(V
o
35. številka.
V Trstu, v četrtek dne 22. marca 1894.
Tečaj XIX.
'.u
hED1NOIT"
iihaja po trikrat na teden ▼ ieotili i«-danjih ob torkih, Aetrtklh in seboUlhi Zjutranje izdnn|« ii-ba ja eb H. uri zjutraj, »eferno pa ob 7. ur\ iveisr. — Obojno izdanje »tane: m Jed«n ineieu . f. —.«0, i7.T«n Avrtrij* f. 1.4* » tri ui*aec . . , 2.80 , „	4,—
u pol leta . . . 5,— . . . 8.— m v.e leto . . , 10 — . „ „16.— Na nsročbe rat ^.i-ilolene naročnine aa
r.a jemlje oiir. Potamičre številko se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v 1rttu po 9 nrfc,, V Gorici po nvč. Sobotno večerno iidanja v Iritu S ni., v Gorici 4 ni.
EDINOST
Oglasi *e račune po tarifu t petitu; za naslovi- * d«>b»*limi i'rkaini hm plačaj« pro*tor, kolikor ohm»(f;» i uradnih vr«tic. I'u«laua osmrtnice ili jiTiieznlivale, domari i>glani itd. ne r»i'unnji> po pogodbi.
Vsi dopisi naj 30 poiiljajo uredniAtvu : ulica Caacrmil it. 13. Vnako putno mor» hiti fVankorniM, k'ir nofrnnk.jv.ina ho no apruj >majo. RokopiHt <0 110 »racajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravniitvo ulica Caaorma 13. Odprte reklamacije «0 proste poitnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
,r »<Hno»t( Je m<m'I'
Mestni svit tržaški.
(V. seja dne 20. marca).
Predsedoval je lupan dr. Pittori, navzo* ćih bilo je 38 svetovalcev. Po odobrenju sa* pisnika IV. aeje predlaga lupan : Dne 9. decembra lata 1898. boda 50 let, odkar jo sa-sel prestol naš premiloetljivi cesar. Zastopstva rasnih mest tostranske drlavne polovice pripravljajo se na slovesno prasnovanje tega veselega dogodka. Govornik je osvedočen, da izraža mnenje vsega mestnega sveta, alco predlaga: ,Mestni svet sklene že sedaj, da dostojno proslavi SOletnico vladanja Nj. Veličanstva cosarja ter nalaga mestni delegaciji, da pravočasno predloži mestnemu svetu kon-krotne predloge." Ta predlog se je vsprejel soglasno.
Zatem se prečit« dopis oes. namestništva, s katerim se poživlja municipij, da imenuje evojega sastopnika v komisijo sa javna skladišča, katera se mora po statutu sestaviti io prod I. aprilom. V tej komisiji bodo : ces. namestnik kot predsednik, 1 zastopnik trgovinskega ministerstva, dalje jeden zastopnik tržalke trgovinske in obrtne ibornioe in dva sastopnika tržaških trgovcev. Zbor isvoli soglasno večletnega predsednike javnih skladiič, svetovalca Venturo občinskim delegatom. Na to se preide na dnevni red. Za postav* ljenje Dantejevega kipa v poslopju mestnega gimnazija dovoli s« soglasno v dodatek k že dovoljenim 600 gld. ie 150 gld. ia podstavo.
Na to bi ae moralo raspravljati o ras* iirjenju šolskega poslopja v Skednju, ker pa je došla te dni prošnja, katero je podpisalo 34 očetov in jo podkrižalo 44, da ae sgrndi šola pri Sv. Mar. Magd. Gornji, predlaga šol« ski odsek, da se opusti rasprava o razširjenju iole ▼ Skednju in de se omeji rasprava le na 4. točko poročila, katera se dostaje nauiestniitreoe naredbe i dne 81. avgusta 1893., ki glasi:
.Ker se italijanski rairedi nikakor ue morejo smatrati kot vsporednice slovenskih, ampak ker iati v svoji skupnosti sostavljajo popolno italijansko iolo, umevno je samo ob sebi, da se morajo stav ti italijanske šole pod posebno, samostalno vodstvo. To se mora sgoditi toliko v Bojanu in v Barkovljah, kolikor ▼ Skednju in satoraj nalaga ae mest* nem u magistratu, da imenuje ia omen jene iole samostalne voditelje, katere naj prijavi namestniitvu v potrjenje.* Ta nRredba vrne so a gori omenjeno prošnjo vred Šolskemu odseku. Raspravlja pa se o tem-le predlogu
PODLISTEK. Kmetski upor.
