Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Semen, Milena Sagadin, Neža Štefe, Boris Pertot, Slavica Bajt, Magda Ostanek in Janez Ahačič. — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju. LETO X. — 28. IH. 1967 — št. 3 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Stanovanjska problematika naših članov Urejene stanovanjske razmere predstavljajo za delovnega človeka in družbo veliko pridobitev. Ljudje preživijo večino prostega časa v stanovanju, zato ni vseeno, ali je stanovanje majhno, vlažno in zdravju škodljivo ali čisto in suho. Že dalj časa je medicini znano, da življenje v slabih stanovanjih povzroča različna obolenja, ki predstavljajo za družbo veliko izgubo. Naj navedem samo nekaj bolezni, ki so v posredni zvezi z neprimernimi sta 8 novanji. Na prvem mestu je tuberkuloza, potem živčna obolenja, razna nevrotična obolenje, obolenja srca itd. (Število živčnih obolenj se je v zadnjem času močno povečalo.) Odveč je govoriti o pomembnosti urejenih stanovanjskih razmer za pravilen in zdrav razvoj otrok. Velikokrat se dogaja, da pride zaradi slabih stanovanj med zakonci do prepirov, ki se pogosto končajo z razvezo zakona, v pijančevanju itd. Pri tem so najbolj prizadeti otroci. Slabe stanovanjske razmere, in iz tega izvirajoče neprilike negativno vplivajo na pravilno vzgojo otrok, kar se v poznejših letih odraža v povečanem hudodelstvu in prestopništvu mladih. Ni dvoma, da občuti posledice stanovanjske problematike tudi naše gospodarstvo. Če želimo še nadalje večati produktivnost dela, je nujno, da posvetimo reševanju stanovanjskih problemov vso pozornost. Samo od telesno in duševno zdravega človeka, ki bo osvobojen vsakodnevnih skrbi, lahko pričakujemo polno angažiranost na delovnem mestu. V našem podjetju je že vrsto let zelo pereče stanovanjsko vprašanje delavcev. Medtem, ko je v podjetju, z dograditvijo samskega doma uspelo rešiti stanovanjsko vprašanje samskih delavcev in deloma tudi mater samohranilk, pa je zaostal stanovanjski problem družin. Zaradi gradnje samskega doma smo namreč zadnja leta kupili le nekaj družinskih stanovanj. Zaradi 'tega se je do konca leta 1966 nabralo 178 prošenj za družinska stanovanja ter 170 prošenj za posojilo, za individualno gradnjo in nakup montažnih hišic. Z namenom, da bi ugotovili (dalje na 2. strani) Nadomestilo OD za stalež Na podlagi člena 25, 35 in 60 Zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. 1. SFRJ, št. 29/1966 in 22/1966 ter Ur. I. SFRJ, št. 52/1966) je Centralni delavski svet podjetja na svoji 12. seji dne 20. 2. 1967 sprejel naslednji PRAVILNIK o višini in pogojih izplačevanja nadomestila osebnega dohodka v prvih 30 koledarskih dneh nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe 1. člen Ta pravilnik določa za delavce podjetja Tekstilindus Kranj pogoje in način izplačevanja nadomestila osebnega dohodka v prviih 30 koledarskih dneh nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe oziroma zdravljenja ali medicinske preiskave v stacionarnem zdravstvenem zavodu za vsak posamezen primer bolniškega staleža. 2. člen Pravico do nadomestila po določilih tega pravilnika imajo samo delavci, ki so v rednem ali v delovnem razmerju za določen čas in vajenci. Pravice do nadomestila nimajo praktikanti, sezonski delavci, zaposleni i» čl. 172 Pravilnika o delovnih razmerjih, delavci, ki se jim zaposlitev ne šteje v delovno razmerje in upokojenci, ki prejemajo pokojnino in so še v delovnem razmerju. 3. člen Nadomestilo osebnega dohodka se obračunava samo za obratovalne dneve in plačane praznike, ki nastopajo v okviru 30 koledarskih dni. (dalje na 5. strani) 2. seja tovarniškega odbora Dnevni red je sicer obsegal več točk, vendar smo največ govorili o nadomestilu za K-15, o regresu in letovanju naših članov, predvsem v Novigradu. LETOVANJE V NOVIGRADU Na žalost bodo podatki, ki jih objavljamo v tej številki Tekstilca, že za marsikoga neuporabni. Časopis izide namreč zadnje dni v mesecu, do tedaj pa bodo že 8. marec - dan vseh žena 8. marca, leta 1910 je bil ta dan določen kot mednarodni dan vseh naprednih žena. Sprejet je bil ta sklep na drugi mednarodni konferenci socialistk v Kopenhagnu, in to na predlog Klare Zetkin, neutrudne revolucionarke in dolgoletne voditeljice mednarodnega socialističnega ženskega gibanja. Leta 1911 so ta praznik prvič praznovali v naslednjih petih državah: Avstriji, Nemčiji, Svici, ZDA in Danskem. V naslednjih letih se je hitro večalo število držav, v katerih so žene svobodno praznovale ta praznik, in danes so redke države, v katerih so žene še vedno neenakopravne (vsaj v nekaterih pogledih), brez svojega praznika. Letos so 8. marec praznovale žene že šestinpetdesetič. Praznovale so ga v spomin in priznanje: — na prve boje žena za volilno pravico, — na boje za popolno pravno in politično enakopravnost, — na velik doprinos žena v preteklih letih, posebno v letih pred II. svetovno vojno in v času vojne, — na požrtvovalno delo v povojnem času obnove, in končno v znak priznanja za današnje delo in mesto, ki ga žene častno zavzemajo. Tudi v našem kolektivu ste žene praznovale ta svoj dan in praznik. Ene ponosne, zavedajoč se svoje vrednosti in svojega pomena v današnjem življenju, dru- ge plahe, še vedno v sponah nekdanje neenakopravnosti. Sreča, veselje in razposajenost, pa . tudi žalost in bridkost se je zrcalila na vaših obrazih ta dan. Takšno je pač življenje: enim nudi veselje in radost, drugim bolečino in trpljenje. Enim ženam daje popolno in resnično enakopravnost, drugim le delno, neizpolnjeno. Se so torej ostanki te žalostne preteklosti, čeprav jih je vedno manj. Prav zaradi njih pa je prav, da damo 8. marcu v prihodnje še večji poudarek z namenom, da bi nenehno klical v svet svoj poziv na boj za RESNIČNO IN POPOLNO ENAKOPRAVNOST ŽENA. P. G. zaključene prijave naših članov za letovanje v Novigradu. UO počitniškega doma je namreč sklenil, da bo v mesecu marcu zbral prijave članov našega kolektiva, meseca aprila pa bo skušal še proste kapacitete oddati drugim kandidatom v okviru občine Kranj in tudi inozemcem. Tak sistem je nujen zato, da bi bile kapacitete v našem počitniškem naselju v Novigradu kar najbolje izkoriščene v tistem času, ko bo dom odprt. Doslej se je dogajalo, da je bil dom v predsezoni le delno zaseden, v sezoni pa kapacitete niso zadostovale. CENE Trenutno je znan predlog UO počitniškega doma, o katerem smo razpravljali tudi na tej seji, vendar bo do izida te številke ta predlog CDS že potrdil, verjetno brez sprememb. Predlog pa je takle: — v pred in po sezoni od 1. do 30. septembra 1.500 S din za člana kolektiva in 2.000 S din tujci (Jugoslovani) 3.500 S din inozemci. — v sezoni od 15. junija do 31. avgusta 2.000 S din za člana kolektiva. 2.500 S din za ostale Jugoslovane 4.000 S din za inozemce Člani kolektiva in ožji svojci (ki niso drugje zaposleni) dobijo tudi regres za pred sezono in za (dalje na 7. strani) Slovenskit javnosti • Zemlja naše Gorenjske pod Stolom ni samo naravnih lepot bogata, temveč tudi mnogih starih domov, v katerih je tekla zibelka velikim slovenskim možem, ki so živeli v daljnji ali bližnji minulosti. V Doslovičah, vasici med Bégu-njami in Žirovnico, je eden takih domov starosvetna kajža — rojstna hiša Frana Šaleškega Finžgarja. Z življenjem, ki ga je živel ves zavzet za slovenstvo, v polni meri razumevajoč tisočletne težnje svojega naroda in sodelujoč z njim v najtežjih preizkušnjah, z življenjem, v katerem je ustvaril delo, ki nam bo nenehen zgled in vir neusahljive ljubezni do domovine, velike skrbi za kleno domačo materino besedo, neustavljive zavzetosti za svetlo rast mladega rodu in neuklonljive predanosti dobremu, naprednemu in vrednemu, se je Fr. S. Finžgar kot človek in umetnik uvrstil med tiste sinove slovenske matere, ki jim bosta nenehno veljala naša hvaležnost in spoštovanje. Iskren namen, da se Finžgar-jeva rojstna hiša, ki je tudi vreden in zanimiv spomenik starega kmečkega stavbarstva, preuredi v muzej, so doslej preprečevale kulturnemu snovanju ne zmerom naklonjene in izjemne razmere, ki danes celo grozijo, da se preureditev če že ne onemogoči, pa prav gotovo ob nepopravljivi in nenadomestljivi škodi zavleče v nedogled in negotovost. Zato je bil za odkup Finžgarj,eve rojstne hiše in njeno preureditev v muzej ustanovljen odbor, ki so v njem kulturni, javni in družbeni delavci jeseniške in radovljiške občine; odločno se bodo trudili, da se Finžgarjeva rojstna hiša Sim-prej odkupi in preuredi v kulturni, spominski in narodopisni muzej. Za uresničitev tega namena se odbor obrača na slovensko mladino, vse občane slovenskih občin in vso slovensko javnost s pozivom in prošnjo, da po svojih močeh prispevajo v sklad za odkup Finžgar j eve rojstne hiše. Samo deset starih dinarjev naj prispeva vsak Slovenec in Finžgarjeva rojstna hiša bo odkupljena in preurejena v muzej! Ob tem pozivu in prošnji vodi odbor misel in prepričanje, da hvaležna oddolžitev spominu pisatelja tako zelo branega in priljubljenega romana kot je »Pod svobodnim soncem«, ni samo dolžnost občanov jeseniške občine, temveč vsega slovenskega naroda. Ne smemo pozabiti, da je bil prav Fr. S. Finžgar pobudnik in zavzet nav.duševalec slovenske mladine pred vojno, da je s svojim prispevkom odkupila in v naši skupni lasti ohranila rojstno hišo velikega Vrbljana dr. Franceta Prešerna. Tudi tokrat se bo prav gotovo vsa slovenska mladina odzvala našemu pozivu, o akciji bo natančneje seznanjena še prek svojih šolskih vodstev. Vse druge posameznike, društva, delovne in družbene skupnosti pa prosimo, da za odkup Finžgar j eve rojstne hiše in za njeno preureditev v muzej namenjena sredstva nakažejo na žiro račun štev. 5153-679-2135 na naslov zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice — sklad za odkup Finžgar j eve rojstne hiše. Odbor za odkup Finžgar j eve rojstne hiše s hvaležnostjo računa na kulturno zavest in razumevanje nas vseh. Svojo nalogo šteje za neogibno dolžnost vsega našega naroda; o poteku dela bo sproti obveščal slovensko javnost. Jesenice, v februarju 1961 Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše Jesenice Mladina na novi V prejšnji številki Tekstilca sem poročal o naši mladinski konferenci in o sklepih, katere smo sprejeli. V tistem članku sem tudi poudarjal, da je bila izbira kandidatov za nov TKZMS premalo premišljena, saj so bili izvoljeni mladinci, ki nimajo dovolj zanimanja za delo v organizaciji. Da je itako res, sta pokazala že prva dva sestanka, ki smo jih sklicali z namenom, da člani izvolijo novega predsednika TK ter prično z uresničevanjem nalog konference. Na sestanek je namreč prišlo samo 50 % izvoljenih članov TK. Do izvolitve novega predsednika TK ZMS zato ni prišlo, pa smo se znašli v položaju, kakršnega na konferenci nismo pričakovali. Gre namreč za obstoj organizacije, ki ima namen združevati. mlade ljudi, katerih je v našem kolektivu okoli 700. Le-te bi preko šol, seminarjev in tečajev oblikovali v dobre samoupravi j alce, omogočili bi jim izobraževanje in seveda itu-di primemo zabavo. Menim, da so vzroki, ki zmanjšujejo zanimanja za delo v organizaciji ZMS v našem kolektivu naslednji: 1. Vodstvo ZMS ne dela metodično ali programsko. 2. Vsa teža organizacijskega dela pade vedno na predsednika. 