2 i4 Umetni splav in cerkveno pravo.
Umetni splav in cerkveno pravo*).
Univ. prof. teol. dr. Jos. Ujčič.
1. Pri vsem spoštovanju, ki ga mora imeti tudi teolog pred velikansko umstveno tvorbo rimskega prava, je vendar priznati, da nas njegove določbe v marsičem ne morejo zadovoljiti.
Rimsko pravo je pač vzniklo na poganskih tleh, rodilo se je iz naroda, ki je vkljub svoji veliki politični modrosti kazal mnogokrat oblastna nagnenja. Tipična je n. pr. v tem oziru patria potestas, ki je dajala očetu neomejene pravice nad člani družine sploh, nad otroki posebej: bil je gospodar njih življenja.
Umevno je, da pri takem naziranju ni moči pričakovati sistematične pravne zaščite za še nerojenega človeka. Splav se je utegnil radi tega vršiti dolgo časa precej nemoteno, čeprav so ga bolj resni krogi*) in tudi leposlovna^) literatura precej hudo žigosali. Pozitivno pravo^) je poseglo nekoliko vmes le, ko je bil škandal že prevelik, ne da bi pa pri tem proglasilo splav za umor.
*) Opomba ured. Pri predavanju na skupnem zborovanju društva Pravnika in Društva zdravnikov dne 2. aprila t. 1. je g. prof. Dolenc utemeljeval tezo, da bodi abortus arteficialis legalno dopuščen le pri biologično-vitalni indikaciji za porodnico, nikakor pa ne pri evgenetični in socialni indikaciji. G. univ. prof. Ujčič se je oglasil v diskusiji k besedi in na kratko izvajal raz stališče cerkvenega prava, da umetni splav niti iz vitalne indikacije ni dopusten. Na njegovo željo rade volje prinašamo njegova izvajanja v razširjeni obliki. ;
') Cicero, pro Cluentio 11. — Seneca, dial. XII. de consol. ad Helv.
') Ovid. Amor II 14; Juvenal, Sat. 9, 592.
') Dig. 47, tit. 11, 4.
r
Umetni splav in cerkveno pravo. ?35
Apolog. C. 9. PL 1, 319. ') Ouaest. in heptat. 1. 2, q 80 PL 34, 626. ») epist 22 ad Enstoch PL 22, 401. ')( IVUnsi, Coll. Consil. 2, 519.
Mansi 8, 612. ") Mansi, 11, 982. '») Mansi, 14, 909. ") Mansi, 24, 581. ") Mansi, 25, 754. ") Mansi, 26, 537.
") N. pr. Poenitentiale Valicellanunl c. 24. 29 (Schmitz, Die BvS-biicher u, d. BuBdisciplin der Kirche.   Mainz 1883.   S. 280, 282);   Poenit.
2. Mnogo resneje in strožje motri to vprašanje katoliška cerkev. Z vso jasnostjo so se izražali že stari cerkveni pisatelji, da je splav umor v pravem smislu besede: omenimo na zapadu T e^-t u 1 i j a n a,^) A u g u š t i n a,^) H i e r o n i ma;') na vzhodu velikega metropolita in zakonodavca B azil i j a. Pri tem je zlasti zanimivo, da sodi o krivdi splava, naj bo foetus že animiran ali ne, in da se pri tej presoji izrecno noče zmeniti za staro zdravniško naziranje, češ da se foetus animira šele 40., ozir. 80. dan po koncepciji.
3. Bolj bogato nego patristična Uteratura nas poučuje o abor-tusu zgodovina koncilov. Že I. 312. ga izrecno obsoja koncil v Elviri. Zlasti važen pa je koncil v Ankyri (314), čegar XXI. kanon nam spričuje, da so po stari disciplini morale žene, ki so povzročile splav, delati pokoro do smrti. Koncilski očetje pa so »humani-tate uientes« ublažili to pokoro na deset let per gradus praeimitos.''} Koncil v Leridi (524) je znižal to kazen na sedem let, raztegnil jo pa tudi na moške storilce ter dodal: si vero clerici tuerint, offi-cium eis ministrandi recuperare non licet.^)
Proti koncu 7. stoletja izjavlja zopet v orientu Ouinisexta, da zadene ženo, ki je provzročila splav, ista kazen, kakor za umor: »eas Qiiae dant abortionem facientia medicamenta et eas Quae foetus necantia venena accipiunt, fiomicidae poenis subjicimus (Kanon 91).») Zanimivo je, da kanon ne razlikuje časa, v katerem se nahaja foetus ter da je naperjen le proti ženskim delinkventom. — Na zapadu pa je takih odredb skoro še več. Tako predpisuje mo-guntski koncil (847) v 21. kan. za ta zločin sedem let javne pokore.*") Concil. Regiense (1285) izobčuje vsakega, »QuicumQue fierbas mor-Hferas vel ab or t iv um dederit.«^'^) Da pa ni vsled te kazni izginil tudi zločin, nam žal dokazuje 1. 1236 Avignonski koncil, ki jo ponavlja dobesedno v svojem 18. kanonu*^) ter zopet 1. 1368 Concil. Vaurense kan. 116.")
