621Zdrav Vestn | Nagovor predsednika SZD na 150. skupščini SZD – Maribor, 18. oktober 2013 UVODNIK/EDITORIAL Nagovor predsednika SZD na 150. skupščini SZD – Maribor, 18. oktober 2013 President’s address to 150th assembly of Slovenian medical society Pavel Poredoš Spoštovane dame in gospodje, v veliko veselje mi je, da lahko v naši sre- di pozdravim predsednika države g. Boruta Pahorja, predsednike vseh zdravniških or- ganizacij, druge visoke goste, predvsem pa vas, spoštovane kolegice in kolegi. Veseli in ponosni smo, da lahko sledimo slavnemu izročilu naših predhodnikov, ki so se že pred poldrugim stoletjem zaveda- li, kako pomembno je za naš poklic stalno izobraževanje in kako koristen je prenos informacij in izkušenj med kolegi v doma- čem prostoru in iz sveta. Zato so se slovenski zdravniki že pred 150 leti začeli združevati, izmenjavali izkušnje, skupaj prebirali stro- kovno literaturo in iskali najboljše rešitve za svoje bolnike. Tudi danes poskušamo slovenski zdrav- niki, združeni v več kot 70 strokovnih sek- cijah in združenjih SZD, slediti bogatemu izročilu. Zavedamo se namreč, da so znanje, izkušnje in etična naravnanost pri izvajanju našega poklica nezamenljive in neodtujljive prvine, ki našim bolnikom omogočajo ka- kovostno, racionalno in varno zdravstveno storitev. Živimo v viharnih časih, ko sta kriza vrednot in sesutje gospodarskega sistema zaznamovala vse vidike našega bivanja. Pri tem tudi naš zdravstveni sistem ni nikakr- šna izjema. Čeprav naše zdravstvo kljub šibki materialni podpori deluje še vedno na razmeroma visoki kakovostni, predvsem pa strokovni ravni, se že kažejo razpoke, ki bodo verjetno dolgoročno zaznamovale sistem, ki je, tudi ali predvsem po zaslugi kakovostnega in predanega dela slovenskih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, doslej učinkovito deloval. Soočamo se s pomanjkanjem vizije o ra- zvoju našega zdravstvenega sistema, z neja- sno opredelitvijo prioritet pri zagotavljanju zdravstvenega varstva iz javnih sredstev, prav tako tudi niso opredeljena razmerja med zasebnim in javnim zdravstvom. Veliko smo pričakovali od nastajajoče zdravstvene zakonodaje, pa so se naša pričakovanja iz- jalovila. Opozorila, ki so jih posredovale zdravniške organizacije, pripravljavci zdra- vstvene zakonodaje v glavnem niso upošte- vali. Opozarjali smo na paradoks na podro- čju zaposlovanja zdravnikov: na eni strani pomanjkanje zdravnikov in na drugi strani brezposelnost ... Večkrat smo opozorili na posledice ne- nadzorovanega zaposlovanja zdravnikov iz tujine, ki se že čutijo. Spodbudno je, da zdravniške organiza- cije, združene v Koordinacijo zdravniških organizacij (KZO), delujejo konstruktivno, enotno in učinkovito. Povsem smo si enotni glede ocene sedanjega kritičnega stanja na- šega zdravstvenega sistema in glede možno- sti preseganja sedanjih neugodnih razmer. Toda na drugi strani je bolj malo posluha za naša opozorila. Glede na to, da smo nepo- sredni izvajalci zdravstvene dejavnosti, po- znamo težave in razloge za neučinkovitost sedanjega zdravstvenega sistema. V Strate- giji razvoja zdravstvenega sistema, ki so jo prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med. 622 Zdrav Vestn | oktober 2013 | Letnik 82 UVODNIk/EDITORIAL skupaj pripravile vse zdravniške organizaci- je, smo ponudili možne rešitve za preseganje sedanjega stanja. SZD poskuša uresničevati svoje poslan- stvo, ki mu je zaupano: to je predvsem skrb za strokovno brezhibnost in etičnost pri za- gotavljanju zdravstvenih storitev. Poslanstvo uresničuje s stalnim podiplomskim izobra- ževanjem, ki ga izvajajo naše sekcije in zdru- ženja. Pri tem pa je pomembno poudariti, da se kolegi srečanj ne udeležujejo zgolj zato, da bi zbirali točke za podaljšanje