3. Mladi ne vedo, v čem je bistvo dejavnosti ZMS. Morda bo kdo dejal, da je to moje pisanje tudi nekakšna birokratska metoda, ki nikakor ne more privesti do izboljšanja v organizaciji ZMS. Želim, da se oglasite in da pridete na sestanek TK, kjer bomo lahko razčistili pojme in kjer se bomo lahko pogovarjali o problemih mladih v našem podjetju. Namen tega pisanja je tudi ta, da se oglase vsi tisti ,ki nasprotujejo praznemu besedičenju. Na razširjeni tretji redni seji TK ZMS, 6. 3. 1967, je bil postavljen ,nov — začasni odbor — deloma iz izvoljenega TK in deloma iz drugih mladih, ki bo vodil organizacijo ZMS. Ustanovljen je bil na pobudo sekretarja ObK ZMS tov. Petra Ogrizka in predsednika TK ZMS tovarne IBI tov. Josipa Gorenčaka, ki sta prisostvovala temu sestanku. V začasnem odboru ZMS so zdaj od devetih izvoljenih le trije člani prvotnega TK in sioer: Štefka Bosilj iz predilnice II, Francka Novak iz predilnice I in Marinka Carman iz uprave, ostali novi člani pa so: poti Tone Markun — plemenitilni-ca I Milena Sagadin — vzdrževalni obrat II Nada Kralj — plemenitilnica I Majda Koželj — plememitilni-ca II Natalija Pavlič — uprava, Janez Mužan — gravura in Jože Praprotnik — plemenitilnica I 8. marca v predilnici I Stanovanjska problematika Za predsednika začasnega odbora ZMS je bil izvoljen Jože Praprotnik, za sekretarja pa Marinka Carman. Sklep prisotnih je bil, da se anketira mladince in mladinke našega podjetja, nakar bi na osnovi njihovih želja sestavili program dela. POZOR! ANKETO SMO OBJAVILI NA 9. STRANI TEKSTILCA. VSE MLADE PROSIMO, DA JO IZPOLNIJO IN ODDAJO. (nadaljevanje s 1. strani) v kakšnih stanovanjih živijo delavci, ki prosijo za družinska stanovanja in kakšne osebne dohodke imajo, smo naredili analizo, ki kaže sledeče stanje: — Od vseh prosilcev je 94 kvalificiranih in 62 polkvalificiranih delavcev in delavk. Zelo malo delavcev, ki prosijo za stanovanje, dela na delovnih mestih, za katera se zahteva višja in visoka šolska izobrazba. — Samo 45 ali 25.3 % delavcev, ki prosijo za stanovanje, ima osebne dohodke nad povprečjem tovarne. V višini osebnih dohodkov je 61 ali 34,3 % delavcev, pod povprečjem tovarne pa je 72 ali 40,4 % prosilcev. Dohodek na člana preko 40.000 S din na člana družine ima 96 prosilcev ali 53.9 %, pod 40.000 S din pa 46,1 %. — Od 178 delavcev, ki prosijo za stanovanje, jih 82 ali 46,1 % stanuje v eni sobi. Med temi delavci je 35 takih, ki imajo 3-članske Sklepi: 11., 12. in 13. seje centralnega delavskega sveta 11. SEJA CDS Dnevni red: Poročilo o izvršeni redni letni inventuri. SKLEPI: 1. Potrdi se poročilo centralne inventurne komisije o popisu imo-vine podjetja na dan 30. 12. 1966. 2. Vodje proizvodnje morajo v sodelovanju s komercialnim sektorjem v čimkrajšem roku obdelati vprašanje starih vzorčnih artiklov in ostankov izločenih artiklov in tkanin za popravilo v «pleme-nitilnici I. 3. Nabavni oddelek mora prodati 7 različnih vrst preje v skupni količini 4.753 kg, ki že več let ležijo v skladišču preje brez količinskih sprememb. 4. Strokovna «služba mora pregledati in ugotoviti uporabnost naslednjih vrst materiala: — olje antigriz 45,60 kg — impregnai PK 27,00 kg — barijetv karbonat 253,00 kg — impregnat OT 18,00 kg •O ugotovitvah je treba narediti komisijski zapisnik. 5. Tkalnica I, izobraževalni center, električna delavnica II, zabo jama, mehanična delavnica I in II in kalorična centrala morajo ponovno pregledati nastali primanjkljaj «drobnega inventarja in o ugotovitvah pismeno obvestiti centralno «inventurno komisijo do 31. marca letos. 12. SEJA CDS Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 10. redne seje CDS. 2. Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec januar. 3. Obravnavanje in sprejem Pravilnika o višini in pogojih izplačevanja nadomestila osebnega dohodka v prvih 30 koledarskih dneh nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodb. 4. Zaključni račun počitniškega doma za leto 1966. 5. Predlog sprememb Pravilnika o delitvi OD. 6. Sklepanje o prodaji stanovanjskih enot podjetja, SKLEPI: Ad 1) 1. Spremeni se sklep 10. redne seje CDS o obnovitvi voznega parka tako, da se glasi: pooblasti se «komercialni sektor, da v najboljših pogojih proda ali zamenja: — 3 avtomobile znamke FAP, 3 avtomobile Zastava 1300, 1 kombi, 1 avtobus, 1 FIAT 2100 in FIAT 1100. nabavi pa naj v okviru finančnih možnosti — 1 avtomobil znamke Deutz 500, 3 poltovorne avtomobile, 1 kombi, 1 FIAT 1300 in 1 avtobus. Komeroialni sektor naj o vsakem poslu poroča CDS. Ad 2) Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec januar 1967 se vzame na znanje. 8. marca v predilnici I Ad 3) Popravki, ki jih je CDS vnesel v predlog «pravilnika o izplačevanju nadomestila za prvih 30 «koledarskih «dni so izvršeni v pravilniku, ki «ga «objavljamo v «tej številki, pa zato te spremembe tu ne navajamo! Ad 4) Potrdi se zaključni račun počitniškega doma »Tekstilmdus« Kranj za leto 1966 z bilančno aktivo in pasivo v znesku 219.803,73 N din ter dohodkom v višini 28.556,98 N din, kateri «se rkzdeli takole: v rezervni Sklad za neobvezno vlaganje gre 13.604,45 N «din, v poslovni sklad 13.700.00 N din in v sklad skupne «porabe in za nadomestilo za K-15 1.252,53 N din. Potrdijo se obveznosti in terjatve ter izredni stroški in izredni dohodki. Ad 5) 1. Člen 27 Pravilnika o delitvi OD v vseh ekonomskih enotah se spremeni «in se v odstavku a) namesto ... če imajo najmanj 12 let delovne dobe 40 N din.. odslej glasi: če imajo najmanj 12 let delovne dobe 50 N din. Odstavek b) ... ter «kvalificirani delavci z nad 12 let delovne dobe 35 N din... se odslej glasi: ter kvalificirani delavci z nad 12 let delovne dobe 45 N din. Odstavek c) ... ostali uslužbenci in «delavci 35 «N din... se glasi odslej : ostali uslužbenci in delavci 45 N din. Odstavek d) ... vajenci 25 N din ... glaisi: vajenci 35 N din. Te spremembe veljajo od 1. februarja 1967. leta dalje. člen 33 «drugi odstavek Pravilnika o «delitvi OD v ekonomski enoti uprava se spremeni in «glasi: trgovski potniki imajo ob izpolnjevanju pogojev iz 31. člena pravico do dnevnic v višini 70 N din, brez pravice do zaračunavanja nočnine. Člen 50 tega pravilnika se za e. e. uprava spremeni in glasi: potniki imajo pravico do povračila za uporabo lastnega vozila za službena potovanja, in sicer v višini 0,60 N din za prevoženi kilometre. Prevoženi kilometri se obračunavajo po avtomobilski karti glede na oddaljenost med posameznimi kraji. Potniki lahko obračunajo nadomestilo za uporabo lastnega avtomobila za vožnje, opravljene po potnem nalogu (obračunu), ki ga odobri glavni direktor ali od njega pooblaščena oseba na vodilnem delovnem mestu. Te spremembe veljajo od 1. L 1967. leta dalje. 2. Plemenitilnici I se iz sklada za ostale osebne dohodke izplača enkratno nadomestilo v višini 36.600 N din bruto, zaradi kritja izgube ob izpadu proizvodnje zaradi okvare «kotla. 3. Predilnioi I se iz «sklada za ostale osebne dohodke izplača enkratno nadomestilo v višini 4,169,85 N din bruto, zaradi kritja izgube od izpadu proizvodnje vate. Ad 6) CDS podjetja soglaša s tem, «da podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj proda «samo imetnikom (uživalcem) stanovanjske pravice stanovanjske enote, ki jih je dalo naše podjetje v upravljanje temu -podjetju «in to «po višini vrednosti ter roka plačila, kot «to določajo veljavni zakonski «predpisi. Pod istimi pogoji se «lahko prodajo stanovanjske enote «na območju Beograda, Novega Sada in Sarajeva. Za vsak «posamezni primer prodaje -stanovanjs«ke enote, mora sklepati in odločati UO podjetja. SKLEPI 13. SEJE CDS Dnevni red: obravnavanje zaključnega «računa podjetja za leto 1966. SKLEPI: 1. Potrdi se zaključni račun podjetja za leto 1966 z bilančno aktivo 229,161.850 N din in bilančno pasivo 229.161.850 N din, ter finančnim rezultatom a) celotni dohodek 156.906.156 N din b) dosežen dohodek 52.132.150 N din 2. Opusti se člen 22 Pravilnika o delitvi dohodka, ki predvideva po pokritju osebnih dohodkov «ter predpisanih prispevkov in skladov delitev ostanka dohodka v smislu sprejetega pripravljalnega postopka, temveč «se sprejme delitev po predloženem zaključnem računu, ker so se medtem splošni gospodarski pogoj-i in pogoji podjetja bistveno spremenili in zahtevajo pojačano formiranje poslovnega sklada odnosno poslovnih obratnih sredstev. 3. Odobri se sindikalni podružnici podjetja iz sklada skupne porabe dotacija v višini 100.000.— N din. 4. Nadomestilo za K-15 in regresi se izplačajo «v isti višini kot v latu 1966 s tem, da se regresi priznajo vsem članom, ki bodo letovali v naših «ali tujih počitniških domovih in se v «ta namen odobri skupaj za leto 1966 in 1967 1.000.000.—« N din iz sklada skupne porabe. družine in 19 s 4-člansko družino. V enosobnem stanovanju živi 72 ali 40,4 % «delavcev. Od tega števila ima 29 delavcev 4-člansko družino, 4 delavci pa imajo celo 5-člansko družino. — Od skupnega števila «prosilcev je 112 takih, ki so v podjetju zaposleni več kot deset let, 35 delavcev pa celo nad 20 let. 137 prosilcev živi v Kranju, ostali pa v bližnji okolici. — Med prosilkami za stanovanje je tudi 28 mater samohranilk. To so predvsem matere z več otroki, ki ne morejo stanovati v samskem domu. Iz navedenih podatkov lahko za«ključimo predvsem sledeče: 1. Precejšnje število prosilcev za družinska stanovanja ima osebne dohodke, ki so pod povprečjem tovarne. Ti delavci ne morejo graditi lastne hiše, ker imajo premajhne osebne dohodke. Med prosilci je precej starejših ljudi, ki so v našem podjetju zaposleni že vrsto let, zato so upravičeni, da dobijo stanovanje. Prav tako je iz podatkov vidno, da večina prosilcev živi v Kranju ali bližnji okolici, pa zato za te ljudi pride v poštev edino stanovanje v večstanovanjski hiši ali pa montažna ter vrstna hišica na periferiji mesta. 2. Stanovanjske razmere precejšnjega števila prosilcev so obupne. Podatek, da 82 «družin stanuje v eni so«bi, že dovolj jasno pove, v kakšnih razmerah ti ljudje živijo; ker so bila 1. 1966 dana vsa sredstva za stanovanjiska posojila, bo letos potrebno povečati gradnjo večstanovanjskih hiš. Poleg skupine 178 delavcev, ki bi želeli dobiti stanovanje v večstanovanjskih hišah, je do kraja 1. 1966 vložilo prošnje za posojilo (dalje na 3. strani) IT; ng \ pen ir* «- \ m Bila, I P ifS$3l3 ■ : m ^jj *è*éÉÌ M 8. marca v predilnici I 8. marca v tkalnici I YULON - nov otirat kemične tovarne Moste - Ljubljana Do sedaj smo perlon prejo uvažali, kar je znatno podražilo izdelke iz tega materiala. Računica je pokazala, da bi se izplačalo pri nas postaviti obrat, kateri bi iz surovine »KOPROLAKTAN« izdeloval perlonsko nit. S pomočjo posojil je v kemični tovarni Moste-Ljubljana res zrasel obrat YULON. Letno bodo izvažali 600 ton svojih izdelkov in tako poravnali dolg za inozemsko opremo v svojem obratu. 