(8)
Zgodovinska povest Šestnajstega veka.
Spital Avguit Štnoa. Prilotil J. P. Planituki.
Plemenitemu gospodu Pallfyju je bilo čudno pri duši, ko se je toča i> Heningov-kiiiih ust vsipala na njegovo glavo. Osupel je ari v to ćudno žensko, katera je žarećih lic, svetečib ee očes korakala naglo sem ter tje po sobi, T kateri se sedaj ni ćulo drugega, kot gospodinjine pete na kamenitom tlaku in pa težko dihanje razburjene ji duše. Madjar so nekoliko oddahne.
— Vaša milost, izpregovori kratko, iskreno pomilujem, ker sem Vam dal nehote povoda, da ste se tako razburili. Vi ste po« ■tenjakinja, udova, mati ste. Krivica vas boli, a to je tudi prav. Govorili sto važne, tehtne besede, našteli veliko krivio, a jas, ki oenim vaš plemuuiti gnev, ne dvomim o njih. Moj milostni gospodar mi je natanko dokazal, odkod izvira in čegava je pravica na Sosedu in Stobici. No, dasi ne vse krivice, ki ste jih tu prebili, ne mogč se štoti v greh mojemu velemožnemu gospodarju, ampak bolj bouia-tijam, ki ao zavladale v ti kraljevini in na
šolskega odseka: .Nalaga ao eksekutivi, da so obrne do namestništva, da isto razveljavi svojo naredbo, vsled katere naj bi se namestili samostalni voditelji za italijanske oddelke (vsporednice) na ljudskih šolah v Barkovljah, Rojanu in Skednju.* Svetovalcu dr. C o n • s o 1 u ne ugaja stilizacija tega predloga že zaradi tega ne, ker v tem vprašanju ni kom-petenten magistrat, ampak mestni svet. Zatorej predlaga: .Mestni svet naj sklene, da ne namesti posebnih voditeljev za italijanske vsporednice na omenjenih šolah, ker ni v to obvezan po postavi in ker tako nameščenje ni potrebno."
Svetovalec dr. S a n c i n se nikakor no strinja s načeli dra. Consola; po govorniku-vem mišljenju obstoji postavna obveza, da se namestijo samostalni voditelji italijanskih razredov na okoličanskih šolah, kajti ti razredi ee nikakor ne morejo smatrati kot pomožne vsporednice slovenskih razredov, ampak oni so popolne šole za*se. Sploh pa bi bila taka ločitev koristna za jedne in druge. Konečno izjavlja, da bode glasoval toliko proti predlogu šolskega odseka, kolikor proti predlogu svetovalca Consola.
Svetovalec dr. P i c c o I i navaja na to nekatere odloke naučnoga ministerstva in upravnega sodišča, vsled katerih hoče dokazati, da se smatra tudi dvojezična šola vedno le kot jedna šola sama. Podpira Consolov predlog.
Svetovalec R. Luszatto se popolnoma strinja i nazori Šolskega odbora ter vpraša, zakaj neki naj bi se ne vsprejel njegov predlog, na kar mu odgovarja Consolo, utemeljujoč svoj predlog s tem, da more občina pritožiti se na vilje instancije lo na podlagi konkretnega sklepa, v slučaju, ako bi namestništvo ne hotelo umakniti svoje zahteve. Ako bi se pa v nasprotnem slučaju vsprejel odborov predlog, občina no more več pritožiti se.
