Tečaj go ? obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 goid. ; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. L j ubij ani sredo marca 1881. Obseg: Še enkrat „30 milijonov !" Živinoreja v Trnovsko-Uremski dolini. rians. Gospodarske novice. Očedimo senožeti mahu! Koliko koristi dober, koliko škoduje slab kovač. Reana terminologije. Nekaj o nihilizmu. škoíi. Noc. (Konec.) Naši dopisi. Pojasnilo o neki točki moje Rimska stolica zaščitnica blagovestnikov slovanskih v boji z nemškimi Novičar. Gospodarske stvari pre jme svoj d e 1 e ž, ni d v o m b e, kajti ravnokar mi je od prijatelske strani iz Štajerske došlo poročilo Se enkrat „30 milijonov! da Stajarska dobf vsako leto 90.000 gold. Tudi > za u Na Koroškem na poti od Marburga do Franzensfeste pripade južni železnici 260 kilometrov svetá, za kate- adevajočem južno železnico. v nagih cenjenih „Novicah". *) * ? Če pri tem izreku mislite na „Slovenca", oprostimo mu rega dobi Koroška blizo 50.000 gold, deleža vsako vsaj ne vé, da, ko ne bi kmetovalci se podučevali po možéh leto od dohodnega davka. Da tudi kranjska dežela temeljitega znanstva in skušnjah strakovnjakov, bi mi na na- 100 Da boije pojasnim vspeh iztrebljenja mahú, naj navajam sledeco praktično skušnjo: Enako velik kos senožeti nepregrabljen, torej z mahom preraščen, dal je 377 kilo sena, — drugi poleg tega, torej iste lege, iste zemlje in trate, pa pregrabljen in sitnega mahu oproščen dal je 770 kilo sená. Kolik razloček pridelka za majhen trud! Da primerna gnojitev z gnojnico , v katero pome-šamo tudi pepela, jako pospešuje travno rase, nam kažejo sledeče številke : Prvi kos senožeti nepognojen in nepregrabljen dal je 377 kilo sena, — sosedni kos sicer nepregrabljen, pa z gnojnico in pepelom pognojen dal je 833 kilo sená, in še drug soseden kos, pregrabljen in pognojen, dal je 1563 kilo finega dadkega sena , ki je gotovo za polovico veče redilnosti bdo od onega s*na, pnde'anega na prvem nepregrabljenem in nepognojenem kosu. Jaz sleherno spomlad do sto goldinarjev potrošim za gnojnico in pepel in bom vedno iz srca rad te stro ške za naše šolske senožeti izdaval, ker vem, da noben denar v gospodarstvu se mi ne povrne s tako bogatimi obresti kakor prav oni za zboljšavo senožeti. Gospodarji ! še je zdaj čas za to očitno zboljšavo z mahom poraščenih travnikov. Poskusite, in skušnja Vas bo učila, da ste prav storili. Prof. Povšé. Živinoreja v ïrnovsko-IJremski dolini. Kdor je kdaj po TrnovskoUremski dolini potoval, ali se celó tukaj dalj časa bavil in ima za agrarne razmere svojih sodeželanov pažljivo oko , opazil je brez vsega truda, da je v tej dolini, posebno poleg vode Reke, ki teče skozi veliko teritorija — več ali manj močvirnatega, katerega tukajšnji Ijudje navadno mlake imenujejo. Na vseh teh mlakah prideljuje se leto za letom po več tisoč kvintalov (novih centov) kisle konjske krme, ka-tera posestnikom vselej še gotovih stroškov ne povračuje, ker se vsa po senenih prekupcih, domačih in tujih, doma dobri kup in ceno pokupi, ter v Trst ali pa Reko v daljni prodaj izvozi. Ravno nekaj takega ko v Tr-novsko-Uremski dolini opazuje se tudi na Pivki in v Vipavski dolini, o čemur pa dalj no opisovanje prepu-ščam spretnejširn peresom dotičnih krajev; le sem in tje bodem tudi o tem kaj rekel. Kolika škoda zavoijo tega je tukaj gledé domaće živino-, osobito govedoreje , katera je in bode ne le v tukajšnji dolini, nego v čelem Postojnskem okraji posebno v prihodnje, ko se bode ta glavna stroka kmetijstva vsled znane postave gotoveje rentovala! Ravno umna živinoreja je glavna podpora, glavni steber in duša kmetijstva osobito po krajih Postojnskemu okraju enakih. — Kolikor bolj se bode umna živinoreja, posebno v Trnov8ko Uremski dolini pomnožila in kultivirala , toliko bolj bode tudi sedanje grozno uboštvo se umikalo in izginjevalo! Drevo brez korenin, truplo brez duše, a kmet pa brez živine so trije fizično mrtvi predmeti, med kate-rimi je pa zadnji še na najslabejem, ker je poleg svojega živega telesa za svoj mu odločeni posel vendar le mrtev — se sicer giblje in maje , a pri vsem tem ni-kamor ne more. — Tak kmet podoben je nesrečnežu, předek kmetijstva čakati morali do sodnega dne. Ko bi priprosti kmet vrtil koló kmetijskega napredka, povrnili bi se nam zopet oni časi nevernih kmetijskih Tomažev, ko so brici morali naše kmete priganjati, da so zdaj nam toliko potrebni krompir sadili, družbe kmetijske pa premije dajale- takim, ki so ga proste volje sadili! Vred. ki je v temni noči pravo pot zgrešil in v močvirno b.ato zašel , iz katerega se pa nikdar več ne resi , ker "bolj ko si iz njega pomaga, bolj va-nj leze in se siednjió popolnoma za — vselej pogrezne. Taka godi se kmetom zemljiščinim posestnikom, kateri uimajo ali nobene, ali pa premalo živine napram svojim posestvom. Ob takih siučajih in prilikah najpo-gosteje boben , a potem pa kant poje , kar se pa na-sprotno v krajih, kjer je živinoreja dobro zastopana in razširjena, ie redko kdaj prigodi. Nevednost je v vsakem stanu za člověka r.ajbolj draga rec, katera ga pripravi v obup, zapravljanje in pijančevanje. Kmet, kateri