400 ton pa bodo dobila tekstilna podjetja, katera so posodila del svojih sredstev. Le 150 ton bo viška in bo prišel na trg, kar pa bo premalo za veliko število interesentov, saj pokriva obrat YULON le osmino celotne jugoslovanske potrebe. Tudi, ko bo v Prizrenu zgrajen podoben obrat, situacija ne bo dosti boljša. Ce YULON ne bi imel obveznosti vračanja posojila, bi s 300 delavci letno lahko poleg osebnih dohodkov, ustvaril še 2,8 milijard 8 din za sklade. Ker so bili ob reformi ustavljeni krediti, je YU-LÖN izgubil 250 milijonov S din; investicijo so namreč končali s 6 mesečno zamudo, pa so se stroški gradnje toliko povečali. Šele čez 4 leta, ko bodo plačane vse anuitete in pretežni del posojila, bo ustvarjenih več prostih sredstev, katere bodo lahko porabili za modernizacijo matičnega podjetja in morda tudi za izgradnjo še enega obrata YÜLON — dvojčka. Sedanja velikost YULONA je namreč takšna, kakršna je optimalno možna glede na razvoj in stanje tehnologije v svetu, zato tudi večje tovarne v inozemstvu razširjajo svojo proizvodnjo tako, da vzporedno postavijo več obratov enake zmogljivosti. YULON torej že dela s polno paro, vendar ima eno veliko skrb — preskrba z električno energijo. Ljubljanska toplarna, ki je v neposredni bližini in je po investicijskem programu eden izmed dobaviteljev energije, še ni dograjena. Ce bi prišlo do popolnega izpada električne energije, ima YULON še lastni generator, ki pa zadošča samo za gretje najvažnejših naprav in strojev, da se prepreči zamašitev cevi, v katerih je tekoči perlon. Proizvodnja pa bi tako čisto obstala in bi tovarna imela velike izgube. Ustavljanje obrata je predvideno samo vsaka 3 leta, ko bi bila izvršena glavna popravila. DaF Stanovanjska problematika... (nadaljevanje z 2. strani) še 170 delavcev. Omenjeni delavci prosijo za posojilo v skupnem znesku 300 milijonov S din. Veči- na delavcev prosi za posojilo prvič, nekateri delavci pa so posojilo dobili že lani in prosijo zanj tudi letos. Faza izgradnje Štev. prosilcev Višina zap. posojila_________St. prosil. začetek gradnje 23 I. faza 25 do 1 mili j. S din 48 II. faza 2 od 1—2 milij. S din 50 III. faza 20 od 2—3 milij. S din 28 IV. faza 38 od 3—4 milij. S din 11 adaptacije 30 od 4—5 milij. S din 1 Skupaj 138 Skupaj zaprošenega kredita 253.235.000 S din (V navedenih podatkih niso upoštevani delavci, ki žele posojilo za montažne hišice). Ti podatki povedo, da je od prosilcev kar 36 % taikih ,ki imajo zgrajene hiše šele do druge faze in bi potrebovali za končanje hiše še dokaj denarja. Skupna vsota prošenj je tako velika, da je podjetje ne bo zmoglo, ker mora upo- števati tudi tiste delavce, ki prosijo za stanovanja v večstanovanjskih hišah. Z ozirom na izredno veliko število delavcev, ki prosijo za stanovanja v tej ali oni obliki, bom skušal v naslednji številki prikazati nekaj možnih variant, po katerih bi morda uspeli v prihodnje rešiti čim več prošenj. D. F. Poročilo Izobraževalnega centra o dejavnosti v letu 1966 Ce 'hočemo uspešno reševati proizvodne in tehnične probleme, kot so na primer večja delovna storilnost ter boljša kvaliteta, tedaj moramo v prvi vrsti upoštevati izobraževanje, ki ga ne moremo ločiti od ostalih dejavnosti v podjetju. Da bi izobraževanje v podjetju doseglo svoj smoter, smo tudi v letu 1966 posvetili glavni del dejavnosti centra funkcionalnemu, poklicnemu, družbano-ekonomskemu in političnemu izobraževanju, ki je zajemal poleg temeljnih proizvodnih enot tudi pomožne obrate in upravne službe. S temi oblikami izobraževanja, ki so pokazale v preteklem obdobju dokaj dobre rezultate, želimo dvigniti splošni izobrazbeni nivo zaposlenih, obenem pa tudi razvijati izobraževanje v smeri samoupravnega, proizvodnega in tehničnega napredka, ki ga zahteva sodobna tehnologija in organizacija dela. Plan izobraževanja za leto 1966 je bil zelo obširen in je zahteval od vseh sodelujočih, zlasti od predavateljev, inštruktorjev in ostalih sodelavcev (bilo jih je 107) optimalne napore in to predvsem na področju usposabljanja kadrov za delovna mesta v proizvodnji, kjer so bili kljub nekaterim težavam doseženi vidni rezultati. Ti rezultati pa niso samo odraz trenutnega stanja, temveč potrjujejo pravilno zasnovano politiko perspektivnega razvoja podjetja in njegove organizacije, v kateri je zajeto tudi izobraževanje. Ker se je dejavnost centra v glavnem usmerjala preko proizvodnih enot, navajamo nekaj osnovnih podatkov po posameznih obratih. 1. Izobraževanje v predilnicah V preteklem letu so se nadaljevala priučevanja na delovnih mestih v obeh predilnicah. Zaradi večje podpore vodilnega kadra in zaradi večjih potreb po priučavanju je bilo priučenih tudi večje število delavcev, zlasti v predilnici I in sicer: — 23 prisukavalk — 21 predle — 2 navijalki v česalnici oz. česalke ter — 2 baterista Izdelani oz. dokončani so bili sledeči programi: — program za prisukovalko — program za predico — program za navijalko v česalnici — program za česalko V predilnici II je bilo priučenih le 6 prisukovalk. Vzrok za tako majhno število priučenih delavcev je treba iskati izključno samo v predilnici sami in sicer zaradi prezaposlenosti vodilnega kadra in pomanjkanja delavcev na delovnih mestih (bolezni, dopusti in podobno). Izdelana sta bila tudi 2 programa in to: — program za prisukovalko in — program za predico. 2. Izobraževanje na področju tkalstva Potrebe izobraževanja v naših tkalnicah so za preteklo leto narekovale v pretežni meri le začetno in dopolnilno usposabljanje tkalcev, podmojstrov in mojstrov in to za različne vrste tkalskih strojev. a) Dopolnilno oziroma začetno usposobljenih tkalcev je bilo 30, od tega: začetno dopolnilno skupaj — za Picanol 7 6 13 — za Kovo 7 9 16 — za Ritti — 1 1 Skupaj : 14 16 30 b) Tkalskih podmojstrov je bilo usposobljenih za: — Picanol 1 — Riiti 1 Skupaj: 2 Na poklicni šoli pa je končalo v letu 1966 prvi letnik 18 slušateljev — podmojstrov, bi so vsi uspešno končali zaključni izpit. c) Redno izobraževanje tkalskih mojstrov se nadaljuje v Poklicni šoli — II. letnik, v katerega se je v šolskem letu 1966/67 vpisalo 8 slušateljev. Dopolnilno pa se je usposobilo v preteklem letu 7 tkalskih mojstrov in sicer: — za Picanol 5 — za Kavo 2 Skupaj : 7 Za potrebe Poklicne šole smo izdali skripta za Slovenščino I. del iz Organizacije dela. 3. Izobraževanje v plemenitilnicah Prav tako kot lansko leto smo tudi letos v glavnem organizirali priučevanje za potrebe plemenitil- nice I, medtem ko bo priučevanje v plemenitilnici II prišlo v poštev šele takrat, ko bodo dobili nekatere nove stroje za oplemenitenje sintetičnih in bombažnih tkanin. Za področja plemenitilnic se usposabljajo kadri v interni Poklicni šoli ter na delovnem mestu v proizvodnji. V šolskem letu 1966/67 imamo v plein enitilnici I 14 učencev in sicer-9 učencev v I. letniku in 5 učencev v II. letniku. Od skupnega števila učencev so: — 4 tiskarji — 4 apreterji — 3 barvarji tkanin — 2 belilca — 1 kuhalec tiskarskih barv Priučevanje v proizvodnji pa je bilo organizirano na naslednjih delovnih mestih: začetno dopolnilno — vodja mercirizimega stroja 2 — nakladalec v belilnici 1 — belilec 1 — vodja na raztegovanju pramen — pomčnik na smodilnem 1 stroju — pomočnik na smodilnem 1 pramen 1 — priprava barvnih raztopin 2 — priučevanje tiskarjev 10 — dublimo merilni stroj 1 — dublimo navij alni s troj 3 — rezalka tkanin 4 — kuhalec tiskarskih barv 3 — I. tiskar 5 Skupaj : 10 25 Za področje plemenitenja so bili izdelani naslednji programi: — program za II. pomočnika apreterja — program za dubldmo merilni istroj — program za preddelavca v fcosmatilnici — program za kosmatilca na »Crosta« stroju — program za »Hotflue« sušilni stroj — program za pripravo barvnih raztopin — program za finish kalander »Ramish« — program za pripravo permanentne apreture 4. Ostale oblike funkcionalnega izobraževanja v in izven podjetja V letu 1966 smo organizirali 41 raznih tečajev in seminarjev ter posvetovanj na področju strokovnega, družbeno-ekonomskega in političnega izobraževanja. Poleg tega smo uspeli organizirati tudi interno šolo varstva pri delu, katero je obiskovalo 179 vodilnih oseb. Predavanj iz vseh, pravkar naštetih področij, se je udeležilo 1.006 ljudi. Od tega: — 242 iz predilnic — 333 iz tkalnic — 185 iz plemenitilnic — 97 iz pomožnih obratov ter — 149 iz upravnih služb Za potrebe funkcionalnega izobraževanja smo izdelali program za stažiste s srednjo, višjo in visoko izobrazbo ter program za čistilce in transportne delavce. Poklicno izobraževanje izven podjetja Da bi zadovoljili perspektivne potrebe po srednjih, višjih in visokih strokovnih kadrih, je podjetje štipendiralo v letu 1966 46 dijakov in študentov, od tega: — 35 na srednjih in — 11 na višjih in visokih šolah Hkrati naj omenimo, da se je od 46 štipendistov še v istem letu zaposlilo 11 tehnikov in 2 inženirja. Plan kadrovskih potreb pa ne zajema samo rednih štipendistov, ampak tudi 32 izrednih, ki se izobražujejo na raznih dopisnih šolah izven svojega rednega delovnega časa. Od teh obiskuje: — Višjo šolo za organizacijo dela 6 slušateljev — višjo ekonomsko komercialno šolo 3 „ — srednjo komercialno šolo 2 — Tehnično srednjo šolo — elektro odd. 1 >* — Dopisno tehnično srednjo šolo strojni oddelek 2 »» elektro oddelek 2 n kemijski oddelek 3 „ (dalje na 4. strani) 8. marca v tkalnici I Program In finančni plan izobraževalnega centra za leto 1967 Pri planiranju Izobraževalne dejavnosti za leto 1967 so predvsem upoštevane kadrovske potrebe, ki temelje na osnovi proizvodnih zahtev, zlasti pa na uvajanju novih tehnoloških postopkov, ki zahtevajo od strokovnih kadrov vedno večjo strokovno In ekonomsko izobrazbo. Poleg strokovnega izobraževanja se bo v tem letu organizirala tudi oblika stalnega izobraževanja za upravljal-ce. Ta oblika izobraževanja naj bi predvsem pripomogla, da bi člani kolektiva globlje spoznali organizacijo upravljanja In vodenja v podjetju, zlasti pa ekonomskih enot. Za uresničitev celotnega programa je delovni kolektiv tudi v tem letu zagotovil potrebna finančna sredstva za izobraževanje kadrov v višini 1,010.000 N din. Ta sredstva si je podjetje zagotovilo na podlagi maksimalne dovoljene stopnje od bruto osebnih dohodkov, ki znaša po predpisih 2,5%. Planirana sredstva se bodo uporabila za izobraževanje v podjetju in za izobraževanje izven podjetja, ki zajema v okviru občine osnovno in strokovno šolstvo. V celoti pa so sredstva razdeljena takole: — na funkcionalno izobraževanje v in izven podjetja odpade — na poklicno izobraževanje izven podjetja odpade — na prispevke za šolstvo Skupaj : 240.600 N din ali 23,8% 69.400 N din ali 6,9% 700.000 N din ali 69,3 % 1.010.000 N din ali 100 % Iz podane razdelitve je razvidno, da bo podjetje potrebovalo za svojo lastno izobraževalno dejavnost le 30,7 % vseh predvidenih sredstev, medtem ko bo ostali del sredstev 69,3 % po pogodbeni obveznosti odstopilo občini za financiranje šolstva. Da bi bil pregled stroškov za izobraževanje kadrov čim bolj jasen, je razdeljen na posamezne pozicije in to: Področje izobraževanja št. ljudi Skupaj — Štipendije 27 56.600,— — Poklicna šola v podjetju 17 43.000— — Šole za odrasle izven podjetja 31 10.800— — Priučevanja na delovnih mestih 416 114.000— — Strokovni tečaji in seminarji v podjetju 321 3.000— — Strokovni tečaji, seminarji in posveto- vanja izven podjetja 285 16.000— — Družbeno-ekonomsko in politično izobra- zevanje v in izven podjetja 434 4.000— — Izpitni stroški izobraževanja v podjetju 17.000— — Izdelovanje programov, profilov, stro- kovnih analiz in proučevanje strojev in proizvodnje — 31.300— — Recenzorska dela 1.000— — Izdelovanje skic, risb in fotografij — 800— — Izposojanje in predvajanje filmov — — Administrativna in pomožna dela — 500— — Manipulativni stroški centra — 500— — Potni stroški slušateljev — 500— — Dnevnice 500— — Prevajanje strokovne literature 1.000— — Strokovna literatura 1.000— — Ekskurzije 2.000— — Prispevki 700.000— — Nabava potrošnega materiala — 100— — Nabava drobnega inventarja — 500— — Nabava osnovnih sredstev in učil _ 5.900— — Specializacija — Rezerva — — Skupaj : 1531 1.010.000— Primožič Stane 8. marca v adjustimici v obratu I 8. marca v tkalnici I Poročilo izobraževalnega centra o... (nadaljevanje s 3. strani) — Ekonomsko srednjo šolo — Delovodsko šolo — Fakulteto za strojništvo — Osnovno šolo Skupaj : 5 1 1 6 32 slušateljev Področja — pozicije - Štipendije - Poklicna šola v podjetju - Šole za odrasle izven podjetja - Priučevanje na delovnih mestih - Strokovni tečaji in seminarji v podjetju - Strokovni tečaji, seminarji, posvetovanja in sestanki izvem podjetja - Družbeno-ekonomsko in politično izobraževanje v in izven podjetja - Izpitni stroški izobraževanja v podjetju - Izdelovanje programov, profilov, str. analiz ter proučeva- Št. ljudi Skupaj 54,280,00,-25.978,93,-30.239,64,- 46 24 32 133 519 213 269 34.045,90,- 21.654,40,- 19.082,20,- 3.499,85.