Na to je spregovoril svot. D o 11 o n t , povderjajoč, da njegovo stsliiče v mestni zbornioi pač ni vredno zavidanja. Na njegovem potu da j« mnogo več trnja, kakor pa rožio. On, kot postavni zastopnik IV. vol. okraja, kateri obsega Barkovlje, Greto in Rojan, mora s šibkimi svojimi silami čuvati gmotne in tudi duševne interese svojih vo-liloev. Šolski odbor da je osnoval le zaradi tega italijanske vsporeduioo v okolici, ker so mu slovenske šole trn v peti. Samo po sebi umeje se, da bi vodja italijanske iole nagovarjal stariše, da pošiljajo svoje otroke v itali-
Ogrskem po nesrečnem inohačkem porazu, priznava in pomiluje gospod kraljovi sodnik, da je morda tudi on nekoliko kriv, ali ne to« liko iz hudobije, kakor od ttižav teh burnih časov in pa napačnih poročil nevrednih služabnikov. Žal mu je in trdno voljo ima, da popravi vse, kakor treba. Jaz sem torej po« slanec miru in vas prosim, plemenita gospa, da me nekoliko hipov mirno poslušate.
Pallfy umolkne, da vidi, kaj poreče gospa Uršula.
—	Govorite hitro, kratko! odgovori žena; ne da bi so ozrla na poslanca, dene roke križem in gleda akozi okno na ravan. Madjar ispregovori:
—	Posestvo, sa katero gre, to sta Sosed in Gorenja Stobica, je veliko in plodno. Sega od vasi Stenjeveo pa vso do štajarske meje ob Sotli, in od Stopnika do blizo Bistrice. Tu j« njiv, travnikov, vinogradov, gozdov, pašnikov, kletij, mlinov, dvoje močnih gradov in lepo število delavnih kmetov. Ni torej čuda, da so jih je mnogo za njim po-lakomnilo, no, ali dvoma ni nikakeršnega, komu pristaju pravica do njega. Po nasledstvu sodi na pol obitelji Heningovi, na pol obitelji Batorjevi, ker je bila pokujna gospa Kata, rojena Rozgonj. in mati gospoda kra-
janake vsporednice že zaradi tega, da so prikupi svojim višjim. V Rojanu obstojite sedaj dve šoli: italijanska ima štiri po-polae razrede. Nadalje dokazuje govornik, da voditelji okoličanskih šol uplivajo na stariŠe, da isti pošiljajo svoje otroke v italijanski, namesto v slovenski oddelek. Vladina naredba bi zabranila tako vtikanje in zaradi tega podpira govornik San« činov predlog.
Svot. dr. Venezian pobija v svojem govoru Dollenza, češ, da ne agitujejo Italijani proti slovenskim šolam, katere so baš Italijani ustanovili; v dokaz temu navaja dejstvo, da so nameščeni kot vodje teh šol sami Slovenci, (Kakor n. pr. v Rojanu. Ur.) Ako pa so italijanski razredi dobro obiskovani, je to le dokaz, da želijo stariši, da se njih otroci priučijo italijanščini.
Na to omenja svet, N a b o r g o j, da sicer ni mislil sprpgovoriti, prisilil ga je pa v to dr. Venezian, ki je govoril o slovenskih šolah v okolici kakor o nekakšni milosti, ka« tera so dovoljuje okoličanom. Govornik pov« darja nadalje, da so šole v okolici nekaj nenavadnega, kajti ogromno prebivalstva je vendar slovensko narodnosti, a na vsak način mora biti pouk v osnovnih šolah v materinem jeziku, kakor pri vseh narodih. Pritožuje se, da se ne obzira dovoljno na šolsko potrebe Slovencev, priznava pa potrebo, da živijo okoličani v dobrih odnoiajih z mostom. Tega sporazumljenja pa se ne doseže nikdar, ako se dosledno odbiva vse šahtove Slovencev.