Te stare kanonske določbe so našle glasen odmev tudi v sta-rih p e n i t e n C i a 1 n i h knjigah") ter so prešle vsaj smiselno v C o r-
236 Umetni splav in cerkveno pravo.
Casinense c. 53. 55. (Schmitz, o. c. 411. 412); Poenit. Arundel c. 17. (Schmitz o. c. 443); Poenit. Roman. c. 21. 46. (Schmitz o. c. 477. 481); Poenit. Theodori Cantuar. c. 24 (Schmitz o. c. 537); Poenit. Bedae c. 12 (Schmitz o. c. 560); Poenit. Cummeani; c. 111., n. 23; c. VI., un. 11. 21 (Schmitz o. c. 624. 630. 631); Capp. Judiciorum III, 2 (Schmitz o. c. 656); Poenit. Parisiense cc. 57. 58. (Schmitz o. c. 773);; Poenit. Mediolan. ad. praecept. V. (Schmitz o. c. 817).
") C. 7. — 10, CXXXII., q. 2; (c. 8. 9. so vzeti iz Avguština, c. 10. iz Hieronima).
") C. 20 XIV, 12 Inocenc III. iPrioribus ed fratribus Carthusien. an.
") Acta S. Sed. 28. 383. ") ibid. 30. 703.
1214.
pusjuriscanonic i.**) Kar se tiče posebno klerikov, je kot prvi
določil iregulariteto kot posledico tega delikta papež Inocenc III.") Zanimiva v našem vprašanju je bula Siksta V. ^Effrenatam^ (1588), ki je izrekel zelo stroge kazni za lajike in klerike, ki so zakrivili abortus. Te kazni so bile tako stroge, da jih je moral že njegov neposreidni naslednik Gregor XIV., z bulo »Sedeš Apo-stolica^ nekoliko omiliti. Zadevno pravno stanje je ostalo neizpre-menjeno do 1. 1869., ko je Pij IX. z bulo »Apoštolicae Sediš« uvedel neke male izpremembe z ozirom na ekskomunikacijo.
Iz novejšega časa sta važna dva dekreta sv. oficija z dne 24. julija 1895") ter 4. maja 1898") prvi se tiče -»craniotomae«, drugi pa se izraža o y>accelaratio partus«.
4. Novi »Codex« je seveda v organični zvezi z omenjenimi bulami in dekreti. Lahko bi a priori trdili, da se ne bo utegnil znatno razlikovati od omenjenih določb, saj Codex ni nameraval toliko iz-preminjati, marveč pojasnjevati in fiksirati; izpremembe so se izvršile le tam, kjer so zahtevale to okoliščine sedanjega časa. Da je posebno pri sodbi o abortusu ostala v veljavi stara smer, nam spričujejo viri, ki jih našteva kardinal Gaspari h kžnonu 2350, ki se v njem določuje izobčenje, pridržano škofu, za osebe, ki pro-vzročijo splav. Razen zgoraj označenih bul in dekretov so navedena nastopna mesta iz starega Corpusa: c. 20, c. II., q 5; c. 5, 20, X (de homicidio voluntario vel casuali), V, 12.
Omeniti je treba, da je po starejši doktrini, ki je pod vplivom tedanjih medicinskih naukov suponirala animacijo foetusa šele 40., ozir. 80. dan po koncepciji, zadela kazen le za splav, izvršen po 80. dnevu. — Dalje je bilo med kanonisti sporno, zapade li eksko-munikaciji tudi mati.
5. Codex je te dvome razpršil; o razlikovanju med ioetns ani-matus ter r>inanimatus« zdaj ni več govora, obsoja se abortus sploh.
Umetni splav in cerkveno pravo. 237
'») Franc Ušeničnik, Pastoralno bogoslovje II. 514.