- 8.625,59.- Recenzorska dela Izdelovanje skic, risb 383,82— in fotografij Izposojanje in predvajanje — 143,33— filmov Administrativna in pomožna — — dela — 994,70— Manipulativni stroški centra . 373,56— Potni stroški slušateljev — 86,40— Dnevnice Prevajanje strokovne — 314,80— literature , . Strokovna literatura „ 428,50— Ekskurzije 4.013,00— Prispevki 781.700,00— Potrošni material 482,64— Drobni inventar — orodja Osnovna sredstva — učila Specializacija Rezerva 193,92,- S kupaj : 1236 997.213,90— izplačane honorarne Ker je tudi ta oblika izobraževanja za podjetje koristna, dobijo vsi slušatelji po sklepu Upravnega odbora centra povrnjeno šolnino. Končno naj omenim tudi osnovno šolsko izobraževanje. Znano je, da je bila predlanskim izdelana analiza izobrazbene strukture zaposlenih v našem podjetju. Rezultate te analize je poleg kadrovsko socialnega sektorja obravnaval tudi Upravni odbor centra, ki je ugotovil, da imamo v podjetju precejšnje število zaposlenih (mladih ljudi), ki nimajo ustrezne izobrazbe (osemletke). Zato je sprejel sklep, da se redno vsako leto organizira v podjetju ali na Delavski univerzi v Kranju posebni oddelek osemletke, kjer bodo imeli člani našega kolektiva brezplačno in skrašano šolanje, saj bi v enem šolskem letu lahko izdelali dva razreda. Vendar kljub talko ugodnim pogojem, da podjetje v celoti krije stroške šolanja, nismo uspeh zainteresirati večjega števila zaposlenih. Prijavilo se je le 6 kandidatov. Obračun sredstev za izobraževanje kadrov v letu 1966 je naslednji: Saldo 1. 1. 1966 7.804,01 N din Povečanje (obračun januar—december) 999.999,73 N din Skupaj :___________________________1.007.803,74 N din Poraba sredstev i— zmanjšanje funkcionalno izobraževanje v in izven podjetja (t. j. izobraževanje za delovna mesta) poklicno izobraževanje izven podjetja prispevki Skupaj : Saldo 31. 12. 1966 130.748,26 N din ali 13,1% 84.765,64 N din ali 8,5 % 781.700,00 N din ali 78,4% 997.213,90 N din ah 100 % 10.589,84 N din Iz podane razdelitve je razvidno, da je podjetje porabilo za svojo lastno izobraževalno dejavnost le 21,6% vseh namenjenih sredstev za izobraževanje, medtem ko je ostali del sredstev, 78,4%, odstopilo občini za finansiranje šolstva. Poraba sredstev po posameznih pozicij ab pa je naslednja: Povprečna neto vrednost ure v letu 1966 je 6,92 N din. Zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti na področju izobraževanja je bilo med letom po sklepu UO centra vrnjenih 950,18 N din v sklad za kadre. V zvezi s celotnim obračunom naj omenimo, da je UO centra imel v preteklem letu 9 sej, na katerih je redno obravnaval finančno poslovanje centra. Poleg poslovanja je obravnaval: — štipendiranje rednih in izrednih slušateljev na srednjih in višjih šolah — izobraževalne akcije za potrebe podjetja — pravilnike, ki se nanašajo na poslovanje centra — prošnje za različne oblike šolanja — pogodbene obveznosti članov kolektiva — predloge o študijskih dopustih — poslovanje interne Poklicne šole — nabavo strokovne literature ter učil za potrebe centra in — razna druga vprašanja, M spadajo v področje izobraževanja Od posameznih dejavnosti centra bi bilo vredno omeniti tudi delavnico centra, ki je poleg svoje primarne naloge t. j. usposabljanje mojstrov, podmoj-strov in tkalk, dosegla v preteklem letu tudi zelo ugodne proizvodne rezultate. Odprla pa je tudi široke možnosti za razvoj novih artiklov, katere bi lahko tkali v naših avtomatiziranih tkalnicah. Na povečano 'storilnost in kvaliteto dela v delavnici centra so predvsem vplivali: — znižani povprečni obrati statev za cca 6 % — boljša organizacija dela — skupinski akord, ki ga je postavil UO centra ter — individualne norme, katere je postavilo obra-tovodstvo tkalnice II za svoje tkalke, ki redno delajo v proizvodnem oddelku delavnice centra. Na 37 montiranih statvah v 2 izmenah so bili doseženi naslednji rezultati: Podatki Količine Primerjalni indeks 1965 m 278.989 137,8 faktor kvalitete 1,48 122,3 obratovalni učinek 61,1% 133 montirani učinek 28,4% 145,6 povprečna neto vrednost vlo- ženega dela v 1 m tkanine 0,236 N din 150 skupna ustvarjena neto vrednost proizvodnje po ceniku 65.806,66 N din 215 Poleg proizvodnih rezultatov, ki spadajo v sekundarno področje delavnice centra, naj omenimo tudi napredek pri proučevanju strojev in novih artiklov, katere smo razvijali v vzorčni tkalnici ob sodelovanju z dezenaturo in tehničnim vodstvom obrata II. Skupno je bilo izdelanih 92 vzorcev v različnih kvalitetah in dessenih. Celotni pregled in doseženi rezultati na področju izobraževanja nam potrjujejo neizpodbitno dejstvo, da je izobraževanje zaposlenih nujna in objektivna potreba. Zato bi se morali vsi programi o razvoju podjetja in tehnologije organsko povezati z izobra-»evanjem, kajti le na ta način bo možno zagotoviti stalni tehnični in gospodarski napredek v podjetju. Primožič Stane Nadomestilo OD za nekaterih členov (nadaljevanje s 1. strani) 4. člen Delavci podjetja so za posamezne vrste delanezmožnosti upravičeni do nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih in navedenih odstotkih: obratovalni dnevi Posamezne vrste delanezmožnosti 1—3 4—6 od 7 dni a) zaradi poškodbe pri delu v podjetju ali po krivdi podjetja 100% 100% 100% b) v primeru bolezni ali izolacije c) vse poškodbe v podjetju ali izven 70% 80% 90% podjetja brez krivde delavcev 70 % 80% ' 90% d) za negovanje ožjega družinskega člana na 'domu 50% 50% 60% in drugih zdravstvenih storitev, ki jih delavci podjetja ne morejo opraviti v prostem času 50% -% -% O višini nadomestila osebnega dohodka pod toč. a) in c) odloča komisija za obratne nezgode. 5. člen V času, ko se člani kolektiva zdravijo v stacionarnem zavodu, so upravičeni do nadomestila osebnega dohodka v spodaj navedenih Odstotkih: število družinskih članov, ki jih preživlja 0 enega dva tri ali več do 6 dni 50% 60% 70% 80% od 7 dni 60% 70% 80% 90 % Delavec ne preživlja nobenega družinskega člana, kadar je samski, kadar sta z zakoncem oba zaposlena in nimata ožjih sorodnikov, ki bi imeli iz mjihoveg delovnega razmerja pravico do zdravstvenega varstva. Enega družinskega člana pa delavec preživlja v primeru: a) če sta z zakoncem oba zaposlena in imata enega otroka, b) če eden od zakoncev ni v delovnem razmerju, c) če ima zavarovanec otroka, ki ga mora preživljati. Po tem kriteriju se določajo tudi pravice zavarovancev, če preživljajo dva, tri oziroma več članov družine. 6. člen Delavec nima pravice do nadomestila osebnega dohodka med začasno nezmožnostjo za delo: a) za zdravniški pregled pod toč. e) 3. člena tega pravilnika, ki bi ga lahko opravil v svojem prostem času; b) če se namenoma povzroči nezmožnost za delo; c) če ne izpolnjuje napotkov oziroma navodil zdravnika, ki ga zdravi, za čas, ko ni izvrševal teh navodil, najmanj pa 3 dni; d) zaradi poškodbe pri delu kot posledice neupoštevanja varnostnih predpisov; e) zaradi vseh ostalih poškodb, povzročenih v podjetju in izven njega po krivdi delavca — pretepi, pijanost, grobo kršenje prometnih predpisov ipd. f) če se brez opravičljivega vzroka ne odzove preventivnemu zaščitnemu capljanju, ki ga predpišejo samoupravni organi. V tem primem nadomestilo me pripada za 3 dni, če dotiòni zboli v zaščitni dobi za boleznijo, proti kateri je bilo cepljenje izvedeno. 7. člen O izgubi pravice do nadomestila za primere delanezmožnoisti odločajo: pod toč. a), b), c) in f) čl. 5 — obratna ambulanta oziroma zdravnik, ki ga zdravi, pod d) — komisija za obraitne nezgode, pod toč. e) — pa referent za HTV in pravna služba. 8. člen Za nov primer bolniškega staleža se smatra, če je bil prejšnji stalež zaključen. 9. člen Osnova za nadomestilo osebnega dohodka se ugotovi po določbah zaikoma o zdravstvenem zavarovanju. 10. člen Delavec, ki izostane z dala zaradi enega izmed vzrokov delane-zmožnosti po 3. in 4. členu tega pravilnika, mora svojo odsotnost v roku 24 ur sporočiti sam ali preko druge osebe obratni ambulanti podjetja, sicer mu nadomestilo ne pripada. 11. člen Nadomestilo ošabnega dohodka po tem pravilniku uveljavi delavec s potrdilom o začasni delanezmožnosti zdravnika OA, ki je pristojen za odobravanje staleža delanezmožnosti. 12. člen Kršenje določil tega pravilnika ima za posledico disciplinsko in materialno odgovornost. 13. člen Ta pravilnik se uporablja od 1. 3. 1967 dalje. Predsednik Centralnega delavskega sveta In še obrazložitve... stalež In obrazložitev Zaradi boljšega razumevanja pravilnika bomo pojasnili nekatere člene, ki so za člane kolektiva še posebno važni. Čl. 4 govori o višini nadomestila, ki ga bodo prejemali delavci v času bolovanja. Pod toč. a) je navedeno, da bodo delavci v primeru poškodbe pri delu, za katero je krivo podjetje, vseskozi dobivali nadomestilo osebnega dohodka v isti višini, kot je znašal njihov povprečni dohodek v preteklem letu. O tem, kdo je zakrivil nesrečo, bo na osnovi preiskave in ugotovitev določala komisija za obratne nezgode. Zaradi boljšega razumevanja točke a) navajam nekaj primerov, ki govorijo o krivdi podjetja: pomanjkljive zaščitne naprave pri strojih, pomanjkanje zaščitnih sredstev, nepravilno zavarovane stopnice, jaški, kanali itd. Pod točko c) je navedeno, da dobijo delavci v primeru poškodbe pri delu v podjetju ali izven podjetja brez krivde delavca in podjetja ista nadomestila kot delavci, ki so v staležu zaradi bolezni. Pod to točko so mišljene razne slučajne poškodbe, ki se v vsakdanjem življenju večkrat zgodijo. Navajam nekaj takih poškodb: izpah noge, . razni urezi, odrgnine, udarci, opekline, nesreče pri delu v gospodinjstvu, na izletih, pri športu itd. Prav gotovo je za vse člane kolektiva izredno pomemben 6. člen, ki določa, kdaj delavec nima pravice do nadomestila osebnega dohodka med začasno nezmožnostjo za delo. Pod točko b) so navedeni primeri, ko se delavec namerno poškoduje. Tu gre predvsem za poškodbe z namenom, da bi delavec dobil nekaj dni dopusta. Taki primeri se v podjetju dogajajo. Točka c) govori o primerih, ko delavec ne izpolnjuje napotkov oziroma navodil zdravnika. Se vedno so primeri, da delavec v času, ko je v bolniškem staležu, dela doma. namesto da bi ležal v postelji. Če se bo ugotovilo, da delavec ne izpolnjuje navodil zdravnika, bo izgubil pravico do nadomestila osebnega dohodka za ves čas bolovanja, najmanj pa za 3 dni. S tem želimo doseči, da posamezniki ne bi izkoriščali bolniškega staleža za razna domača opravila. Točka d) navaja poškodbe pri delu, ki nastanejo zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov. Na posameznih delovnih mestih se še vedno dogaja, da delavci nočejo uporabljati zaščitnih sredstev, kot so: očala, rokavice, čevlji itd. Prav zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov, je vsako leto več lažjih in hujših nesreč pri delu. V bodoče delavec, ki ne bo hotel uporabljati zaščitnih sredstev in se bo zaradi tega poškodoval, ne bo dobil nadomestila osebnega dohodka v času bolovanja. Pod točko e) so mišljene poškodbe, ki nastanejo v podjetju ali izven njega, in to po krivdi delavca, kot so: pretepi, poškodbe, ki so nastale kot posledica vinjenosti, grobo kršenje prometnih predpisov itd. V takih primerih delavec za bolovanje ne bo dobil nadomestila osebnega dohodka. POROČILO KOMISIJE ZA TEHNIČNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PRI DELU ZA OBDOBJE LETA 1966 Kot vsako leto hočemo tudi letos prikazati s statističnimi podatki uspehe in neuspehe službe oziroma komisije za tehnično zdravstveno varnost pri delu. Iz podatkov je vidno, da so se nesreče nasproti letu 1965 znižale po številu, po Izgubi narodnega dohodka in po izpadu delovnih dni. Da se je stanje nesreč zmanjšalo, so pripomogle: 1. manjša fluktuacija delovne sile, 2. šola HTV, ki je bila organizirana za vse vodilne delavce in uslužbence, 3. večja disciplina v podjetju. Če hočemo še večje uspehe, moramo nadaljevati z vzgajanjem o varstvu pri delu, vse člane kolek- Točka f) govori o primerih, ko se delavec brez vzroka ne odzove preventivnemu cepljenju, ki ga predpišejo samoupravni organi. Tu je mišljeno predvsem vsakoletno cepljenje proti gripi. V tem primeru tak delavec ne dobi nadomestila samo za prve 3 dni, medtem, ko mu za ostale dni nadomestilo pripada. Namen ukrepov, ki so navedeni v 6. členu je ta, da bi delavci v bodoče veliko bolj skrbeli za svoje zdravje, kot so do sedaj. To še prav posebno velja v primerih, ko delavci ne upoštevajo varnostnih ukrepov pri delu. V vseh primerih poškodb, ki nastanejo pri delu, morajo delavci poškodbo prijaviti v 24 urah referentu za HTV. Če pa je poškodba tako huda, da je bilo treba delavca prepeljati v bolnišnico, je dolžnost vodstva ekonomske enote, da nesrečo prav tako v 24 urah prijavi omenjenemu referatu za HTV. Prav tako mora vsako poškodbo, ki se je zgodila pri delu, referent sporočiti tudi obratni ambulanti. S tem bo omogočeno komisiji za obratne nezgode, da vzrok poškodbe, kar je odločilno bo takoj na licu mesta ugotovila za izplačevanje nadomestila osebnega dohodka za čas bolovanja. tiva. Odgovornost osebe pri delu mora biti podrobno obdelana. Delavci na delu so odgovorni za izvajanje nalog ter predpisov varstva pri delu, ki jih predvidevajo pravilnik in drugi varnostni predpisi. Neizvajanje nalog in ukrepov varstva pri delu po tem pravilniku, je kršitev delovnih dolžnosti po pravilniku o delovnih razmerjih. Delavec, ki huje ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu, zlasti če se ne ravna po varnostnih predpisih in ne uporablja sredstev in opreme za osebno varnost, grobo krši delovno dolžnost; posledica je lahko izključitev iz delovne skupnosti Za vodilne delavce je potrebno precizirati, za katere kršitve (po členih zakona o varstvu pri delu) posamezne osebe odgovarjajo, kar bo na eni strani dvignilo resnost izvajanja zakona) na drugi strani pa olajšalo kazensko varstvo. Obdaritev žena 8. marca 1967 vgkonfekciji »Triglav« tabele NESREČE PO NOMENKLATURI VIROV POŠKODB ZA LETO 1965-66 šifra Nomenklatura Število oseb 1965 1966 01 na pogonskih strojih 3 — 02 na delovnih strojih 39 29 03 na dvigalih 3 2 05 na napravah za meh. prenos energ. 4 6 06 na prometnih sredstvih 8 — 09 z ročnim orodjem 12 18 10 s snovmi v trdnem stanju 1 — 11 z raznim materialom 9 11 12 z žeilezom, stroji in stroj, deli pri montaži 33 29 13 z neobdelanim lesom 5 3 14 s snovmi v tekočem stanju (kisline, lugi itd.) 6 4 16 z eksplozivnimi energijami 4 — 18 na del. potih, stopnicah, prehodih 18 11 10 na del. mestih, odrih, lestvah 3 — 21 na poti v službo in iz službe Pogostnost za vse zapo'slene 31.09% Resnost na vse izvršene ure 371.9 % (priloga tabele II) 44 27 Skupaj : 189 146 NESREČE PO NOMENKLATURI VZROKOV POŠKODB ZA L. 1965-66 Šifra Nomenklatura Število oseb 1965 1966 101 popravilo strojev in naprav 1 — 102 spremembe v tehnološkem procesu dela 1 — 103 neizpravno ročno orodje 3 1 104 popravila električnih naprav 1 — 105 nezadostno vzdrževanje del. prost. 3 7 106 pomanjkanje razsvetljave na prehod. 1 — 107 prenatrpanost strojnega parka 5 3 108 neurejeni interni transport 6 6 109 pomanjkanje varnostnih naprav ali okvare 1 1 110 pomanjkanje oseb. zaščit, sredstev 1 3 112 osebni vzroki: kršenje del. discipline 10 4 113 neprevidnost delavca pri delu 60 25 114 slaba organizacija dela v skupini 9 15 115 pomanjkanje kontrole (nadrejenih) 3 7 116 nezadostna strokov, izobrazba 1 — 117 nezadostna poučenost na del. mestu 7 19 188 neupoštevanje pravi-l HTV 1 — 189 zaradi naglice pri delu 17 10 (dalje na 10. strani) Poročilo HTV komisije Pregled nainovefšili tekstilnih strojev barvnega procesa s programsko kartico. Na sl. 6 je jigger Modell VH-Super firme Henriiksen, ki je posebno primeren za barvanje lahkih in elastičnih tkanin. Pred pričetkom vsake nove pasaže se blagovni valj avtomatično obme za polovico obrata, da se spodaj nabrana voda enakomerno porazdeli po tkanini. Sele nato se prične odvijanje z najmanjšo možno hitrostjo, ki postopoma raste do normalne. Veliki pokrov jiggra omogoča vpihovanje pare, da se prepreči ohlajevanje tkanine in barvne flote. Novost v konstrukciji barvnih strojev pomeni širinski barvalni stroj sistema Vališ A-V-3, ki ga v licenci izdelujeta firmi Brückner in Mezzera. Princip dela je v tem, da tkanino brez napetosti vodimo v protitoku skozi floto, ki cirkulira z veliko hitrostjo. S tem dosežemo intenziven kontakt med tkanino in floto, ki ga še ojačijo permanentni sunki flote proti tkanini. Posledica je močno znižanje čaisa obdelave in prihranek na kemikalijah, pari in energiji. Stroj lahko uporabljamo ne samo za barvanje temveč tudi za pranje, razškrobljenje in razvijanje. Za barvanje občutljivih tkanin, še posebno iz triacetata, se vedno bolj uveljavljajo zaprte motovilaste kadi za delo pri temperaturah nad 100° C, torej pod pritiskam. V novejšem času močno pridobivajo na pomenu kontinuirani stroji za barvanje tkanin. Najnovejši predstavnik te skupine je stroj za barvanje siintetike po ter-mosolnem postopku. Tak stroj sestoji iz barvalnega foularda, pred-sušdlnega dela z infrardečim gretjem, bobnaste sušilnice (lahko je tudi hotflue), termosolime naprave (kontaktne ali zračne), foularda za nanos kemikalij za fiksiranje barvila na celulozno komponento tkanine, parilnika, širdnskega pralnega stroja in končne sušilnice z navijalno napravo. Sl. 7 kaže dal podobne naprave firme Artos. (Glej 7. stran) (dalje na 7. strani) Mednarodni tekstilni klub ITC is sedežem v Ziirichu, Švica, je februarja letos organiziral dvodnevno predavanje v Beogradu pod naslovom INTEXMA SHOW, na katerem je predsednik ITC prof. Armin Keller prikazal in komentiral nad 500 diapozitivov najnovej-ših modelov tekstilnih strojev in naprav, izdelanih pri najbolj znanih podjetjih Evrope, Amerike in Japonske. Isto predavanje je bilo doslej podano že v 30 tekstilnih centrih vsega sveta in pomeni nekak uvod ali pripravo na V. mednarodno razstavo tekstilnih strojev, ki bo septembra letos v Baslu. Celotno predavanje je bilo razdeljeno na pet referatov po naslednjih temah: — predenje — previjanje, sukanje, teksturiranje — tkanje — barvanje, tiskanje, plemenitenje — pletenje V naslednjem naj opišem nekatere zanimivosti s tega predavanja. Barvanje, tiskanje, plemenitenje Stroji za plemenitenje v zadnjih nekaj letih niso doživeli nek revolucionarni razvoj, čeprav je na tem področju precej novosti. Upoštevati moramo, da vsak razvoj stroja za plemenitenje pride do polne veljave in industrijske uporabnosti šele po 5 ali več letih, torej takrat, ko nov stroj ali naprava doseže svojo tehnično zrelost. Zaradi pomanjkanja delovne sile, uvajajo večja podjetja v močno razvitih industrijskih državah naprave z avtomatiziranim usmerjanjem tehnoloških procesov, in ni dvoma, da bo tendenca razvoja v tej smeri nezadržno napredovala. Vedno močnejše uveljavljanje predelave sintetičnih vlaken, in njih mešanic s prirod-nimi vlakni, zahteva uvedbo novih postopkov in strojev za predelavo. To lepo prikazuje, kako razvoj tekstilne kemije vpliva na modernizacijo strojev za tekstilno plemenitenje. Od zelo širokega prikaza strojev posredujemo samo nekatere tendence in predstavnike za posamezno fazo plemenitenja. Slika 1. kaže centralo za avtomatično vodenje barvarne preje, ki s pomočjo programov (preluknjane kartice) vodi proces barvanja za vsak aparat posebej, prav tako pa ureja tudi doziranje kemikalij. Delavec opravlja le še polnjenje in praznenje aparatov z vložki. Za beljenje prevladujejo še vedno konitinuimo delujoče naprave za pramensko ali širinsko obliko tkanine. V zadnjem čaisu se uveljavljajo belilne naprave, ki delujejo z nasičeno paro nad 100° C, torej pod pritiskom, kar izredno skrajša čas beljenja tkanin iz sintetičnih vlaken in njih mešanic, razen tega pa tudi razvijanje obarvanj na teh tkaninah (glej sl. 2). Najboljšo tovrstno konstrukcijo je izdelala angleška firma Mather&Piatt s sistemom Vapor-loc, ki predstavlja belilne avtoklave (kotle pod pritiskom) za vsebino 43 do 206 m in dosega hitrost beljenja 45 do 150 m/min. Stroj dovoljuje predelavo tkanin od 1,20 do 3 m širine. Beljena in nevtralizirana tkanina se v enem procesu vodi na bobnasti sušilni stroj in se z njega navija na veliki blagovni valj. Stroje za merceriziranje še vedno delajo z verigami (največ v Angliji in Ameriki) ali brez njih (v Evropi). Modeme konstrukcije Slika 4 stremijo za čim večjimi hitrostmi, pri katerih omogočijo dobro oma-kanje tkanine z lugom tako, da predgradijo kadi za koncentrat luga (saturator). Ti stroji omogočajo tudi merceriziranje brez napetosti, če želimo dobiti elastično bombažno tkanino (Stretch — efekt). Slika 3. kaže mercerizirni stroj firme Benninger s hitrostjo do 120 m/min. Pralni stroji se morajo prilagoditi visokim kapacitetam kontinuumih bedilnih, barvarskim in tiskarskim napravam. Njihove zmogljivosti se zvišujejo s podaljšano potjo skozi kadi, s protitočnim pranjem in s posebnimi napravami, ki pojačajo gibanje tkanine in pralne flote (turbinatorji). Pogosto združijo razne sisteme medsebojno v eno konstrukcijo, da bi dosegli močnejši pralni efekt in krajši čas obdelave. Med tovrstne stroje štejemo tudi Küstersov pralni stroj z enotami Vibrotex, ki stoji v obratu I. in tudi pralni stroj Benteler v obratu II. Na sliki 4 vidimo posebno izvedbo pralnega stroja firme Norton, pri kateri tkanino navijemo na perfo-riran boben, na katerem se nato pere in izplakuje. Sistem je podo- Slika 3 Slika 5 Slika 1 Slika 2 ben stroju Rotowa, ki jo že bil opisan v našem časopisu. Mnogo modemih strojev je bilo prikazanih za področje barvanja, in to vsakovrstnih aparatov za barvanje preje, jiggrov in foular-dov. Barvalne aparate danes gradijo tako, da jih lahko z zamenjavo raznih vložkov uporabijo za barvanje prediva, preje, osnovnih valjev, križnih navitkov itd., so torej univerzalno uporabni. Delajo pri temperaturah nad 100° C in -tako omogočijo tudi barvanje sinte-tiik-e. predvsem za kontinuirno barvanje z reaktivnimi barvili. Slika 5 prikazuje Thiesove univerzalne barvalne aparate za delo pri visoki temperaturi, katere izdelujejo v dveh osnovnih tipih: duo-block za ročno polavtomatično posluževanje, in