O tem predmetu govorita še svetovalca Luzzatto proti slovenski Šoli v mestu in dr. S a n c i n. Poslednji obžaluje, da je govoril ce!6 nek svetovalec od desnico proti okoličanom, kateri so že toliko let podpirali desnico. Pobijal jo Luzzatta, pojasnjujoč načela svojih drugov, kateri nikakor niso hoteli izjavili, da okoličanom ni treba priučiti se italijanščini, ampak da jih je treba poučevati najprvo v materinem jeziku, potem šele v drugih. O glasovanju vsprejel se je Consolov predlog z 34 glasovi proti 15.
Dolga razprava vname se tudi o predlogu finančnega odbora, po katerem naj bi se sa sedaj pustil nepokrit primankljaj občinskega pro ačuna v znesku 202,581 gld. ter da so pooblašča delegacija, da povzdigne za slučajno potrebščine pri kateri domači banki na .conto corronte" 600.000 gld., namesto 300.000. V razpravo so posegli svetovalci Benussi, R. Luzzatto, V o n t u r a, dr. P i c o o 1 i, Liebmann in dr. Con so i o. Zbor je
Ijevega sodnika, čiste Heniugovske krvi. No ta brezdvomnA pravica jo bila sitno kršona, kakor ste tudi sami rekli, za tistega nesrečnega časa, ko sta ho Fordinund Habsburški in Ivan Zapolja trgala za ogrsko krono, mej tem, ko je po ti kraljevini tudi Turek pustošil. Težko jo v tako burnih časih ohraniti tudi najjasnejšo pravico. Kadar kateri vladar sega po drugi kroni, gleda najprej, da si pridobi čim več močnih pristaŽev, in tem na korist, a »ebi v prid iztrga kak Ust iz knjigo pravičnosti. No zmeni se on uredi take strankarsko borbo za besedi ,quid iurie*, ampak so ravna po načelu: „Do, ut de»V Moj gospodar je bil pristaš Ferdinaudov, ali tudi pokojni gospod Andrej Hening ali, kakor se je prej po svoji obitelji pisal, Teuffonbach, kar je tudi čisto naravno, ker je bil nemškega pokoljenja. Toda kralj Fordinand jo poklonil najprej posestvo svojemu konjuiniku, kar ni čuda. Spa-njolec je jeziČon lizun in vedno s kraljem. Pozneje jo je bil dal Simonu Erdiidu, za-grobikomu škofu ; niti to ni čudu. Obitelj Erdodov jo bogata, silnu, junaška, a malokdo izmej njih je bil tako trd in uoudjonljiv, tako vztrajen in sm< 1, kakor pokojni škof Simon, glavni »tober Ivana Župnijo v Hrvatski, in Ferdinand bi mu bil tudi več dal, kakor So*
vsprejel predlog finančnega odsoka, odbil pa je Consolov in Benus^ijev dodatni predlog, da naj ostano primankljaj v evidenci tor da naj finančni odbor o proračunu za leto 1895 stavi podrobno predlogo v prikritjn tcg,i primanjkljaja — Seja s« je končala ob 9'/i uri.
Politiške vesti.
Avstrijsko ruska trgovinska pogodba.
.Wiener AUg. Ztg." javlja, da kompetentni krogi pričakujejo, da se avstro-rusku trgovinska pogodba sklene v teku 48 ur. Zakasni dogovor veljal bodo lo tako dolgo, dokler ne rešijo formalnosti eicor žo dogotovljeno pogodbe. Rusija da je odstopila ud zahteve, da bi se morala znižati cnrina na rž. Omenjeni list je uvnrjen, da bodo to dagnano sporazumljenje vplivalo najugodneje na blagostanje narodov. — Kakor poročajo včeraj z Dunaja, dospela jo iz Peterburga vest, da so dno 20. t. m. vsled posebne želje carjovo končale razprave o uvstro-iucki trgovinski pogodbi. Rusija da je opustila svojo zahtovo glede znižanja carine na otrobi; s lom je odstranjena jedina zapreka, ki jo ovirala sklenitev trgovinske pogodbo. Dunajski poli-tiski krogi so jako veselć to vrsti, kajti pripisujejo jej tudi veliko politično važnost.