ima obilno živine , a po slabem gospodarstvu ia lahkomišljenem zapravljanji na boben pride, je vsaj takrat vesel, kedar ga ima pod kapo ; oni revež brez živine pa pri vsi svoji varčnosti in marljivosti sè svojo družinico vred od dne do dne veči glad, pomanjkanje in bede prenašati mora; denara ni iz česa vzeti, živeža ne kje pridelovati, ker je zemlja vsa opustošena vsled negnojenja, davki zaostajajo, tudi se sem in tje se kak dolg na opustošeno zemljišče napravi — in tak ubožec je potem kot sam svoj lastni gospodar za — vselej pokopan. Da se take žalostné prikazni osobito v Trnov-sko-Uremski dolini, dalje pa tudi v celem Po3tojnskern okraji po moči odvrnejo, treba bode sploh več goveje živine tod rediti in živinorejo na boljšo stopnjo povzdig-niii. Da se bode pa to tudi izvesti moglo, moralo bode se v prihodnje tukaj več krme — dobrega sena, otave in detelje za govejo živino pridelovati. Kako pa to, po-reČe eden ali drugi, ker imamo malo travnikov, na katerih se sladka mrva prideluje? Z odgovorom ne od-lasam. Doseže se na dva načina, in ta 3ta : a) vsak posestnik naj poseje na svoje bolj oddaljene njive aeteljno in drugih sladkih trav seme — tra-vulje, moharja, lisičjega repa in drugih; b) naj se mocvirnati travniki osušé ali razvodi jo, ter v travnike, katerih produkt bode sladko seno, spremené. (Dal. prih.) Reana luxurians. O tej za naše kraje novi rastlini je c. kr. kmetijska družba od spoštovanega gospoda iz Istre dobila sledeči dopis: Seme, katero mi je blagovolilo poslati si. društvo, sem sadil 7. aprila 1880. leta na prostor malo gnojen, pa l!/2 Čevlja globoko prekopan. Dve rastlini ste pognali 24. aprila, 30. drugi dve, 3. maja ena, 5. še ena in 17. sedma in zadnja. Vse so lepo rastle, po 7 nemški z bese/io Punkt sestavljeni izrazi vsi po- V U / 1 • • v/ • 1 ti • w ^ / i sledeč: pogosto je zemlja izpita v sadovnjakib treba jih je toraj dobro gnojiti, prestare sadovnjake opu slovenjeni s pomočjo načelu obrazila ,,isce ter sem se temu j temu sistemu radovoljno podvrgel, bodoč pre- stiti in nove narediti; mnogo pa so krive tudi oslabele pričan o veliki važnosti, ki jo tukaj ima doslednost sorte ? treba jih toraj z novimi in krepkimi nadomestiti. ako hočemo, da nam se. kakor je potrebno ? i dober j koliko škoduje slab slovenska i nemška terminologija vtisne v spomin in rekel bi vsvesti. Pristavim naj tu, da v moji terminologiji stoji: kar se je piscu nesel kovář. Pod tem napisom je v gospodarstveni prilogi pi yy Slo Gosp članek dr. K 1 i n g po y Steier. Landbote" peslov c. kr deželneg Einfallspunct, padišče (kroat. T.), vzvidelo zamolčati, a pristavek ta pomeni, da jaz tukaj odgovornost zavračam na hrvatsko terminologijo, i- Ne veijá tu ustaviti se pri enem samem izrazu in n iskati mu slovenskega prevoda, nego treba je v mislih inozdrav pregledati vso preobsežno skupino podrobnih nemških nika štajarskega, iz katerega sledeče vrstice priobčimo sestav, in najti obrazilo vsem prilično. Ako Einfalls- punkt imenujete padaj, kako porecete: Brennpunkt, Gefrierpunkt, Gesichtspunkt, Mittelpunkt tudi našim bralcem yy Konjem je kopito velevažen ud. Konj brez do- Eis ali ? brega kopita izgubi mnogo ali vse od svoj v Zato je velika odgovornost naložena kovačem, ki imajo punkt itd. vrednosti. Schmelzpunkt, Schwerpunkt, Siedpunkt, Siidpunkt, Thau- konje kovati. Zamorejo namreč s pametnim ali nespa- Rekel sem gori, da ne vem za trdno ? zakaj se ,,iščeu; ali zdi Je se mi, da zarad metnim podkovanjem konju določiti njegovo vrednost. v teh primerih vzprijelo Razne države so veliko važnost dobrih kovačev uže doslednosti, ker je isto obrazilo bilo uže v slovstvu ob-davno priznale skušnjo našem stvu mora ik pr se ve naj napraviti, predno se mu podkovska obrt dovoli, e prošnik obiskoval kakošno takrat j ce podkovsko šolo. Na pruskem NemŠkem mora vsak pod-kovski pomagač in učenec poprej podkovsko šolo ob-iskavati. Ondi je tudi res mnogo takošnih sol. Tudi veljalo pri nekaterih takih sestavah, na pr. ognjišče za Brennpunkt, središce za Mittelpunkt, težišče za Schwerpunkt, stališce za Standpunkt itd. naposled je pomisliti še eno. To načelo je spre- jeto v knjige y knjige so razdane med narod za ne podirajmo vedno, kar je enkrat postavljeno; Boga, pa- ne pri nas so leta 1872. osnovali pri vojakih 6 takošnih rajmo ponoći, kar je sešito podnevi , kakor je delala sol. Nekatere dežele pa vzdržuj učence podkovske ucilnice, na pr ska i K o r o š k itd Tem m y m na S taj ar s ke m tudi za vojaške Kranjska, Ti r ol- začuditi se mogu b i 1 Penelopa, ali ona z dobre namere. . Imejmo tudi v tem enkrat en „počivaj u\ da obrazilo To ) y y nego na točko, ne brani ploskev vzprijeti ga tudi v tem zmislu išce" pokazuje bolj na jo podkovsk šolo ) ki vendar od leta 1842. ker se usus loquendi malenkosti ne boji; niti gre po- sem dovolj uspešno svojo velevažno alogo vala ! vsod za matematičen punkt, nego mnogokrat prav za Ko strov y imeli same ali vsaj mnogo dobrih kovaških moj ki tudi izvrstno konje podkovati znajo ploskev, kakor na pr pri Eispunkt, Siedpunkt; a ne bila še tolika škoda razpusceno Toda kj imamo