duo-anat za popolnoma avtomatično vodenje Pri gradnji jiggrov danes stremijo predvsem za tem, da se čimbolj zniža napetost tkanine pri prehodu skozi kad. Temu služijo specialni pogoni, ki se prilagajajo debelini navite plasti na vlečnem valju. V-si -sistemi jiggrov se izdelujejo le še v zaprti obliki, torej s pokrovi. Odločilni kriterij za kvalitetne foularde je povsem enakomerno ožemanje po vsej širini tkanine. To dosežejo s konstrukcijo ože-malnih valjev, pri katerih je vsako upogibanje onemogočeno. Vedno bolj se uveljavljajo foulardi s 3 ali 4 ožemalnimi valji, kar sledi iz spoznanja, da -tkanina iz katere je iztisnjen zrak, mnogo bolje vpija barvno floto. Pri fou-lardih se uporabljajo avtomatične dozirne naprave, ki so potrebne Slika 6 2. seja tovarniškega odbora sind. podr. (nadaljevanje s 1. strani) sezono, in sicer 500 S din na dan; največ za 15 dni. Za otroke je regres polovičen, cena penziona pa je: — v predsezoni 900 S din (če je otrok našega člana kolektiva) 1150 S din za otroka ostalih Jugoslovanov 1950 S din za otroka inozemcev — v sezoni 1150 S din za otroka člana našega kolektiva 1400 S din za vse ostale 2200 S din za inozemce AKONTACIJA Vsak prijavljenec mora pri vpisu plačati akontacijo, ki znaša na odraslega člama za 8 dni letovanja 5.000 S din, za 15 dni letovanja pa 10.000 S din. Za otroke je akontacija polovična! VOŽNJA V počitniško naselje bo vozil naš avtobus, in sicer tako, kot je vozil v pretekli sezoni. Cena za prevoz tja in nazaj bo za člana kolektiva 2.000 din, za nečlane pa 3.000 din. Cene za počitniški dom v Bohinju in na Krvavcu ostanejo iste, in to: Bohinj: za člana 300 S din (dnevno) za ostale 500 S din Krvavec: za člana 200 S din za ostale 400 S din TO se je s predlogom strinjal in bo takšnega podprl na seji CDS podjetja. (Vse, kar sem doslej napisal, je CDS tudi sprejel, brez spremembe!) NADOMESTILO ZA K-15 O tem nadomestilu je bilo rečeno že veliko kritike, predvsem na občnih zborih sindikalnih podružnic. Že v prejšnjem Tekstilcu sem omenil, da tu ni možno veliko spremeniti, ker je z 1,5 % od od izplačanih dohodkov (kot osnove) postavljena meja višini nadomestila. To pojasnilo pa ni pravilno in tudi ne prepričanje, da je to nadomestilo z zakonom predpisano. Glede pojasnila je takole: za lani je veljal predpis, da sme gospodarska organizacija izplačati 1,5 % za nadomestilo in od tega ne plača ostalih dajatev. Če bi izplačala več, ikot znese 1,5 %, pa bi morali plačati za vsakršno povečanje iste dajatve kot jih plačujemo za osebne dohodke. Glede samega nadomestila za K-15 pa je zadeva naslednja: ob ukinitvi obrazca K-15 je veljalo priporočilo, naj to izgubo za posameznika vsaj deloma ublažijo gospodarske organizacije tako, da dajo članom nadomestilo. Priporočilo pa ni obveznost! Ali se sploh da nadomestilo in koliko, je bilo prepuščeno v odločitev gospodarskim organizacijam. Naš CDS je zato lani sprejel pravilnik, ki je določal izplačevanje tega nadomestila in njegovo višino; vse to v okviru možnosti, ki smo jih imeli. Lani je bilo za nadomestilo izplačanih 46 milijonov din, za regres v najem počitniškem domu pa okrog 3,5 milijona din. Letos je zadeva nekoliko težja. Iz ustvarjenih skladov ali bolje iz razpoložljivega sklada skupne porabe moramo letos plačati lanskoletni znesek za nadomestilo in za regres (50 milijonov) in obenem tudi tisti znesek, ki ga bomo izplačali za letošnje nadomestilo in za letošnji regres. Če ostanemo pri isti višini tudi letos, znese to skupaj okrog 100 milijonov. Sodeluj v Tekstilcu! če se sedaj povrnem na zahteve članov kolektiva, da je treba znesek za nadomestilo na posameznika povečati, potem je to možno narediti samo na račun denarja, ki smo ga namenili za nova stanovanja. Razumljivo je, da bi se temu uprli vsi tisti, ki imajo vložene prošnje za stanovanje ali za posojilo, teh pa je skoraj 400. Ne smemo pozabiti, da mnogi od teh prosilcev žive v res težkih razmerah. Naša dolžnost je, da jim pomagamo, kolikor je možno. Po drugi strani pa ni lepo, da zahtevajo večje nadomestilo prav tisti, ki že imajo stanovanje od podjetja (ali pa so dobili posojilo) ali pa tisti, ki koristijo naš skupni denar za prevoz v službo. Naj mimogrede povem, da smo plačali v letu 1966 za prevoze 56 milijonov din, torej 10 milijonov več kot za nadomestilo. Takih članov kolektiva, ki koristijo to ugodnost, pa je tudi veliko. Na dlani je, da niti eni niti drugi niso upravičeni zahtevati povečanje nadomestila, če so vsaj malce pošteni, število pravih upravičencev se tako zniža na 1/4 članov kolektiva. Prepričan pa sem, da je le redek posameznik od njih postavil tako zahtevo. REGRES Isto velja za regres. »VSEM ENAKO!« ste postavili zahtevo, čeprav imate eni stanovanje od podjetja, čeprav koristite drugi dotacijo za prevoz. Kaj bi bilo, če bi tisti, ki nimajo niti stanovanja hiti se ne vozijo, zahtevali, da dobe ustrezen znesek tistega denarja, ki je šel za stanovanja, ki gre vsako leto za prevoze? V takih primerih bi šlo za znatno višje zneske, kot je tistih 4.000 oziroma 8.000 din, ki jih dobe letovalci v Novigradu v obliki regresa. Če vse to premislimo, bomo spoznali, da ni lepa in humana zahteva tistih članov, ki zahtevajo, da se razpoložljive 4 milijone regresa deli na vse. Pri tem pa ne smemo pozabiti še na eno zelo važno postavko: če bomo zahtevali preveč, če bomo gledali samo na svoje koristi brez razumevanja za sodelavca, potem se nekega dne lahko zgodi to, kar se je že zgodilo v nekaterih gospodarskih organizacijah v Sloveniji — ukinitev dotiranja prevozov, ukinitev regresa itd. Je pa še drug vzrok, ki narekuje, naj gre regres samo za letovanje na morju (lani samo za Novigrad). To je dejstvo, da je le tako možno pripraviti vsaj del članov kolektiva, da izkoristijo svoj dopust v korist svojega zdravja in sprostitve, torej v pravi namen. Če bi dali regres vsem, bi bilo to prvič komaj nekaj več kot 500 S din na osebo, hkrati pa bi ostal doma velik del tistih članov, ki sedaj hodijo v Novigrad. Letovanje na morju pa je res koristno tako za posameznika kot za podjetje, in je zato ta način regresiranja še najboljši. Na seji TO je Zlata Humer predlagala delno spremembo okoli nadomestila in regresa. Njen predlog je naslednji: 1,5 % denar j a, ki smo ga lani uporabili za nadomestilo in za regres, bi vsega izplačali za nadomestilo. Tako bi vsak član kolektiva dobil okrog 1.000 S din več kot lani. Za regres pa bi vzeli 3—4 milijone iz sklada skupne porabe. Njen predlog je bil dalje tudi to, da bi regres ne omejili samo na počitniško naselje v Novigradu, ampak bi ga dali tudi tistim, ki bi letovali v kakem drugem domu ( lahko bi se tudi dogovorili z drugimi gospodarskimi organizacijami za zamenjave!). Mnenje članov TO je bilo deljeno. Eni so zagovarjali dosedanji način za izplačilo nadomestila in regresa iz 1,5 % omenjenega denarja, drugi pa so bili za predlog, ki ga je dala tov. Zlata. Sprejet je bil sklep, da gresta oba predloga na CDS. (Opomba: CDS je sprejel lansko obliko z dopolnitvijo, da velja regres tudi letovalcem v drugih počit, domovih.) ZDRAVSTVENO OGROŽENI OTROCI NAŠIH ČLANOV TO je sprejel sklep, da dobi vsak od teh otrok, ki bo šel v ustrezni dom v Novigradu ali na Stenjaku, po 500 din regresa na dan za 15 dni. V posebno težkih primerih, ko starši, kljub vsem olajšavam ne bi zmogli poslati otrok na letovanje, pa bodo prispevale še IO tistih e. e., kjer so starši zaposleni. ZAKLJUČEK Kot rečeno, bo moral CDS potrditi ali pa spremeniti predlog cen penzionov za počitniške domove. (Glej sklepe CDS!) Odločiti bo tudi moral, kako bo letos z nadomestilom K-15 in kako z regresom, če bomo te sklepe CDS dobili pravočasno, jih bomo objavili že v tej številki, drugače pa v aprilski. (Sklepi CDS so objavljeni na 2. strani te številke!) ČLANI KOLEKTIVA! Pregled najnovejših tekstilnih strojev Prepričan sem, da bo večini zadostovala obrazložitev okrog nadomestila in regresa. Seveda pa zato ni rečeno, da bo tako večno ostalo. Trenutne razmere, s kakršnimi se bori naše podjetje, pa prav res onemogočajo da bi CDS odobril kakšno povečanje. Skoraj lahko trdim, da bodimo veseli tega, kar bomo po predlogu dobili, poleg rednih osebnih dohodkov. V marsikateri gospodarski organizaciji ne dobe niti celih osebnih dohodkov (80 %), da o izrednih (nadomestilu, regresu) sploh ne govorim! Peter Gunčar Monterja iz Češke pri nas Sredi meseca januarja sta prišla v naše podjetje češka monterja Miloš Rohaček in Milan Matik z namenom, da montirata poseben stroj za proizvodnjo PLETEX tkanin. Stroj stoji v predilnici I. Pri njunem delu jima je pomagal asistent obratovodje predilnice, tov. Boris Pertot (Vsi trije so na sliki!). V prihodnje bomo torej proizvajali pletex tkanine v zelo pestrem asortimentu, in to iz bombaža, sintetike in viskoznih vlaken. Nekatere teh tkanin (prahovke) bodo zelo dobrodošle gospodinjam, med zelo kvalitetne pa spadajo odeje in dekorativno blago. opremljeni z variabilnimi pogani, ki zmanjšajo napetost tkanine, prvi bobni pa so prevlečeni s teflonsko prevleko, ki preprečijo onesnaženje površine bobnov. Razpenjalni sušilni stroji imajo danes običajno priključena fi-ksima polja za tkanine iz sinteti-ke in njih mešanic. S pirometri se stalno ugotavlja točna temperatura na površini tkanine, obenem pa ti regulirajo hitrost stroja tako, da je kuhanje temperature ali vlage na tkanini izredno majhno. To je še posebno važno za enakomerno termosoliranje obarvane sintetike in za modeme postopke vrhunskih apretur. Novi razpenjal-ni sušilni stroji so praktično brez izjeme opremljeni z optično-elek-tronskimi sistemi za avtomatično uravnavanje pretegnjenega votka, ki so se v praksi povsem obnesli in uvedli. Sl. 8 kaže najnovejšo konstrukcijo stroja firme Artos, pri katerem so verige in tračnice zaščitene tako, da njih vročina ne more vplivati na rob tkanine, kar je nujno pri kontinuirnem barvanju oziroma termosoliranju na tem stroju. Pri novih konstrukcijah kalan-drov se kaže dvojna tendenca: izpopolniti regulacijo hidravličnega pritiska in usposobiti kalandre za univerzalno uporabo. Iz tega izhajajo 5-valjčni kalandri, ki se lahko uporabijo kot kotalni in frikcijskl, za finish, chintz, chai-sing in gaufré efekte. Elastične valje vedno pogosteje bombirajo z umetno maso, pri kateri prehod šiva pod pritiskom ne poškoduje površine. To je le bežen pregled nekaterih novosti. Poleg teh so bili obdelani še stroji za smojenje, parjenje, ožemanje, kondenziranje, kaširanje, kosmatenje, striženje, dekatiranje, sanforiziranje, centrifugiranje in za predelavo volnenih tkanin ter pletenin, katerim pa smo se zaradi njih manjše pomembnosti in pomanjkanja prostora za tako obširno poročilo zaenkrat v opisu odpovedali. Opisi strojev s področja predil-stva in tkalstva bodo objavljeni v naslednjih številkah Tekstilca. Pogačnik (nadaljevanje s 6. strani Novosti s področja rolo in filmskega tiska smo delno opisali v prejšnji številki Tekstilca (Brückner jev rolo stroj in rotacijski filmski stroj). Pri prvih se izpopolnitve kažejo prvenstveno v izboljšavah, ki omogočijo hitrejšo me- njavo vzorcev in pripravo stroja, pri drugih pa v zviševanju možne brzine tiskanja, kar je v na j večji meri dosežemo pri rotacijskih filmskih strojih. Od sušilnih strojev se ponovno uveljavljajo bobnasti, pri katerih so seveda uvedene razne izboljšave. Tako so posamezni bolmi slika 7 Slika 8 Nekaj značilnosti letošnje mode Blago, primerno za