Moravski Čehi in koalicija. Dno 17. t.
m. je zboroval v Brnu .Narodni klubv katerem prevladujejo staročešku, torej zuier-nejStt načela. Tem zaniiuivoje je /.a nas, čuti, kako sodijo zmerni možju & la dr. Žačok, baron Pražak itd. o koaliciji. — Predsednik dr. Žaček se jo čudil grofu I[nhonwartu, kako j(> mogel pripomoči nemškim libornlcom v sedlo. Kjor imajo nemški liberalci prvo besedo, tam ni prostora zu zastopnike naroda češkoga. Koalicija sicer ne stoji trdno in so tudi mora iruiiti pri prvi priliki, ko bodo rešiti kako principijelno vprašanje. Ali kaj prid« potem P Grof IIolienwart in njegovi prijatelji vidijo žo sedaj, da so grozno grešili s tem, da so pripomogli nemški levici do oblasti. — Odvetnik dr. Šrautota je dejal, da ni pritrditi ni vladnemu načrtu za volilno preosnovo, ni lI»henwartovciuu. O obeh teh dveh načrtih velja jedno in isto, da ne jemljeta ničesar soda] gospodtijočim strankam, da ne privoščata narodu ničesar in da teptata z nogami njega svete pravici*. — Tako sodijo moravski Staročehi o grofu Hohouwtirtu. Mi Slovonci pa naj bi istemu IIohenwartu pošiljali zaupnico !
sed in Stohico, da ga prom::mi k Hab tburški stranki. Za generala Kacijanurja je miHlil, da je močan in kos, da zapodi Turke, dokler sa ni pokazalo, da so git Turki kupili. Vidite, povsod so povpraševali, kdo je koristil novemu vladarju, ne pa komu pristaju večja pravica, Naposled so zopet Butoro^ci in Ile-ningovci nadvladali v.io vailjence. Leta 1559. je kralj Ferdinand potrdil v Linci obitelji Batorjevi in Ileuingovi poacntvo Soseda in Stobico.
—	1)4, pravi go«pa Uršula, krenivši nekoliko t glavo, vnaki obitelji polovic;* vživunju in sicer potomcem moškega in ženskega spula.
—	Kako so jo to 7godilo in kdo jo to izposloval, plemenita goBpa f
—	Batorji in moj pokojni gospodar.
—	Resnica jo, pravi Pallfy, Batorji in Andrej Hening so izročili kralju prošnjo. Ali to zmago vuAe pravieo — oprosti mi vaša milost te besede — pripisati jo največ ugledu najvišjega sodnika ogrske kraljevini'. M<>j gospodar želi sedaj, ko jo kralj Ferdinand nad-vladat Ivana, da bi bila pravica obeh obitelji trdna in stanovitna, it niti na mislili mu tii, da bi so doteknil uno polovice, katera sodi Heningovi rod >vini.
(Dalje prih.)
Kolutov« »mrt. I« BuJiaspeite javljajo,
d* j« bila včeraj tair<&nja borza zaprta; isto (»Lit rti zgodi na «1hii pogreba Košuto vega. Nezavidna in stranka .osominštiridesetlctnikuv* rtti »Menili, da predložioti prih. potfk poslanski zbornici predlog, itaj se vzdržo vhc zahtevo, Latorc bu »o stavile svojedobno gleJe Koluta.
Iz Torina javljajo: Sinduco in člani muiiic'palitete bo obiskali sinovo Koiutnve, ua jim i?.razijo svoje sožalje. Sindaco (iupnn) jo odposlal ludi brzojavko na višj<ga župana Budimpeštanskoga. Pred hit«, v kateri je umrl Košut, postavilo je županstvo častno stražu. 1) šlo jo mnogo no/alnib telegramov, rnei temi tudi t.d Oinpija in Nic >tere. Vzlic ckrbneuiu zasledovanju ni se uioglo najti do sedaj oporoke aii zadnjo volje.