takošnih moj strov? Malo jih in naši konji se veči- glavna hiba v vsem zgornjem umovanji je ta, da ni poprej dokazano po analogiji, da obrazilo aj zaznamenava točko. * Kolikor jej bo moci, gotovo prav rada. Vred. zal > Po istem, ako ne trdnejem umovanji bi jaz dokada je padišče za Einfallspunkt prav. Za poči- % ■ 102 vaj smo zvěděli stoprv-zdaj , a za besedo p o č i va 1 i- Rimska StOlÎCa ZaŠCltOÍCa blagOVCStnikOV šče vemo uže davao, Gutsmann ( Klageniurt, libyj na , , .. rp. . v. n šče vemo uže davao. Gutsmann (Klagenfurt 1789j pr. jo uže ima. Jaz umujem to tako u vanskih boji nemškimi skofi. Počivali šče je: der Rubepunt, in zatorej se tudi moglo reči: padišče der Emfalispunkt, a nikoli Spisal Ivan Lavrenčic ne daljo p ad aj ) ker nas obrazilo aj napotuje na neko raz- j na pr streljaj y y stežaj, počivaj (dva poči- vaja daleč ) Eri.) ) torej padaj Fallweite ali pa tudi jednokraten čin, na pr. slučaj, peljaj Glavni steber frankovske oblasti nad Sloveni bila je nemška duhovščina, katera se je bolj pecala s pos sena, tečaj ali tićaj lom poiitikov pri naših očetih , nego s poslom misijo- íanú (kar se ga enkrat vtakne v jamo susilnico na leso), narjev. Dokler je tedaj ona tu vršaj (kar se snopov na enkrat ovrsi i Vuk) bivala, ni se moglo pri- j Cursus, Jahrgang), kolebaj, zamašaj, njihaj itd. padaj der Akt des Fallens. tečaj (ein cako vati niti dusevnega niti telesnega blagostanja. Sku- ) torej šali so jih knezi slovanski (Rastislav v Devini na Moravském, Svatopluk, stričnik Rastislavu, v Nitri Počivaj, počiva li šče iri p o č i v a 1 o (Vuk) vse in Kocelj na Blatném) odstraniti in nadomestiti z dru- je eno in isto niti zaznamenava katero izmed njih bolj gimi národními. to svrho pro si jo 862. 863. cara nego drugo punkta, kajti na punktu ali bodu, kakor grškega Mihaela dušnih pastirjev in učiteljev veščib pisejo Cehi, bilo počivanje neprijetno Tudi lanska torba se mene dotika nekoliko na str. 143 , vlažen dež Letopisa a pod besedo lag. )) lag jezika slovanskega. Car zadosti njihovi prošnji ter po šije jim še istega leta brata solunska, ki sta uže ra pohleven dež mislil Cigale. Glej Wolfov y a ne „moker .i. i besednjak, str. 1320. Na to vidimo, kaj pravi ta Wolfov besednjak! Stojí tam: ein sanfter Regen, pohleven dež, dežek, nach Vodnik auch vlažen (eig. feucht) dež. pocasi: pridobila Kozare in Bulgare katoliški veri. kakor je dostnim srcem spreimó ju knezi; ljudstvo se ju oklene in popusti nemšxe svećenike. Kmalu si pridobita ne-zvenljivih lavorik bodi-si na polju duševnem, bodi-si na polju svetovnem. Po njih se je ukoreniniio kršćanstvo, po njih oživělo slovstvo slovansko, kajti ona Očita mi **---- ' ~----**---------- V—O'-------' ---------------------^vr "J*" ^«i . . V «.V, . , se tedaj pristavek feucht, kar pa pisec nekako neverno sta začetnika pismenosti in književnosti naše, ou*, /nrolofr.^ « »vinlrAt*" z** moker dež je smešno Î njima je napočil beli dan resnice in svetovne olike. soloh prevaja (prelaga) z „moker', ces, Ali jaz bi rekel, da vlažen dež (brez poluglasnika z med v in 1) utegne pomeniti dež , katerega pole g bia- Kaj pa nasprotniki, nemški duhovni in njihovi vlad- niki? Zavidljivi bogati setvi in bojé se za svoje pr-godejne vlažnosti ne spremljajo druge zle okolnosti, ka- venstvo, vržejo se na naša sv. brata kot vrane na so- kor ga rade, na pr vihar ) b a b j e pšeno, toča itd. Da vlažen res pomeni feucht, to je istina (glej sUrosl. koia, ter pi kaj o in ruske in srbské slovarje, tudi y da vlažen dež pomeni Pater Marcus jo ima) a v lag gredoč dež, to je gola črnijo ju na desno in na levo. Dolžé , da kratita njihove pravice; tako pasovski svečeniki aè svojim škofom gledé Moravě in solnigraški s svojo Ju nadvladiko gledé Panonije Dalje tožijo ju ) da za- hipoteza, stoji torej hipoteka proti izvestnosti aii goto- peljujeta ljudstvo in opravljata službo božjo v jeziku mogli Ju v ce vosti! A da se je naš jezikoznanec tudi v tem prenagld in da mu je bilo pustiti ali — (recimo po njegovem uku, v žlici vode. Ali vrli knezi naši sè sv. br da ne držita s Fotijem, ampak z Rimom, in da sta zato bezni in zaupanja sv. očeta popolnoma vredna vala koj od začetka svojega delovanja odvisno od ti Nem čije, m sicer ne II. Ko je tedaj spoznal H a dri j vidi i a tega, da sta pel jala svojih 50 čenje v Rim, ne pa v Pašovo ali pa v Solnigrad nsko liturgijo, to se na posve- obravnave pa trebaj casa. II no8t posveti ju v kofa za zemlj U nju pravover-isko , učence Enakih misli je tud take mar pisatelj gosp. župnik Matija M ajar Ziljski v svojem „Sveta brat Ciril in Metod slavjanska apo- v mašnike in dijakone. Tako zadosti prošnji knezov slovanskih: Kocelja, Rastislava in Svatopluka, ter oživi staro nadškofijo panonsk y katero dial Kan delu stola in osnovatelja slovstva tdavjansko Ciril v Rimu v cerkvi sv. Kičmena na desni strani altarj (Dalje prihodnjiě.) Pokor Obrov 58 Slovene in Bul Ona naj bila trdnj ki bi varovala - — ■ « razkolništva in vlade nemških vla- dari nad cerk vij o Zabavno borilo. Se ve, da so bili duhovi vsled tega na Nemškem buri ali papež se ni změnil niti za njihov e pri