licence, tem- več zaradi prepričanja in notranje potrebe, da se zdravniki moramo izobraževati, saj je nenehno sledenje novostim in obnavljanje znanja temeljni pogoj za zagotavljanje kako- vostnih zdravstvenih storitev. Poleg tega društvo pripravlja nove pro- grame organiziranega podiplomskega izo- braževanja: posodabljamo programe speci- alizacij, pred nedavnim smo pričeli načrtno usposabljati na področju posebnih in doda- tnih znanj. Tako bomo na tej skupščini prvič slovesno podelili diplome posebnih znanj kolegicam in kolegom, ki so po specialistič- nem izpitu opravili še dodatno izobraževanje na ožjem specialističnem področju. Ti pro- jekti so izjemnega pomena za vzdrževanje in izboljševanje strokovne ravni na določenem medicinskem področju. V programe doda- tnih in posebnih znanj so zajete vsebine, ki jih specializant v okviru kroženja ne osvoji do te mere, da bi lahko kakovostno in varno samostojno opravljal npr. določene posege. Po drugi strani pa bomo s sistematičnim izobraževanjem in posredovanjem določe- nih vsebin dosegli višjo in primerljivo raven usposobljenosti naših kolegov, ki delujejo v različnih slovenskih regijah in na različnih ravneh zdravstvenega varstva. S tem bomo strokovno homogenizirali slovenski prostor ter zagotovili primerljivo kakovostno raven zdravstvenih storitev v vsej državi. Želimo pa tudi preprečiti nekontrolirano delovanje kar samooklicanih super in subspecialistov, ki nimajo ustreznih kvalifikacij in jim je v ospredju zgolj zaslužek, ne pa nudenje kako- vostnih zdravstvenih storitev. Veseli smo ve- likega interesa naših kolegov za pridobivanje posebnih in dodatnih znanj. Ponosni smo na to, da je med našimi kolegi še vedno toliko entuziazma in želje po pridobivanju novega znanja in to kljub temu, da vsaj za sedaj od tega ne bodo imeli nobenih neposrednih gmotnih koristi, kot bi morebiti kdo napačno sklepal. Eden najpomembnejši projektov, ki ga je društvo s podporo vseh zdravniških or- ganizacij izpeljalo v minulem obdobju, je vzpostavitev srokovnih svetov, ki so najvišja medicinska strokovna telesa v državi, na- menjena razreševanju odprtih medicinskih vprašanj, pripravi standardov in iskanju enotnih pristopov pri zagotavljanju zdra- vstvenih storitev. Gre za povsem neodvisna strokovna telesa, ki se zgledujejo po izku- šnjah v mednarodnem prostoru. Doslej je bilo ustanovljenih 26 strokovnih svetov, ki so v večini že pričeli delovati. Načrtovali in želeli smo, da Strokovni sveti nasledijo delo Razširjenih strokovnih kolegijev, ki se, ra- zen nekaj izjem, niso izkazali kot učinkovita strokovna telesa. Ministrstvo za zdravje ni podprlo predloga, da bi postali Strokovni sveti, podobno kor Razširjeni strokovni ko- legiji, med drugim tudi ministrov posveto- valni organ. V SZD si bomo še naprej prizadevali za čim tesnejše sodelovanje z vsemi zdravniški- mi organizacijami. V veselje mi je, da je naše sodelovanje zgledno in ni nepremostljivih problemov in odprtih vprašanj, ki jih ne bi bili sposobni sproti razreševati. Odločeni smo, da si bomo tudi v prihodnje prizadeva- li iskati najboljše rešitve za naš stan, za kako- vostno delovanje našega zdravstvenega sis- tema, predvsem pa za dobro naših bolnikov. Spoštovani gospod predsednik Republi- ke Slovenije, kolegice in kolegi! Slovensko zdravniško društvo složno z drugimi zdrav- niškimi organizacijami, z Zdravniško zbor- nico Slovenije, s Fidesom in Združenjem za- sebnih zdravnikov, poskuša iskati najboljše možne rešitve za preživetje in kakovostno delovanje celotnega zdravstvenega sistema, predvsem pa bo SZD tudi v naprej trdno stalo za svojim poslanstvom. Skrb za čim višjo strokovno raven delovanja slovenskih zdravnikov je namreč tudi v kriznih časih jamstvo za kakovostne in varne zdravstvene storitve.