Iz Budimpešto poročajo nadalje, da jn neodvisna stranka preglasila včeraj oklic na narod, v katerem poživlja vso Madjare, da bo oblečejo v črno za teđfn dnij, da a tem dokaŽojo svoje tugovanje po Koiutu. Čudno, da ne prodp'nujeju tudi, koliko litrov solz naj pretoči vaak dober Madjar na dan.
Madžarska odkritosrčnost, bi se bili
kmalu zarekli, kajti govoriti nam je, ne o odkritosrčnosti, ampak o najgnumejitem cinizmu uiadjurskih nasilnikov, Dosedaj so trdili pri-jatelji novih cerkveno-polititkib predlog dosledno, da iste zahteva narod, ker so potrebno, da „urede" razmere mej cerkvijo in državo ter da so zagotovi „mir" mej posamičnimi veroizpovedaiiji. Civilna poroka da jo izogibno potrebna v moderni državi. 8 kratkr.: tetu nepotrebnim, kolikor nevarnim cerkvenim predlogam so nnduli phič liberalnega mišljenja. V rennici pa niso ti načrti drugega nego pojav madjar?ko-židov»kega na-silstva, naperjen proti naiuadjarakim narodnostim. UduSiti hočejo vsu nnmadjnrake na-rodnnsti, to jo resnica, vse drugo je lai in hinavstvo — pesek v oči. Da jo to res, pri-poznava sedaj celo oficijozni „Pesti Hirlap", kateri piše nečuvenim cinizmom: ^edinstveno madjar^tvo jo isto, kar hoČf>mu, obli-gaforični civilni zakon jo le a r o d a t v o v ta nainon. Madjar ima pravico zahtevati, da v mejah deželo no bode ni Valahov, ni Srbov, ni Saksoncev, ampak da bodo le Ma-<ljaritt. — Ali niso blage dušo, ti Žido-lfadjari?!
Gladstone. Iz Londona javljajo, da se Gladtitoniju nureja mrena ua obeh očesih, Jedno oko bodo operirali v kakih treh mesecih.
Koburžan in soproga ostavila sta včeraj Srrdee (Sofijo) odpotovuvši v Ebenthal. Na polu skozi Buligrad pozdravil ju jo adjutant Cirić v imenu srbskega kralja.
Različne vosti.
Nj. cos. in kr. Vit. nadvojvoda Fran Ferdinand d' Esto prispel je včeraj zjutraj na ] adi j i „Flavio Gioia* v Ajuccio na otoku Kor-ail;a (rojstno mesto Napoleona I.) Obiskal je Napoleonovo hišo, cesarsko kapelico in groblje Napoleona III. Spremljal ga ja avstrijski konzul Dompella. Tamošnja avstrijska naselbina pričakuje v kratkem obisk nadvojvodinje .Štefanije,
Nemški cesar V Opatiji. Kakor amo omenili na kratko že v današnjem /jutranjem izdanju, pripeljal so je cesar Viljelm II. včeraj ob 2'40 pop. a posebnim vlakom na Reko. Nu želt-zuiški postaji pričakovali so ga cesarica Avgusta-Viktorija, nadvojvoda Josip, tiadvojvodinji Klotilda in Murija-Dorotoja. Že ob 11. uri dop. brzojavi] je cenar cesarici iz Ljubljane, da se vrši popotovanje v redu. — Ccuur jo prisrčno pozdravil nadvojvodo, poljubil in objel cesarico, nadvojvodiuji Klotildi je poljubil roko. Bil je v opravi avstrijskega bu/.itiakega polkovnika. Viaoki gostje odpeljali io se v okrašenem čolnu vojno ladije „Mehko", ki je priplula iz Opatije pred Reko, na unglečko ladijo „Cbrislablo", katera jib je odpeljala v Opatijo. Ob 4. pop. zaaidrala ne jo ladija „Cristablo" pred letov Sčeui „An-giolina". Starejši sinovi cesarjevi pričakovali ho svojega očeta na pristajališču. Službeni vsprejem je bil cetoir ^ubranil. Takoj po izkrcanju dobil jo cesur Viljelm brzojavni pozdrav našega cesarju. Ljudstva bito jo ob obrežju vso črno. Pol ure po vstopu cesarjevem v letovišče „Angiolina* prijavil se je cuh. nuui tnik Riualdiui j.ri najvišjem dvorniku profil EuJ< nbuigu, da ko atuvi ccaiju na i azpolagunjt-. Potem ho je cei-ar dlječasn razgovarjal z predstojnikom z^ravišča pol-
kovnikom W«chtcrjpm. Rflkel j«, d« mu
Ope, ija jako ug^ja. — Vreme obrnilo se je
na boljde.