tožbe niti ugovore. Pozival se je le na svoje pravice katere so bile starejse in zdatnejše, } nego one nemških škofov; opirali so se namreč edino na to, da so prište-vali slovanské pokrajine uže dolgo let brez vsakaterega upora svojemu delokrogu Res je 7 da K leta 798. (Panonijo z orožjem za vero kršćansko Noc. Povest deklice. Spisal N. Morski. Natisnila „Njivaří v 48. listu 1880. leta (Konec. ) pridobivši) izročil to deželo v podr nemškim ško- fom Je pa Rim to potrdil, je drugo vprašanj y ka tero moramo zanikati e in nadbiskopo Sicer Ijá to gledé P Tiho M Diimmlerj marveč tudi lašk graških; drug in škofov pa80vskih, če vprašamo ki dokazuje, da in gr šk gledé 3nega niso podučevali le nemški, i svečeniki. Bile so tedaj sem divanu in trdo celó svečo so pozabili ugasniti dprla dv mali. v b Ate so lež a na Kakor so legli, ate ! kraj Tiho sem Dol tapala tako Spite t zasp pite, mili divanu in sedla sem na v Moravi cerkvene razmere zmedene in nevredj stala ni prav za prav do zdaj pod oblas'jo nobeneg biskopa. Če bi pa tudi imeli pravico, m ni moglo razumem dolgo ste bili mili dobri ate nič vas *r>v ? «to , ijio va» meni vzeti. Priprosta deklica sem, vendar 7 da ali je jim ne menoj Se več dnj im postalo dolgočasno z sme odvzeti papež kot najviši vladar cerkve; posebno vsak dan ste razsojevali dolg ne samo z menoj ste imeli skrbi 7 sedaj vseh ko so se tako malo brigali za dušni blag Zato Slo imel Hadrian II. kot skrbni duhovni pisarnici in pisa Prišli ste domu pravde doma in v tako je dolgoč z menoj, neumno ste čitali odov za sveto doižnost svojega velepastir- razgovorov kratkoćasnih in umnih SWHPH skega ureda, našim preddedom boljših pastirjev preskr-beti in zgodovinski spomin na stolico Sremsko, sta- Vam ali i treba doma sem maj h netimna velika i ne znam z varai govoriti o vseh stvaréh, kakor gospá Dolg o am rodavno biskopsko stolico v Panoniji, oživiti in Kot moža, ki bi bila kos težavni nalogi, zdela sta se v _ «k m m ^ M bnoviti. spite, počivajte, mili, dragi ate je bilo dolg čas z menoj 7 mu naj pri pravn ej naša sv. brata, ki sta pridobila po sveče jim je si jal v obraz Ljubezno in nežno sem pogledala ateja. Svit od Bledi so bili, kakor da svoji iskrenosti in po svojih krepostih uže toliko dus bi bili bolni. Počivajte, jaz bodem molila za vas, da Ker je pa spoznal, da pospešuje ono sveto bi vam Bog poslal lahke sanje kako dolgo uže nisem moli pravi veri. delovanje najbolj prèstava sv. pisma na jezik siovensk potrdi » • 7 80 trdili ne oziraje se na ugovore nemških biskopo 7 7 da se sme sv. pismo pisati m citati v s ta, Tibo iiila 7 sem se stala s kraj podobi matei Bog neummca beda sem zabila!.. obr na steni nad divanom divana, pokleknila sem 7 jeziku hebrejskem, grškem in latinském bože letu Bila sta tedaj lunska brata na trdnem. Ali žali --------~ — ~ - v ^ * a f CiUU IJU j bila je podoba velika v srebernih okvirih, spominek 7 da pokosi nemila smrt filozofa C uze v 43 raj gla mamice Božj mati je plakala, naklonila je nad Jezu^om ter gledala je na d Jaz sem svoj starosti, to je, 40 dni po posvečenji v škofa. to Božjo mater tako ljubila in ker so jo mamica zapu Se poslednje trenutke življenja svojega pr Bog 7 stili, mislim, da so bili mamica prav taki Ko sem za ti in blagosloviti blagovolil rod slovanski, čela moliti, zdelo se mi je, da z mamo govorim. Treba ter molii „Čast in hvaïa Bogu, kateri nas ne izdá, kakor plen sovražnikom našim (nemškim škofom), marveč potrè mreže je treba ateju miru in pokoja, zakaj bodo dolgočasili se olj mene in plakali! Samo nekaj me skrbi l aůUiaUUi uaoiui ^ UUUÍOU.HJU oauivujyj » ^ ~ v » ~ o "V »u ^luuu^t . .-» v/ i». v».j «-«-» W oaiui , ^ jihove in nas osvobodi pogubljenja njihovega". morda me skrbi iz nevolje proti Adelajidi Petrovn pa Da je umri 14. svečana leta 869 gnano, kajti dokazujejo nam to in ne r i m s k 868 je p i s m drug vesti, kar do in na* pise v „Spomenici Kopitarjevi" naš veleučeni Mene vedno skrbi postrežlj ali 7 izjave nekaterih učenjakov naših. Usojam nam dit i 7 lepo stregl je li Adelajida Petrovna dobra Iz začetka, ko je začela hoditi ateju in 7 prizadevala si je jim ugo- » ko se je pa pri vadila in ko so se je ate pri vadili gospod profesor P. Lad in sedaj dokazano je da j Hro vat umri Kir il 77 Bolj 869 erjetno kajt zabila jim ugajati in streci. Svojegl 7 pa je postala in seuaj uunaaauu je, uči jc uuih i\u ii i. , ter čaka, da bi ate njej stregli. Gledite. kako se bojim razprave in obravnave so bile važne in dolge zastran strašno se bojim, da ateju z njo ne bode boljše kak ^mL. a. m m A «k A A E ? A _ -^h M prihodnjega delovaoja (proc informatorius) in to ni z menoj In res, res, kaka je mogoce tako vrediti. Toraj je čisto naravno, kar ? prav nič dobra nií 7 kaj naj bode, naj ne bode dobra, naj bode trma ima tudi Huber, da sta bila posvěcena za škofa sta, a ate. kako ste vi dobri, kako ste vi mili 7 • • nuanja l. OU?., m UJU OU u^cu^o» UCiUUia ve* uiaouiac, whia» am uituui kiav«.