2°)! Dočim meni Eichmann (Das Strafrecht des Codex Juris Cano-nici 176), da spada vsaka craniotomia pod can. 2350 § 1, ima Sagmuller (Lehrbuch des kathol. Kirchenrechtes II', 384 nota 8) to-le distinkcijo:
Craniotomia, izvršena in actu partus, ne spada pod abortus artifi-cialis ; ako pa se izvrši izven poroda v namenu, da se extrahira foetus, je to procuratio abortus.
Eichmann, o. c. 176.
Pod besedo »abortus« pa je umeti le splav v pravem pomenu besede, ne pa, kadar se provzroči prezgodnji porod;**) spada pa sem vsako uničenje človeškega življenja pod materinim srcem; kaznuje se torej tudi craniotomia,^") ki o nji govori omenjeni dekret sv. oficija. Za Codex so namreč merodajni v prvi vrsti etični motivi in ne tehniška izvršitev splava; njemu je enako, ali se nameravani učinek provzroči z operativnim posegom, medikamenti, masažo, udarci ali drugimi sredstvi-'), on obsoja v prvi vrsti nemoralen namen.
Zato zapadejo kazni samo »p r o c u r an t e s«, to je storilci, ki namenoma odpravijo (ali sicer uničijo) živ človeški plod; tako uničenje je po duhu Codexa isto kot homicidium.
Dasi pa Codex tako strogo pojmuje splav, ga juridično kaznuje le tedaj, ako je učinek res nastopil, ali kakor pravi kanonistična terminologija »effectu secuto«. Ako je storilec delikt le poskusil (»conatus delicti«), ali pa mu je nakana spodletela (»delictum frustratum«), tedaj ne zapade kazni, določeni za splav.
Codex je obenem rešil stari spor, da li zapade tudi mati eks-komunikaciji.
Po kanonu 2350 se kaznujejo vsi procurantes abortum m a -tre non excepta. — Med procurantes pa je prištevati razen matere n. pr. zdravnika ali babico, ki bi z operacijo ali z medikamenti provzročilili splav; očeta ali zapeljivca dekleta, ki mu uka-žejo, da se podvrže operaciji; moža, ki sili svojo ženo k splavu, skratka: vse osebe, ki učinkovito ukažejo splav (man d ant e s) in slednjič vse, ki učinkovito sodelujejo (» e x s e Q u e n t e s«), ker pri takih zločinih so sotrudniki enako krivi: «7«/ communi delinquendi consilio physice concurrunt, omnes eodem modo rei habentur. Can. 2209.
6. Važno je, da Codex ne pozna v našem vprašanju nobene izjeme. Umetni splav, izvršen v tej ali oni obliki, je Codexu isto kot direktna usmrtitev nedolžnega ploda. Ta usmrtitev je absolute mala ter ostane zabranjena tudi tedaj, ko bi bila potrebna, da se reši mati. — Vem, da se nekateri resni medicinski krogi in periculo vitae zelo trudijo za življenje matere; salus matris je njim suprema lex, in s tem opravičujejo svoje poseganje v življenje — druge
17
238 Zastopniški stroški zasebnega udeleženca?
nedolžne osebe. Vsa čast zakonom o zdravju, toda še večja čast zakonom logike. In Codex se drži tukaj le logike. Njemu je človeško življenje sveto, nedotakljivo; directa occisio innocentis je po katoliški morali bistveno zlo in vsled tega načela ne more cerkveno pravo pod nobenim pogojem dovoliti umetnega splava. To dejanje bi pomenilo kršenje najbolj elementarnih pravic nedolžnega otroka; zato ne more kanonist tudi v skrajnem slučaju nič drugega nego poudarjati pravice otroka. Tudi ko bi — hypothetice loqiien(lo — zakonodavec s pozitivnim odlokom dovolil splav, bi bil po krščanski etiki ta odlok nemoralen in dosledno — neveljaven.
7. Cerkveno pravo je tu res neizprosno. Ta neizprosnost pa se ne kaže v tem, da nalaga strogo duhovno kazen za delikt abortusa; marveč da brani etično načelo o sakrosanktnosti spočetega človeka. To načelo poudarja tudi vsako civilno pravo, samo da nekateri zakoniki dovoljujejo izjeme. Pred zadnjimi konsekvencami zapuščajo civilni zakoniki svojo sicer skrbno varovano etično bazo ter se vdajajo nekemu sentirt\entalizmu, ki ga sicer zaman iščeš v pozitivnih zakonih. Codexu ne bo nihče odrekal humanskega čustva, toda kjer gre za jasna etična načela, ne pozna ne sentimentalnosti ne človeških ozirov, temveč le — logiko.