Veliki četrtek. Danes ob 9. uri zjutraj bila je v stolni cerkvi pri av. Justi slovesna av. maša, katero Ja daroval prav. ikof. dr. Glavina. Med našo blagoslovil jo olje in ob hajal >luhovnike in waogo veraikov. Po k*n-čani službi božji bila je običajna procesna, petem so se spraznili oltarji in konačno opral je ikof noge 12 starčekom. Od tak j* 8 is mostne ubožnioe, 4 pa «o izbrani ilPed najstarejših ubožcev v meatu. Evo njih imena : Anton Milave, 90 let, Ferdinand Klimoš, 84 let, Aleksander Vinoeozini, 79 lat, Gašper Kočevar, 77 let, Lirenc Benkert, 76 let, Peter Comici, 75 let, Ivan-Marija Pečenko 74 let, Karol Lando, 74 let, Miha Eipoaito, 81 let, Anton Cigoj, 76 let, Martin Stark, 75 let in Ivan Bonazza, 74 let. Poslednji 4 ao ia mesta, ostali is ubožnice. Po končanem obredu pogostili so starčke z kavo, vsak pa je dobil v dar moinjiček » 10 gld. v srebru.
Škofovske konferencije. Posvetovanja velikega škofovskega odbora prićno dno 28. t. m. na Dunaju, posvetovanja skupne ško-fovske konferencije pa dne 2. aprila pod predsedniitvom kardinala grofa Schonborna.
čudno naklučje. Minoli torek je umrla — kakor smo že sporočili — gospa Marija Murnikova ; dan poprej ao pa pokopali brata jej Josipa Horaka, profesorja v Teinešvaru. Rea redko naključje.
Hvalevredno. V Ljubljani je mnogo odličnih rodoljubov naklonilo primerne svote družbi av. Cirila in Metoda mest ) vencev aa krsto gospe Murnikove. Tako je prav : venci iz cvetlic zvenć, venci, katere spleta aloven* ska požrtvovalnost sapuščeni slovenski mladini, ne zvene nikdar! Rodoljubni čini so najkraanejii venci na grob umrlim rodoljubom.
Osebna vest. Njegovo Veličanitvo je podelilo policijskemu ravnatelju in vladnemu svetniku Josipu Tshernku naslov in značaj dvornega svetnika.
Imenovanja, Poštnim asistentom v področju tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva imenovani so poštni velbeniki: Alojzij Nutriaio v Spljetu, Friderik Trigari v Zadru, Alojzij P o t o k a r in Ivan Zadnik v Ljubljani, Karol Kaine, Andrej Šumi, Jurij Medanič, Henrik ćjuk, Virgilij Fornasaro in Alojsij Matejčič v Trstu ter poštni odpravitelj G vido Pattay v Pazinu.