* vut* vw deloma za dijakone; in pa da je umri Kiril 40 dni nič ne bode podobna tej Adelajidi Peti 869 in nju 50 učencev deloma za mašnike brim in milim bode tudi postala dobra in mila, pi Nehala eem moliti ter sem mislila : přišla sem ateju ree , da bi me kam oddali — samo, res, neumno mi ie to v glavo prišlo. Ateju se bode, se ve da, dozdelo, da sem poslušala njihov razgovor z Adelajido Petrovno ter prišla prosit jih, naj me dajo v institut. To je treba drugače narediti, Kakor mi je le-to na misel prišlo, ustrašila sem se, da bi se ate ne razbudili in da bi ne viděli, da molim. Oni bi mislili, kakor je res. Ko mi je to na misel prišlo, pogledala sem spet ateja , naglo sem vstala ter bežala v spalnico. Adelajida Petrovna je spala, ničesa ni slišala, ne da sem šla k ateju, ne kako sem se vrnila. Lagati ni lepo. Vem, vem, Rezika, ti ei me včasi goljufala, a jaz sem ateju vselej resnico govorila. Ali ni res? Na, Rezika, doživeil sve greha, treba bode lagati. Drugače res ne vem, kaj in kako storiti. Rezika, kaj deš, drugače ni mogoče? 8. Skoraj vso noč nisem spala. Še le na zori sem za-dremala. Adelajida Petrovna je pozno vstala, ko so ate uže šli v pisarnico, in bila je še vedno tako srdita. Ira jej je přinesla samovar ter ga je postavila na mizo v sobani, jaz sem pa šla v spalnico povedat, da samovar kipi. Ona je srdito zamrmrala: Treba mi je vašega samovarja! Jaz sem jej odgovorila: Ate so tako veleli, ko so šli v pisarnico. Adelajida Petrovna pa je spet srdito zagodrnjala : Poberite se, pravim, vi in vaš ate. Vi in vaš ate oči mi izkljujeta. Ate, atec, da atiček ! tele, slišite, telec, teliček je vaš atec! Jaz sem jej na to pohlevno rekla: Kaj se tako ježite na ateja? Oni vam niso nič žalega storili, oni vas tako ljubijo !.... Adelajida Petrovna, prositi sem vas hotela .. . Jezik mi je otrpnil, nič več nisem mogla reči, tako sem se je bala. Nikoli še nisem toliko govorila z Adelajido Petrovno, ona se je sama temu čudila, pogledala me je ter rekla: Nu, kaj si hotela prositi? Na! zdaj sem začela lagati! Velika sem uže, dém, učiti se je treba, pa nič ne delam, nič ne znam. Ate ne utegnejo učiti me, sama pa ne morem. Adelajida Petrovna je postala bolj prijazna, zdelo se mi je celó, kakor da bi se na sineh držala. Rekla je: Ti vendar nisi tako neurona, kakor se zdiš ... nu? Hotela sem vas prositi, pregovorite vi ateja, da bi me kam dali, naj bode kamor boce. Adelajida Petrovna je postala uže prav ljubeznjiva in nežna ter me je pogladila po čelu in licu rekoč : Ti nisi neumna ne; ú veš, kaj ti je treba! Kamor si bodi, da bi me dali, Adelajida Petrovna, ah, vi ne veste, ne veste ne, kako bi se jaz rada učila! Poprosite ateja, naj me kam dajo ! Nu, se ve da, Adelajida Petrovna je ateja poprosila in .. . tako sem jaz tukaj ... tukaj je tako dolgo-časno in mrzlo in zoperno — nikdo me lepo ne pogleda! Vsi so mi tuji! Ko sem se sèm odpravljala ter se z atejem poslovila, sem se smejala. Naveščajte (ob-iskavajte) me, ate! sem rekla. Oni so obljubili. Ali kmalu bode četrta nedelja, pa jih še vedno ni! Dolg čas mi je, vsi so mi tuji. le Rezika me ni zapustila in medve z njo se večkrat pogovarjave o ateju. Kedaj nazadnje, kedaj bodo prišli? Pridite, pridite, ate, miii, dragi ate! Vaša hčerka, hčerka vaša vas kliče!.... zakaj vas ni?.... Hčerka vaša, revica, je sama, dolg čas jej je, vsi so jej tuji!..... Naši dopisi. Z Dunaja 28. marca. — Postava o skupni (glavni) svoti zemljiškega davka za prihodnjih 15 let s 37 in pol milijona gold, obravnavala se je ves přetekli teden v splošni debati in konec te obravnave bii je ai-jajna zmaga desnice in vlade, ker sklenilo se je z 230 glasovi zoper 94 sprejeti nasveie davkovskega od-seka za podlago specijalne debate. Z desnico glasovali so tudi nemški Pemci, Moravani in Slezijan[, — izmed desnice pa je nasproti glasovalo le malo Stajarcev in druzih Nemcev. Po tem izidu se sme pričakovati, da bo vládni predlog z malimi popravki s precejšnjo većino gotovo sprejet, — posebno pa da se zavrže Sav-pov predlog, kateri ne namerava nič manj kot to, da se izreče v zbornici: „delo centralne komisije je skaženo" — in zbornica naj brez podlag, brez preiskav, brez poznanja dežel tarife nekaterih dežel zniža — na škodo vsem drugim. Zbornica pa tega ne more in ne sme storiti, dokler postava veljá, po kateri se je to delo odstopilo za to izvoljeni in v tem podučeni centralni komisiji. To bi bilo silno prekoračenje područja zborovega — podobno takernu, kakor če bi državni zbor hotel popravljati katerokoii razsodbo državne sodnije, na pr. gledé najdeniških stroškov v pravdi med Trstom in Kranjskim. Kam pa bi přišel državni zbor, ako bi svoje lastne postave tako malo spoštovai, kakor zahteva Šavp in njegovi sodrugi! — Nadejamo se, da ta teden bode dvoje v naših razmerah razjasnil — in to v našo zadovoljnost: facta loquantur! — Včerajsnji „Narod" ima nek dopis z Dunaja , ki nas je vse osup-ni!, ker je po vsem napaćen in neresničen. Neresničen je gledé dejanskega postopanja slovenskih poslancev, prav tako napaćen pa tudi gledé sodbe o predsedniku des-nega kluba, kajti slovenski poslanci niso še nobenega koraka storili brez njegove vednosti, ker vsi dobro vedó, da mala pa odiocna beseda njegova več veljá in več odlocuje — kot