnostnemu svetu sledeči: APEL: Občinski svet občine Zgonik u-gotavlja: da tvori celo STO s Trstom že stoletja zemljepisno, gospodarsko in etnično nedeljivo enoto, ki je del Srednje Evrope in Podonavja, katera težita na Trst kot najbližje pristanišče za njihov izhod v svet; da more Trst ta STO z reorganizacijo svoje uprave in uradov ter z uveljavljanjem načela svobode in odprtih vr-at v svojem gospodarstvu samostojno živeti, napredovati in izboljšati življenjsko raven svojega prebivalstva, česar do sedaj ni mogel, ker ni v teh letih po vojni nikoli zaživel svojega lastnega svobodnega življenja, ker mu tega .nista dovolili vojaški u-pravi; da more samo ohranitev nedeljenega STO v vsem obsegu ublažiti napetosti med sosednima državama in odstraniti spore, ki bi jih njegova delitev ne odpravila, kajti »prepričani smo, da se spori z delitvijo STO med Jugoslavijo in Italijo ne bodo odstranili, ampak še poglobili; da more samo neodvisno STO prinesti, mirno sožitje in medse bojno spoštovanje med Slovenci ir. Italijani tega Ozemlja, kar bo tudi najtrdnejši most sprave med I-talijo in Jugoslavijo in jamstvo za mir v Srednji Evropi in na Jadranu ; da je pridobilo prebivalstvo vse ga STO z njegovo ustanovitvijo, slovesno podpisano in potrjeno od 21 držav, svojo neodvisnost, in da ni mogoče teh pridobljenih pravic pc mednarodnem pravu uničiti bre" nristanka prebivalstva in pro ti mirovni pogodbi. Zato APELIRA na visoke vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze, Italije in Jugoslavije ter na Varnostni svet Združenih narodov, da ne razkosajo, ampak ohranijo Svobodno tržaško ozemlje, kot ie predvideno v mirovni pogodbi z Italijo, ker je to danes volja velike večine prebivalstva obeh nodročii STO. Ce bi pa v to dvomili, naj bi prebivalstvu obeh področij Svobodnega tržaškega ozemlja dali možnost, da z mednarodno kontroliranim in s svobodnim glasovaniem izreče svojo voljo: ali je za .Svobodno tržaško ozemlje, ali je za Italijo im ali je za 'Jugoslavijo. « Slava mučenikom! f Alojzij Petelin Na praznik Brezmadežne smo v Nabrežini pokopali gospodarja ;n mizarskega podjetnika g. Alojzija Petelina. Pokojni, ki je dočakal starost komaj 64 let, je bil po rodu iz Zgonika. Ze v zgodnji mladosti je prišel v Nabrežino, kjer se je pri starem mojstru Luvinu izučil mizarske obrti. Kmalu po prvi vojni pa mu njegov podjetni duh ni dal miru, dokler se ni osamosvojil in ustanovil eno največjih mizarskih podjetij na našem podeželju., Ni mu bilo dovolj le mizarsko podjetje, svoje moči je posvetil tudi kmetiji, čebelarstvu in tudi ribolovu na tune. Nabavil si je namreč celotno opremo za ribolov na tune. Ni zanemarjal, posebno v svoji mladosti, niti društvenega življenja, saj se je kot mladenič udejstvoval pri takratnem kolesarskem društvu »Balkan« in je kot vnet dirkač žel mnogo uspehov. V Nabrežini se je po vojni mnogo udej- stvoval pri domačem godbenem društvu. Tudi na drugih poljih si Alojzija Petelina srečal tako med u-stanovitelji zadruge »Prosvetni dom«, lastnice kinodvorane. Leta 1949 je pokojni kandidiral v občinski svet kot kandidat SDZ. na Slovenski narodni listi. Se mnogo bi se rad udejstvoval v javnem življenju, a .zadnja leto ga je zavratna bolezen priklenila na posteljo, tako da se ni mogel več udeleževati delovanja v javnem življenju. Njegovo posestvo in mizarsko podjetje upravljata sedaj njegova dva sinova. Težko prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje. Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 . in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 ZOBOZDRAVNIK Dr, DANILO BREZIGAR ordinira v Nabrežini, 130 (v hiši g. Tanceta) od 16. do 20. ure Ob nedeljah od 10. do 12. ure MiZaFji I Deske smreko-raeTOVaiCI 8 ve, macesnove podjetnih! * in trdih lesov, trame in paritete nudi najugodneje CALEA tel. ------------------ 90441 TRST Viats Sonnlno, 2 4 B. BELTRAM - TRST IMPORT-EXPORT Darilne pakete 'za Jugoslavijo in druge države po najnižjih cenah Pošiljamo živila, zdravila, tekstilno blago, šivalne stroje, radijske aparate, harmonike, kolesa, vespe in druge artikle sploh. Razpolagamo s skladiščem v Punto Franco 2/a*21 Obrnite se osebno ali pismeno na urad v ulici Valdirivo 3/1. - Telefon 63-91 D1ILNE PAKETE m po ugodnih cenah pošilja domača tordka „ALASKA“ Bmport-Ejcport TRST- Ulica S. Lazzaro 13-1. - Tel. it. 56-58 FošUjajo se žipila, tehnični predmeti, in zdrsnila Naše blago najboljše kakovosti - Naše cene najugodnejše Naša dostava najhitrejša ln zajamčena Obrnite se na nas osebno ali pismeno Enterenporf - Trst BREDA RUS-MIKULETIČ« MILAN BJELICA-ŽINKOVIČ IMPORT VeXP OKT živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd,; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo Jugoslovanskim podjetjem nudimo posebne popuste in ugodne plačilne pogoje Po&iljamo tudi darilne pakete za vse države pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v Punto Franco, Trst. - Obrnite se osebno ali pismeno na naš nasiov: URAD - Riva Grutnola 6.I., tel. 2S-S02 - P.O. Box 1219 Skladli6ei Punto Franco magg. H »rata 70, tel. 7232