ženske obleke, bluze In predpasnike Tkanine v tej skupini delimo po sestavi in vezavah v več vrst, in to: tkane v platno ali keper-ve-zavi, kosmatene tkanine, blago z vpadljivimi efektnimi nitmi in razne vzorčaste potiskane tkanine. V platno-vezavi so: Muslin (ima ime po turškem mestu Mossul) je mehka, lahka in skoraj prosojna tkanina iz česanega bombaža, stanične volne ali volne, potiskan z raznobarvnimi vzorci. Uporabljamo ga za pomladanske in poletne ženske in otroške obleke. Etamin je tkan zelo redko in iz močno vite preje. Blago ni škrob-ljeno in se ne mečka. Dobro se da prati in likati. Uporabljamo ga za zavese in kot podlago za vezenje. Katun je tanko bombažno blago, potiskano z raznimi vzorci. Kreton je debelejši in močnejši kot katun. Oba sta za cenene ženske in otroške obleke. Organdi je prosojna toga tkanina iz bombaža ali umetne svile s steklastim otipom. Je bel ali barvan, cesto tudi z drobnimi vzorci. Togost tkanine po pranju ostane. Uporabljamo ga za bluze, plesne obleke, namizne garniture itd. Rips je tkan iz bombaža, volne ali svile s podolgastimi ali prečnimi rebri. Uporabljamo ga za ženske obleke, kostime in plašče. Mezlan (ital. mezza lana = pol volne) je tkan iz lanene osnove in volnenega votka. Ta tkanina je primerna za krila narodnih noš (gorenjskih) in za kmečke obleke. Taft je skupina gostih, togih tkanin iz svile ali umetne svile v platno-vezavi, kalandriran je z leskom. Tafti so enobarvni ali živobarvno karirani. Blago je za bluze, obleke in lahke plašče. Šantung je bila prvotno cenjena in zelo trpežna tkanina iz prave svile. Sedaj uporabljamo tudi bombaž in stanično volno. Značilna je izrazito neenakomerna debelina osnovnih in volkovih niti. V prodaji je šantung v svetlih pastelnih barvah za poletne obleke, moško perilo, in težje tkanine, pa tudi kostime in moške poletne obleke. Buret je tkan iz odpadne svile v naravni svetlorumeni barvi. Značilen je medli lesk in topli otip tkanine. Uporabljamo ga za moške letne obleke, kostime in ženske obleke. Blago je zelo trpežno in se ne mečka. Mnoge tkanine za ženske obleke so tkane v raznih keprastih vezavah: Cheviot (izg. ševijot) iz česane volne. Ima oster trd otip in je naj-češče temno modre barve, včasih tudi progast ali kariran. Težje kvalitete so primerne za obleke in kostime, lažje za otroške obleke, svatlobarvne in bele kvalitete pa za teniške obleke. Diagonal je močna volnena tkanina s kosmato površino in ke-prastim vzorcem za zimske plašče in podobno. Ribji keper je tkanina iz bombaža ali volne v progasti kaper-vezavi. Tkana je iz svetle osnove in temnega votka ali obratno. Je primerna za kostime in površnike. Nekatera blaga v tej skupini so tkana v atlas-vezavi; na primer: Atlasi in sateni, ki so svileni, iz umetne svile ali bombažne tkanine, mehkega otipa in močnega leska na lični strani. Uporabljamo jih za plesne obleke in tudi za žensko perilo. Blago ni trpežno, posebno atlasi iz naravne svile se radi sekajo. Boljši in cenejši so atlasi in sateni iz umetne svile ali bombaža. Pri nekaterih vrstah teh tkanin sta osnova in votek raznobarvna; zato se barve na iblagu spreminjajo. Nekateri atlasi in sateni so posebno lepi in dragoceni. Najbolj poznane tkanine za ženske obleke z različnimi vezavami so: Svileni damast z izrazito vtkanimi cvetličnimi vzorci, ki ga uporabljamo za slovesne obleke. Jaquard (žakar) je splošno ime za vzorčaste tkanine, tkane na žakardskih statvah. Volnene kvalitete so primerne za ženske obleke in domače halje. Piqué (pike) je dvojna tkanina. Vzorce tvorijo vtisnjeni šivi ali prešite luknjice. Poznamo več vrst teh tkanin za perilo, brisače, kopalne obleke in bluze. Kašmir je prvotno ime za blago iz fine volne kašmirske koze in kasneje za mehke volnene tkanine nasploh. Vezava je različna. Te drage tkanine uporabljamo za ženske žalne obleke in kostime. Kambrik je cenena bombažna tkanina za otroške obleke in žen-(dalje na 9. strani) Kot vsako leto, prinaša tudi letošnja moda razne novosti. Tako je precej enobarvnih tkanin z razgibano površino in še so modemi tudi karo vzorci. Tisk nastopa z velikimi in fantazijskimi vzorci, zelo veliko je tudi ozkih in širokih, vijugastih, prekinjenih črt itd. Barve so prešle od pastelnih na močne tone. Prevladujejo oranžni in rdeči toni. Kroji plaščev in oblek imajo piramidasto linijo in obliko trapeza z ozkim gornjim delom in razširjenim spodnjim, ramena so ozka, rokavi vstavljeni, kimono ali raglan. Ovratniki so majhni, stoječi ali mehko zavihani navzdol. Obleke imajo pri najrazličnejših krojih tudi poudarjene dvojne ši- ve. Krila so za pomlad in poletje še vedno kratka. Nogavice so svetle, v najrazličnejših vzorcih; n. pr.: vijuge. čevlji so udobni z nizko in široko peto, spredaj ravno odsekani, najrazličnejših barv in okrašeni z raznimi zaponkami. Torbice so postale manjše in visokih oblik. Pri moških oblekah je suknjič še vedno dolg, hlače spodaj še rahlo razširjene. Ramena so visoka, rokavi ozki. Suknjič ima še stranske ali srednji razporek. Moške srajce so modeme enobarvne in v močnih tonih. Kravate so široke, enobarvne, kravatni in kašmirski vzorci ter diagonalne črte. MaK Opis modelov Vse skicirane modele lahko krojimo iz naših pikejev in gabarde-nov in tudi iz enobarvne sinteti-ke. Fri izbiri barv moramo biti kljub modi previdne in paziti na to, katera barva odgovarja obra- 2. Enobarvna obleka (tudi rahlo oprijetega kroja) s poudarjenimi šivi. 3. Moderna obleka iz mehkega volnenega materiala v trapez kroju z ozkim gornjim in razširje- Životek je nekoliko podaljšan. 5. Enobarvna obleka kombinirana z drugobarvnimi črtami. Žepi so samo nakazani. 6. Se ena obleka iz enobarvnega materiala z žepi v šivih. 7. Spomladanski plašč iz lahke tkanine, kombiniran z drobnim karo vzorcem. 8. Kostimček ali dvodelna oblekica za deklico iz enobarvnega blaga. To dvojno zapenjamo, ima poudarjene šive. Krilo ima stranske gube. 9. Plašč iz drobno karirastega blaga z dvema globokima gubama. Pas se veže v pentljo. 10. Ljubek plašč iz enobarvnega blaga z vodoravno poudarjenimi šivi v 3 vrstah. Kvačkana oblekica za dveletno deklico Kvačkana oblekica za dveletno punčko Potrebujemo okrog 12 — 15 dkg sintetike, volne pa nekoliko več. Barva naj bo svetla, na primer roza, tirkizna, modra, svetlo zelena. Pripravimo si kroj in dolgo kvačko, da bomo lahko nabirale zanke. Kvačkamo od spodnjega robu navzgor. Vzorček ni primeren za nagubane oblekice. Opis: število verižnih petelj je deljivo s 4, dodamo še 1 p. 1. vrsta: skozi vsako zanko na-snutka (razen prve) potegnemo 1 zanko. Vse zanke obdržimo na igli. 2. vrsta: Z ovojem pokvačkamo najprej prvo zanko, nato skvač-kamo 2 ver. p. +, zatem pa pokvačkamo z novim ovojem 5 naslednjih zank, slede 3 verižne p. +. Od + do + ponavljamo. 3. vrsta: Skozi vsako izmed 3 verižnih petelj in skozi vodoravni člen zanke (ki veže 4 navpične zanke iz prejšnje vrste) prevlečemo 1 zanko. Vse zanke obdržimo zopet na kvački. 4. vrsta: kakor 2. Paziti moramo, da pokvačkamo vedno tiste 4 zanke, ki stoje nad 4 zankami iz prejšnje vrste. MaK 1. Enobarvna obleka, svetle barve, rahlo oprijetega kroja z navzdol pomaknjenim pasom in stoječim ovratnikom. nim spodnjim delom. Ovratnik je ^vulkanske« oblike. 4. Enobarvna obleka s poudarjenimi šivi. Spredaj ima 4 gumbe. 11. Pulover za fanta, ki je pleten v dveh barvah (svetli in temni). Izberite po svojem okusu! MaK Blago, primerno za: ženske obleke, bluze In... (nadaljevanje z 8. strani) ske predpasnike, potiskana z drobnimi vzorci. Pralni kord je mehka žametasta rebričasta tkanina z natisnjenimi pisanimi vzorci na barvni podlagi. Je primeren za domače obleke in jutranje halje. Deftin ali velveton (po domače Cesanka (nem.: kamgam) je mehkejša in volnejša tkanina iz Loden je močno polsteno in kosmateno sukno iz volne ali meša- česane volne, tkana v kepru in 2 bombažem ali stanično vol navadno enobarvna (modra, zelena, rjava in siva). Je primerna za uniforme, obleke in kostime. no v platno ali keper-vezavi. Je skoraj nepremočljiv in zato primeren za športna oblačila (Hu- Blago za dežne plašče je zelo gosta 'tkanina v platno-vezavi iz bombaža, svile ali sintetike (šu-škovec). Po posebni apreturi postane nepremočljiva. Lovsko platno je iz bombažnih ali lanenih niti ali sukancev. Je nepremočljivo in ga uporabljamo Modna česanka je gladka volne- bertus plašči). Barve je olivzele- za lovske in športne obleke. Iz na tkanina s progastimi vzorci in s svilenimi ali bombažnimi efektnimi nitmi. Vezave so različne. ne, rjavkaste ali sive. močnejših tkanin izdelujejo nahrbtnike in šotore. Double (izg. dubl sestoji iz dveh, drugo k drugi pritkanih tkanin. Spodnja tkanina je redkejša in navadno karirana, gornja je bolj- ... . . „____ _____________________ Tweed (izg. tvid) ime je po re- tudi vražja koža) je gosta in moč- To -e blago za moške obleke in čioi Tweed na Škotskem. Je močna tkanina iz bombaža ali volne, podobna nizkemu žametu ali se- ZenSke kostime' u . fa volnena tkanina iz debelih m- miš-usnju. Vezava je keper ali Mikanka je debelejše Mago M ti v keper-vezavi. Ta trpežna _________________________ atlas. Je primeren za športna ob- nnkane volne za športne o e vlaknasta in prožna (tkanina je še kakovosti, strižena in česana, lačila in za dečje kratke hlače. in kostime- Značilna je dlakava primerna za ženska in moška Double uporabljamo za težke zim- površina iz grobih niti, tkana v športna Oblačila. ske plašče. Škotsko sukno imenujemo vse platno-vezavi. bombažne in volnene tkanine z ve- Sukangasto Wag0 je volnena ______________________________________________________________________ liMmi kano-vzorci živih ali mat- tkanina> M je tkana v osnovi in nih barvah. Vezava je platno ali vo^ku jz sukanca. Vezava je keper. Bombažne vrste so kosma- latoo ^ krep. To ,blago je zelo tene in kalandrirane, volnene pa trpežno in ga predelamo za popolatene. Blago je za ženska krila letne moške in dečje obleke. in obleke. Sukno je ime za gosto polsteno volneno blago, ki ima kratko če- ‘ sano volnato površino z manjšim ali večjim leskom. Vezava je platno, keper ali atlas. Uporabljamo ga za izdelavo slovesnih moških oblek (frakov, smokingov) ter za častniške in uradniške uniforme. Velurji za plašče so iz najboljše volne. So zelo mehki, močno kosmateni, toda občutljivi med nošnjo. V splošnem so blaga iz čiste volne razmeroma redka in draga. Pretežni del ponujenih volnenih tkanin vsebuje več ali manj bombaža, stanične volne ali sintetike. M. S. - . . Moleskin (angleško: krtova ko- Fepita je običajno črno-belo ^ jelenje usnje je močna eno-^karuna iz bombaža, sta- g^ansko kosmatena tkanina iz ničnih vlaken ali volne. Pepita je bombaža ali stanične volne v atlas lahko tudi potiskan. Je izrazito keper-vezavi. To blago je eno žensko blago za obleke, bluze, ko- izmed najtrpežnejših in zelo go-stime m plašče. sto tkano. Barva je rjava, olivno- Posebna in velika skupina tka- zelena ali siva, redkeje tudi črnin za ženske obleke so krepi. To na. Uporabljamo ga za delovne so tkanine s kodrasto, valovito hlače, kratke športne hlače in jo-zmčasto površino. V splošnem so piče. krep-tkamine zelo trpežne, se ne Hlačevina (po domače: cajg) je mečkajo in se dajo dobro prati. s);kana iz zelo močnih volnenih, CM nmogostevilnih krep-tkaiun na- poiVolnenih ali bombažnih sukanih. Je trpežna in se rada mečka. Odreži In vrzi v nabiralnik TEKSTILCA! ANKETA — ki jo objavlja odbor ZMS Tekstilindus Kranj Prosimo za točne In resne odgovore! Letnica rojstva Spol .......... Izobrazba ..... Delovno mesto POJASNILO: Ustrezne odgovore — obkroži! Manjkajoče misli — napiši! vajamo samo: Crepe de Chine (krep de šin) Naj cenej še vrste so iz bombaža je gosta neprosojna tkanina iz in stanične volne, svile ali umetne svile. Površina Struks je močna rebrasta tka-ima droben ripsast videz. Tkana nima iz volne ali bombaža za moje v platno-vezavi. ške delovne ali Jahalne hlače. Crepe Georgette (krep žoržet) Hrbtna stran 5e nava<3no kosma- je lahka mehka prosojna tkanina tefna- L Ali bi te zanimali razgovori o aktualnih političnih problemih doma in v svetu? DA — NE v platno-vezavi iz svile ali um et- Buksin je močno debelo blago ne svile. Drobna zmčasta površina iz mikane volne. Vezava je keper 2. Ali si pripravljem-a sodelovati v razgovorih o razvoju podjetja? DA — NE je enobarvna ali potiskana z raz- ah krep. Zaradi trpeznositi in nimi cvetličnimi vzorci (filmski prožnosti se uporablja za športne . . . . tisk). Blago je primemo za ples- obleke. 