vedno drugačno nadlegovanje. Po pravici se sme zahtevati, da naš eclini dnevnik ne prinaša tacih s trte zvitih novic, kakor jo je prinese! dopis ,,Na-rodov" z Dunaja. Z Dunaja 29. marca ob 3'/4 popoludne. — Danes je gospôska zbornica sprejela budgeta provizorij za pri-hodnja 2 meseca. V zbornici poslancev se o brav nava S a u p o v nasvet manjšine in 2. článek večine o glavni svoti zemljiškega davka; debata je sklenjena, zdaj pa govori glavni govornik dr. Trojan zoper Saupa, potem bo prej ko ne sklep seje. Jutri govori glavni govornik za Saupa dr. Granič , oba poroče-valca in potem bode glasovanje Payer je predlagal, raz-širiti znižauje tarif na Koruško , Primorsko in Gorico. Pričakovati je » da se vse to nepostavno amandiranje zavrže. V Gorici 27. marcija. — Veličasten pogreb ka- nonirja-prostaka smo viděli přetekli četrttk. Pe-Ij ali so ga s 6 konji; spremi jali so ga ne le kanon irji, temuč tudi drugi vojaki, vsake vrste častniki in dr. Naj-ginljivše pa je bilo to, da so šli prvi za vozom rajncega starši in sestra v ogerski noši, ki so britko jokali. Bil je 21. t. m. ubozega vojaka oficir jev konj tako hudo v glavo ce b nil, daje koj dušo izdihnil. Za 3 me- sece bi bil nesrečni — edini — sin preraožnega oger-skega kmeta doslužil ! — „Prof. dr. Anton F iï s ter" je naslov „izvirnega dopisa" z Dunaja v št. 13. „Soče" od 24. dne t. m. Da je mene, učenca in sedanjega naslednika Fusterjevega, oni nadpis mikal, razume se samo po sebi. O smrti nekuanjega giasovitega „feld- patra ' akademične legije leta 1848. na Dunaji (čegar „spomine 4 iz tište dobe branim) sem mnogo časnikov prémetaval, da bi našel, česar sem iskal. Vsega nisem našel, če3ar sem želel; tudi ,,Vaterlandu me je pustil na cedila. Tolažilo me je po eni strani to, da je Fii-ster žalostnice Jeremijeve v Ameriki več ko stokrát přebral in še le tam — v pregnanstvu — jih razumel, kakor je pravil; ali po drugi strani moram iz mnogih okolišcin posneti, da jih ni razumel. Kar ,,Sočinu dopisnik pripoveduje, bral sem uže poprej v „Neue freie ťresse"-i. Čudno se mi zdi v vvodu dopisa to, da pravi dopisnik: „Včeraj .... smo poRopali znanega ro-jaka".... Jez... sem F.-rja osebno poznal,.... enako srečo so tudi imeli nekateri mojih rojakov." Nesreč-nega moža poznati — je li to sreéa? Kažen dveh so vsi slovenski listi le ob krátkém omenili F rjevo smrt, in demonstrativni njegov pogreb (14. dne t. m.); in res imamo Slovenci dokaj vzrokov, zagrniti vso to stvar s plajščem ljubezni in pozabljenja in ne smemo po nika-kem postavljati se na stališce židovskih časnikov, ka terim je bil F., kakor neke baže državnim poslancem in vseučiliščnikom, le „corpus vile" za politiško demonstracijo. Kar so z mriičem uganjali pred cerkvijo sv. Karola in na centralnem pokopališču, bilo je le nadalje-vanje demonstracije proti Lienbacher ju. Povdarjem pa to za tisto mladino , kateri zgodovina ni še „magistra vitae". Nadejam se, da „Sočin" dopisnik h koncu svojega sostavka popravi nevšečni vtis, ki ga je prvi njega odlomek zapustil pri vseh, ki razmere bolje poznajo. Jez naj popravim za danes le nekaj životopisnih napak, ki so se v mnoge časnike in tudi v ,,Sočo4, vrinile. Ki res, da je bil F. doktor theologiae, ampak le doktor philos o p hiae. Tudi ni bil na Dunaji vseučilišcni profesor bogoslovja, ampak profesor veroznan-stva in odgoj i telj stva na filozofie ni fakulteti (kakor popřed v Gorici) in vseučilišcni pri-digar. Po Goriškem in Primorskem živi gotovo še većina nekdanjih F-rjevih učencev (iz 71etnih tečajev), ki so se bržkone zavzeli, ko so brali, da je bil F. doktor „theologiae". Še mnogo mikavnih reči bi jez lahko pripovedoval o nesrečnem dr. F-rji, ali iz zgorej ome-njenega vzroka nočem. — Dne 18. t. m. je imeio naše mest no starešinstvo sejo, v kateri je bila med drugim izvoljena deputacija (župan dr. Deperis, podžupana dr. Maurović in Covacig in starešine vitez Bo-sizio in vitez dr. Doliak) , ki je šla poklonit se eksc. gospodu grofu Fr. Coronini-u v St. Peter, izreč mu zaupanje in presit ga , da bi spet prevzel kandidaturo za državno poslanstvo. Gospod grof je kandidaturo sprejel. — Vsi slovenski trgi (Ajdovščina. Sežana, Ko-men, Kanal, Bovec in Tomin) so imenovali grofa Coro-nini-a častnega tržana. Sežana, Kornen, Bovec in Tomin so podělili častno tržanstvo tudi ces. namestniku baronu De Pretis-u. *) O tem ima zadnja ,,8oča" obširno razpravo. — Vzajemno-pomočno društvo goriških obrtnikov je imelo konec 1. 1880. čez 9000 gold, premoženja. — Nocoj bo v čitalnici za čital. podružnico govor ,,o narodnem gibanji goriških Slovence ^v." Iz Trsia 29. marca. — Občni zbor političnega društva ,Edinosta, kateri je bil za nedeljo 3. dne aprila v Komnu naznanjen , je zaradi nekaterih zadržkov odložen ter se bode pnhodnje zborovanje do časa v čas-nikih naznanilo. Za predsedništvo : J. Dolinar, tajnik. *) Slovenski državni poslanci delajo na Dunaji na to, da bi baron de Pre tis brž ko mogoče bil prestavljen kam dru-gam, občine pa ga slavijo s častnimi diplomi, in domaći časnik „Edinosť' še vrhu tega zagovarja take atentate, no: „jetzt dauert die Welt nirnmer langí; •— bi rekel Nestroj. Mi i Vred. Iz Vipave 27. marca. (Vabilo.) Podpisani vabim vse p. t. ude kmetijske podružnice vipavske , in sploh vse p. t. gospode župane ia veče vipavske posestnike, naj izvolijo 13. dne aprila popoludne v Vipavo — či-taíniško dvorano v Tabru — se potruditi, kjer bode javni razgovor o odposlatvi posebne doputacije vipavskih vi no rej ce'/ do visoke c. kr. deželne vlade z namenom razjasnitve prežalostnega materijal -nega stanja vipavskih vinorejcev, prouzročenega po hudi zimi leta 1880. do 1881. K. Doleuc, predstojnik kmetijske podružnice ■ vipavske. Iz Selske doline 27. marca. J. L. (Zali faritje ; spo- mlad; bolehanje.) Slovenski fantje sploh, osobito pa naši gorenjski korenjaki, slovijo uže od nekdaj kot cvet za-lega možkega spoia. Kaj enacega se pa vendar ne prigodi kmalu kakemu kraju , kakor se je prigodiio letos gorjanski Soriški županiji gori na konci naše doline. Ona ne šteje celó 2000 duš, in vendar je dala pri zadnji vojaški nabirki 17 fan to v c. k. armadi ; — kar pa je še prav posebno , je to , do m a 1 e g a vse k drago- narjem. Kaj tacega zdi se nam vredno, da se kot izvanredna posebnost vpiše v zgodovino ,,Novic". — Spo-mlad se pri nas prav lepa kaže , in če nam prizanese mraz (vsaj naravska znamenja kažejo na to), smemo se nadejati ugodne letine. Privošimo pa posebno onim iz srca, da bi se skazali kot slabi preroki, ki svoje klaje še na prodaj postaviti niso hoteli o mislili in željab, da jo bodo po živinski ceni (izraz našega kraja) na spo- mlad prodajali. — Zdravstveni stan je po naši dolini dosti slab. Ziravnika nimamo; varujejo se pa ljudje tudi sami premalo , in marsikakega je uže malomarnost spravila prezgodai pod travo. Druzih — vsaj prijetnih — posebnosti nimamo. Iz Ljubljane. — Presvitli cesar je stradaj očim na Notranjskem in Dolenjskem, posebno^ onim ilirsko-bÍ8triškega okraja in pa prebivalcem v St. Rupertu in Kresnicah 1500 gold, iz lastne blagajnice darovati bla-govolil. — (Deželni odbor) je v seji 26. dne t. m. dovolil 100 gold, podpore pogorelcem iz Matenje vasi v Slavinski občmi v ta namen, da se njim za ta clenar preskrbi žita za posetev. — Deželno vlado je deželni odbor naprosil , da naznani Nj. Veličanstvu zahvalo za deželnemu arhivu podarjene slike o svečanostih ob priliki sreberne poroke Njih Veličanstev; te slike bodo občinstvu na ogled postavljene v real kin i dvorani proti vstopnini 10 kraje, v podpro Not ranicom. — Zarad naprave dole nj ske železnice se bode deželni zbor obrnil na obe zbornici državnega zbora in na visoko ministerstvo. — ( V zadnjem mestnem zboru) so se razpravljale reklamacije za prihodnje volitve novih odburnikov, pri katerih bode v 3. razredu 25 aprila voljenih 5, v 2. razredu 26. aprila 4, vi. razredu 27. aprila pa 2, Oddane so bile v tej seji 4 štipendije za rokodelske učence in predlog, da mesto zida novo kosar no, ker vojaško poveljstvo je zavrglo kol i sej, katerega mu je nemško krainerska stranka vsiliti hotela, bil je v tej seji toliko sprejet, da magistrat razpiše poziv, po ka-terem naj oglasi, kdor hoće, kje in za koliko prodati zemljišče za zidanje kosarne. Naposled je odbornik Redali utemeljeval svoj predlog o premembi volil-nega reda v mestni zbor, po kateri naj vsak volilno pravico ima, kdor plačuje 3 gld. 15 kr. direktnega davka; predlog se je izročil v prevdarek pravnemu odseku. — (Pri steviljenji prebivalcev v Ljubljani) je mestni magistrat brez vojakov naštel 23.971 ljudi, — v to šte-vilo pa ni vstetih 647 tujcev iz neavstrijskih dežel. Z vštetimi tujci znaša tedaj skupno število Ljubljančanov 106 24.6î8 ljudi. Med gori navedeními prebivalci se je za so v pondeljek pi V 1 • p o dirat Slovence vpisalo 18.313 osob, za Nemce 5422, knezošiiofa z mestnim magistratom po dog gosp za Lahe 138, za Cehe 87 , za Poljake vate ) za Srbo-Hr- za Rumunca 1, za Magjara in Rusina pa nihče. Vkljub temu, da so v nekaterih hišah na vso moÓ deli dne Moja ladija" ( Vabilo k društveni ,,besedi" ljubljanske Čitalnice) ap Program i. S V il h moš&i zbor ( iz Slovence v nar ej ali Nemce in je za marsikatero zboru čitalnićnemuj kuharico, katera edino „kiiss ď Hand" zna, njen gospod S turne", Des-dur op vpisal nemški obČevalni jezik, je vendar velikánsko šte- valse brillante » t prav za riJ vilo Slovencev v Ljubljani, Nemcev pa prav nemčurjev ubogo majhna množica. Naj z ozirom na to številjenje kazinarji in njihovi privrženci gredó Maier spat z neslanim svojim trdenjem, da je Ljubljana nem Kobilca op 21 18 ) ) Kod 2 igrá na glas Notturne Klein od skladatelja p i h a 1 b e r g Chop Noc-Grande j) « 5 9 za gospica gosli íu Ma har inonium, na gosii igrá gosp. Klein, na harmoniju gosp Wint Jadranst šk o mesto !! (O PresniZevi nesvestobi), ki je ljubljansko hra- motivih opere ,,Viljem Tell ,,„»utMuU4w morje", veliki moški zbor s spremljevanjem glasovira, na glasoviru spremlja i LO gosp. Maier Beriot-Osb u 9 za nilnico za 25.000 gold, ali morebiti še vec okradei in goslih igrá g. Klein, na gosli in glasoviru g. Maier Fantazij glase Na Blaz z d aj na Žabjeku goljufivost borsne igre premišljuje, nica v prvem