3- Ali naj bodo ti razgovori meseono ah tromesecno (ustrezno podčrtaj) ne In družabne obleke. Lister je lahka volnena tkanina Cloqué (Moke) ie mehurčasta v Platno-vezavi. Značilen je močan 4. Kakšna je tvoja želja po strokovni izobrazbi? .............................................................. svilena dvojna tkanina, ki se ne lesk “ ^er otip Prodajajo ga da prati. Blago je enobarvno in za moške Poletne jopice m obleke ....................................................-..........................................-.......-....... potiskano s fantazijskimi ^ v mu sivi ali temnordeči barvi. ,rv . . . T . Fresko ie porozna volnena tka- .....................................................................................-....r................ cvetličnimi vzorca. Je primeren za . . \ ... m, , ,, : , , nana iz močno sukanih nati. Tkarn- plesne obleke, bluze m podobno. . • • . . ... , _ , . . _ vv _ , , , _ _ XTr Nekatere vrste navedenih tkanin na v Platno-vezavi m je zelo 5. Ah mislis, da tvoje znanje zadošča za delovno mesto, katerega zasedas? DA — NE za ženske obleke že izdelujejo iz ^žna. Uporabljamo jo za moške preje bombaž^sintetika in volna- _ 6. V katero smer bi se rad-a izpopolndl-a? sintetika. Ta blaga so modema in Tropical (izgovori tropikai) je priljubljena, ker se ne mečkajo in lahka» zračna in trpežna tkani- a) as °................................................... se dajo lahko prati in likati. na v platno-vezavi iz stanične b) predilsko .................................................. volne ali volne. Posebno priljub- Blago za moške obleke, kostime jjm je tropical iz 35 % volne in c) apretersko ...........................................a... in plašče SS^/o sintetičnih vlaken za izdelavo d) tiskarsko .................................... Tkanine te skupine so pretež- moških oblek in žensMh kostimov, no iz mikane ali česane volne v Gaberden (ime ima po pariSkl Ce imaš dPUgO Željo, jo napiši! raznih vezavah. Nekatere so glad- modn. hiši >>Gabertin<<) je močno ke m potetene, druge so tud! kos- no v . ve2avi iz: -............•...-................................................................................■...* matene. P n volnenih tkaninah je bombaža ali stanične vol- apretiranje posebno vazno. ne- Z;,,a(U izredne hpež:iosti In .............-............................................................................................ Cheviot (ševiot) je iz česane vol- posebnega izgleda uporabljamo to ne, tkan v keper vezavi. Ima blago za dežne plašče in vetrovne 7. Ali bi obiskoval-a: oster in trd otip. Je enobarven jopiče, kostime, obleke in razne j0j0 za življenje DA — NE (temno moder) in tudi progast ali uniforme. Impregniran postane v, . „ . ^ . .T_ kariran. nepremočljiv. Šiviljski tečaj DA - NE gospodinj siko šolo DA — NE 8. Ali si želiš udejstvovanja v športu? DA — NE 9. Ali bi sodeloval-a: a) pri namiznem tenisu DA — NE košarki DA — NE odbojki DA — NE nogometu DA — NE streljanju z zračno puško DA — NE šahu DA — NE 10. Ali si želiš izletov v planine? DA — NE 11. Ali bi bil-a pripravljen-a sodelovati v delovni akciji v podjetju? DA — NE, v delovni brigadi? DA — NE 12. Ali si želiš plesov v tovarni? DA — NE in s kakšno glasbo? Beat, jazz, domačo (ustrezno podčrtaj ) 13. Kolikor misliš, da vprašanja niso zajela tvojih želja, jih dopolni: ZAČASNI ODBOR ZMS Leteči čolniček kilogramov preje je v enem zaboju, vem pa to, da je preja draga, da nam je primanjkuje, da Vražje dolgo sem moral molčati, šel samo pred tkalnico I pri vho- moramo zanjo plačati v devizah Ne mislite, da mi je to ugajalo, du v ekspedit in pred plemenitil- itd. Mislim, da bi krivca ali kriv- saj je čvekanje vendar bistvo mo- nico l pri vhodu pred kotlarno, ce, ki tak način dopuščajo, morali jega dela. Da je tistemu, ki rad Upam, da bodo tudi te kotičke krepko kaznovati. tCfk° uredili tisti, ki so za red in čistočo v sejni sobi CDS je »obešena« odgovorni. dvoma potrdile tudi klepetulje, ki jih je doletela podobna usoda. Pred dnevi mi je urednik do- Pred vhodom v belilnico na gor- plaketa iz mavca. Obešena sem dal v narekovaj zato, ker samo če bi to nekdo le naredil! Lep pozdrav! Deveta tekstiliada dar^nod ^olem^da^bom lepo' njem k°nCU Sem naletel na po~ bfzadostova^že rahe^sunek ve^ priden in pameten. Obljubiti sem škodovan zaboj s prejo. Povedali tra, pa bi padla na tla. Ta plaketa moral, da bom črtal tisti znatne- so mi- da stop ta zaboJ tam ze Je blla ze '“ana, kar dokazuje, niti črni okvir, da bom odlomil mesece. Zaboj je zgoraj odprt, ves da je vsaj enkrat ze padla na tla, ost svoji sulici in še marsikaj, preprezan z ostanki, bombaža in pa se vseeno nihče ne spomni, da Moje pisanje bo zato v prihodnje smeti in skoraj do vrha poln do- b' 1° Pravilno obesil. Prav bi bilo, bolj nežno in tudi premišljeno, bre preje. Ta preja je v njem raz-Pa poglejmo, kaj se dogaja v metana, umazana, obsojena na naši ljubi tovarnici. propadanje. Ne vem sicer, koliko L. č. Malce presenečen sem poslušal članico kolektiva, ki je skoraj jokaje dejala: »Govorijo in govorijo, potem sprejmejo sklep o vsem, kar so govorili, jaz pa moram na- 9. tekstiliada je bila letos na Mladinci: nastopilo jih je 30. to sama oblikovati sklepe v zapis- Veliki planini. To športno tekmo- Prvo mesto je osvojil Božo Gaj-niku.« vanje med člani tekstilnih podje- šck s časom 0.54.2 iz MTT Mari- To vendar ne more biti res, sem tij Slovenije je bilo letos najma- b°r’ pomislil, ko pa Poslovnik CDS sovnejše, saj se ga je udeležilo kar 1 Križaj Odstopili so štirje vendar točno določa, da mora biti 200 tekmovalcev. Naše podjetje je Mlajši Clani: teh je bilo največ, vsak sklep oblikovan ze na^ sej p0Siai0 močno ekipo 23 članov. in sicer kar 96. prvo mest0 je za_ in tako oblikovan sklep bi smeli , . r ^ v * „ člani šele sprejeti. Tu je torej ne- Vreme je nagajalo in Kamničani s 18. planinec, hribolazec, 31. boljši inž. Mirko Pogačnik s ča- pa je pripadla pobudniku tega k! je v zlitini za kammcke za vzi- , ^ obkrožena s fran- orodje žanjic, 23. razen na peti som 1.31.0, kar je zadostovalo za tekmovanja Bombažni predilnici iz galmke (tudi vrsta hrasta), 20. piv- 6 6 J ______„ ____„________________... is u:t„ -n severovzhodnim robom Jelovice s staro železarsko obrtjo, 6. junakinja romana Jakoba Šketa (Miklo-va), 10. prvenstvo, 11. vrsta dalmatinskega vina, 13. največji slovenski pisatelj in dramatik (Ivan, »Hlapci«), 14. upravičenost določenih zahtev, 16. začetnici francoskega filmskega režiserja, ki je odkril Brigitte Bardot, 17. glavno mesto Turčije, 19. redka kovina, • glasbena oznaka za široko in počasno podajanje, 40. ovčja dlaka, 42. vrsta vrbe, 44. ime nekdaj zelo popularne ameriške filmske igralke Gardner, 45. grška črka, 46. ime umrlega slovenskega pisatelja Meška, 49. predlog, 50. po vsem svetu razširjena atraktivna igra z žogo, 53. elektronka z dvema elektrodama in mrežico, 55. ski vzklik, 22. ime slov. grafika Justina, 23. glavno mesto balkan. države, 25. cepivo, 28. vrsta sobnega pohištva (stoječe ogledalo), 30. vrhunski športnik, 31. obrat tekstilne tovarne, 34. začetnici slovenskega romantičnega skladatelja in prireditelja mnogih ljudskih na- coskim ozemljem, 57. spolnost, 58. povsod drugod po telesu neranlji- 15- mesto. Diskvalificiranih je bilo Tržiča. zakoličena smer za cesto ali že- vi erški junak iz trojanske vojne, 11 tekmovalcev. Ivo Jereb leznico. Navpično: I. koničast vrh nad zgornjo Soško dolino (2245 m), 2. manj pogosto žensko ime, 3. slovenski smučarski skakalec (Miro), 4. sojenice iz starogrškega baje- Križanka ff j 1 2 3 4 5 1 6 7 e 9 L -J 10 Ll 11 12 L 15 E 14 15 16 [I 17 1B EIE 19 20 21 SE 22 E 23 24 25 26 27 E 28 29 E 30 ■—j 31 32 33 1 IIW 34 35 E 36 E 37 38 39 40 41 E 42 43 EE 44 45 H E □ 46 47 48 E 49 50 52 E 53 54 h 55 n 56 H n 57 — L II 58 r 1 24. živalska noga, 26. radioaktivna prvina, gorivo bodočnosti, 27. določena količina neke snovi, 29. veznik, 32. ime črke z začetka abecede, 33. naplačilo, predujem, 34. glas ob udarcu trdega predmeta, 35. vesoljna poplava, 38. moško ime, 39. zelenica v puščavi, 41. glavno mesto afriške države Nigerije, 43. tvorec, ustvarjalec, 46. piškot, 47. žensko ime, 48. berlinska radijska postaja, 51. značilen vzklik pri bikoborbah, 52. poljska cvetlica z rdečim cvetom, 54. pritok Volge pri Gorkiju, 56. začetnici ameriškega humorističnega pisatelja (»Tom Sawyer«). Izžrebani so bili: Poročilo HTV komisije 190 (nadaljevanje s 5. strani) zaradi neuporabe zaščit, sredstev 1 191 zaradi nediscipline pri delu 7 11 119 psihična neuravnovešenost delavca 1 120 akutne ali kronične bolezni delavca 5 4 121 starostna .izčrpanost 1 122 utrujenost zaradi nezadostnega počitka v presitem času 2 21 na poti v službo in iz službe 44 27 Skupaj : 189 146 (Tekstilec št. 1) L 15.— N din — Mahnič Ivo — upokojenec 2. 12.— Podjed Jože, plem. I 3. 10.— štupnikar Franc, uprava 4. 9.— Karun Pavla, adjustimica 5. 8 — Medved Anton, upokojenec (Tekstilec št. 2) L 15.— Ažman Matevž, plem. II 2. 12.— Kozamernik Marina, tkalnica I MATERIALNA POMOČ IN PORABLJEN DENAR V LETU 1966 a) porabljeno za osebna zaščitna sredstva 288.405,15 N din b) porabljeno za tehnično zaščito strojev in naprav in po nalogu inšpekc. dela 83.000,00 N din c) okrepčilne pijače (mleko, kava, čaj, malice) 75.000,00 N din Skupaj 446.405,15 N din NESREČE Iz statističnih podatkov din analiz je vidno, da se je ponesrečilo pri delu in na poti na delo v letu 1966 naslednje število oseb: — pri delu 119 oseb — na poti 27 oseb Skupaj 146 oseb Izguba delovnega časa in izpad delovnih dni zaradi nesreče je sledeč: — pri delu 2.014 del. dni ali 16.112 ur — na poti 558 del. dni ali 4.464 ur skupaj 2.572 del. dni ali 20.576 ur Povprečno del. dni: pri delu 16,02 del. dni Povprečno del. dni: na poti 20,67 del. 'dni Skupaj: 17,62 del. dni , t u , „ , . TT Ponesrečilo se je na 100 zaposlenih 3.64 % pri delu in 0.83% na 3. 10. Gortnar Marta, tkalnica II poti, Skupaj 4.47 % oseb. REŠITVE POŠLJITE DO 15. aprila 4. 9.— Knific Jože, vzdrževalni obrat 5 8.— Merlak Marinka, obr. II Rešitve pošljite brez ovojnic. V ovojnicah bomo upoštevali samo tiste, ki pridejo po pošti! (priloga tabela I) IZGUBA V DENARJU podjetje je za nesreče izplačalo 42.005,80 N din socialno zavarovanje 17.924,98 N din Skupaj 59.930,78 N din Izguba narodnega dohodka Skupna izguba zaradi nesreč pri delu in na poti 207.406,08 N din