nadstropji4. Vesela jgra v enem dejanji, bo predsedstvo in vodstvo hranilnice na to delalo, se po sodnijski preiskavi na jasno spravi, da kako češki spisal Fr. Sam berk , posiovenil Josip St se je vršila ta ZaČetek ob pol uri zvecer. mnogo vabi t. društvenike tej besedi uljudno odbor Čitainićin. let trajajoča prevara, kdo je sokriv te prevare in kako bi se branilnici prizadeta škoda povrnila. Ua premembo pravil (štatutov), katera je od konca glasovito „Wien. allg. Zeit." toliko grđih laži nakupičil do kraja nujno potrebna, pa bodo gospodje, ki imajo in med temi tudi gosp. dežeinemu predsedniku o pri- (Poberki iz Časnikov.) Ljubljanski butelj je v hranilnično krmilo v rokah, v smislu „beati vim posd- hodnjih mestnih volitvah take besede potaknil uradna ,,Laib. Zeitg dentes" tako malo mislili, kakor je dozdaj toliko let c. k. vlada zanemarila nadzorovati izpolnovanje še teh sla- vse te čenče kot bih pravil. Se enkrat pa ponavljamo svojo zadnjo opom- v i. 9 da Je po prav njo, da Presničeva goljuiija, če tudi velika, ni v nika- tem sháai, kar „ , koršao nevarnost spravila deuarja, katerega ima kdo deželni predsednik hranjenega v hranilnici, ker njeno lastno premoženje presega čez milijon goldinarjev. Glavna nepravilnost ljubljanske hranilnice je ta, listu za poirebno spoznala ,;goleť iznajdbe proglasiti. In to re& kajti noben rodoljub ni ne besedice o Wiener allg. Zeit." čenča , ćeš, da jim teh dnim voditeljem obj 1 i t v a li kak nem Je U na da se je odstranila od prvotnega svojega namena in iz roke b e r a 1 t in sicer zato ne , ker vlada v većino in panj t jeneg Vse od konca P kraj anjc p o p o 1 Na skromne dobrodelne naprave presukala v veliki rodnjaki niso g. deželnega predsednika nikoli pom denarstveni zavod, ki z denarjem srečno baranta. Po ^lll.ljWUJ W.WVUV MUVM. P r 0 S Í Í Í , OU Ij prvem svojem namenu imela je sprejemati 9 ker so zadovoljni uže s tem , da vlada pri vo- od prihranjeni denar in malopremožnih ljudi narodu in njenim zastopnikom m ne hujska uradnikov proti ga varno s poštenimi obresti hra- zato tudi sije izbrala čebelico za svoje zna deiaj nabiraj niti menje in si za načelo svoje napisala: pomuožuj !" Ko sta davno uže umrla gospoda Anton Galè in župan Hradecki s še nekimi druzimi meščani osnovala leta 1821. hranilnico, imela je svojo pisarnico, blagajnico in vse drugo v Galetovi hiši tikoma magistrata pri tleh, kjer ima dandanes gosp. Maček svojo ^ 1 » s Op omin ki so naročili, nemudoma čas je, da tišti, po-nj pri dej o. Iz pisarnice družbe kmetijske k ▼ % t % i) v i e u r iii tujih dežei. Dunaj stranka nima otrobov vezati od Če na kant pritirana ustavoverska d autonomistične ------ trgovino. Sprejemala je, kakor smo uže gori rekli } prva v svojo shrambo za primerne obresti le majhne zneske, in po še zdaj veljavnega opravi lnega reda večine, čenča o ministerskih križah. Minister Du-najevski je neko tako govorico te dni izvrstuo dobro stigmatiziral s tem, da je rekel: ministerstvo sedanje se ima vsak znesek, ki v eni vlogi ali knjižici 5000 gold, presega, lastniku odpovedati in izplačati, vi- bode dalje obstálo, kakor bo ustavovercem ljubo. Obrezi, Tonkli i ših zneskov pa ne jeinati. Poglejmo pa zdaj, kako se ta propis opravilnega hranilničnega reda izpolnuje, in ker ni misliti, da hra-nilnica sama pot povrata nastopi, je dolžnost domačemu časništvu, da ono glas povzdigne in na nujno potrebo j / Klub desnega središča je in Vitezicu nálog dal, da načrtajo postavo za borso narne špekulante). Kakor ome nj bil » 9 nici poslancev državni blagaj 9 e v zadnjem listu „Novic" Obreza uže izroćil ta načrt zbor- bode je gosp. po katerem, če postava obvelj prestroja opozoruje Iz računskega sklepa za leto bor dc > 1880 je razvidno, da je izmed 76 vlóg 28 tacih po od 8000. do 10.000 gld. — 33 tacih po 10.000 do 15.000 okoli poleg tega onov gold 9 samo iz dunajské 9 m ill j še od tržaške 3 milij tedaj skupaj 20 milij m in gold. do 25.000 gld. po 15.000 do 20.000 gld. 9 pa po 30.000 do 46.000 gld., po 25.000 do 30.000 gld. po 20.000 praške 5 milij to od tacih ljudi, ki dosedaj od borznega dobička niso nobenega davka plačevali. 4 pa tedaj je v le 76 knji žicah v hranilnici nakupičenih 1 milijon in 8000 gold. ! ! ! Je Ni to pravilno (statutenmássig) in z a kaj ne? vlada o tem nič vedela? (Konec prih.) lerj Za gotovo slišimo, da očetje frančiškani ljubljanske gimnazije gosp. Jak. Smolej Telegram ,JovicamíÉ. Dunaj 30. inarca. Ravnokar zvem za gotovo, da je na mesto dr. Ziend- deželnega Šolskega nadzornika imonovan direktor Državni zbor razpravlj v Kam ni ku ostanejo učitelji ondašnje ljudske šole. Pod generalom Marmontom, ki je v škofiji stanoval, ko je Ljubljana s kranjsko deželo vred bila francoska, škofijskemu poslopju dozidane hl eve, ki se res proti 112 g zen davek Ravno so bili Schaiq i ,.7_____• ....... 30. mar ob o O. uri. —r' "Y KjU^VWV «WV.WUI,. niso prilegali sicer lepi palači in stolno cerkev zakrivali, neki med Nemce premešcen vi in Payerjevi nasveti s 196 zavrženi. „Fensterheldu (Vesteneck) bo Odgovorni vrednik : Ahij^i Tisk in založba : Bîaznikovi riasíednifei v Ljubljani.