Molka podrulnlea »v. Cirila In Metoda V Tratil. Naproieni amo, da prijavimo ves sklepni račun to podrošniee sa dobo od 1. januvarja do 31. deoembra 1898. Ta račun kaže dohodkov :
Vodstvo is Ljubljane.....gld. 4820.—
Preneaek blagajno is 1892 . . „ 217.68 Darovi, iskazani v .Edinosti" . t 530.06
Pokroviteljnine........ 100.—
članarine..........„ 51.—
Volila............ 50;—
Na mesto veneev umrlim . . , „ 57.70 Is društvenih nabiralnic . . . . t 24.61 šolnine v otroškem vrtou .... 76.52 Stanarina v šolskih prostorih . . , 12.— Velika veselica dne 18. jan 1893 , 581.53 Skupaj gld. dtoi Io
Isdatkov:
Plača učitelatvu in lol. osobju . gld. 3168 05
Stanarina učiteljstvu...... 523.40
Nagrade učiteljstvu....... 620.—
Nagrade dijakom......„ 33 20
Sol sko potrebščine, ačila itd. . „ 102.30 Poprave in naprave v šoli . . . „ 235.55
Kurjava..........„ 10.—
Tiakarniški troški....... 29.50
Poštnina in mali isdatki . . . . „ 3.62 Veselica dne 18. jan. 1893 . . „ 354.71
Saldo............ 142.97
Najemnina šolskih proBtorov . . „ 907.80 Skupaj gld. 6021.10 Pogozdovanje Krasa. Iz letnega poročila komisije zn pogozdovanje Krasa razvidno je, da ae je pogozdilo 1893. 1. 44 hektarov in 60 arov zemljiAča, pripadajočega katastralnim občinam Bazovica, Koptovelj, Gropada, Padrič in Prosek. Vsadilo se je 335.950 rastlin, stroškov bilo je 1722:74 gld. V katastralnih občinah Bazovica, Barkovlje, Kolonja, Kon-tovelj, Sv. Križ, Gropada Lonjer, Opčina, Padrič, Prosek in Trcbič vsadilo se je na meBto vsahnolih, 217.715 no\ih rastlin, kar je stalo 982 gld. 35 kr. Skupno seje vsadilo torej 1893 I. 553.665 mladik, stroškov pa je bilo 2705 gld.
Slav. poštnemu ravnateljstvu na znan)«.
Včeraj ob 5>/i uri popoludne hoteli sti dve ženski pri v»prejeuitiem uradu oddati dve poiiljatvi: jedno sa V o I č o, drugo za G o č c pri Vipavi. Naalova sta bila pisana stavaaki, a jak« ruzlota«. Ženski ali nesli dotičaa zabojlka k predalu it. 4, kjer vspe«-jemajo alugo pošiljatve. Na niijn veliko sa-čudenje dotičai »luga ni hotel vaprejeti zabojev, češ, da naslovov ao rasurue; zahteval je, 4a naj se ista napravita tudi v italijanskem jesiku. Po dolgem čakanju še lu sti mogli ženski oddati poŠiljatvi. Mi nočemo pripisovati slavnemu ravnateljstvu ni-k«ke krivde na tem postopanju, ker smo prepričani, da je dotični aluga ravnal povsem Hamooblastno; prosimo pa, da bi al. ravnateljstvo blagovolilo ukreniti potrebno, da se t bodočnosti slovenskim straukam ne bodo dclule take zapreke.
Policijsko. Včeraj spravili ao v zapor 39letnega brezposelnega Hodarja Andreja Sim-čiča ia Gorice, ker je v bližini cerkve sv. Anton« starega nadlegoval mimoidoče, ne proseč, ampak sahtevajoč milodarov. Mestnega stražarja, ki ga jo hotel odvesti v zapor, je Audrejček pošteno opsoval in se potem ruval žnjim, kolikor je le mogel. — V novem pristanišču prijeli so včeraj brezposelna mladeniča Miho M., starega 18 let in 16letnega Miho N.r oba is Kotora, ker sta kradla suho grozdjo. — Noe >j so saprli 47letnega natakarja Roka D. is Rovinja, ker ae je v neki gostilni v ulici Peschena nevarno grozil črko-stavcu Atiliju P.
Žabo popil. Zagrebška .Hrvatska* poroča, da je šel 22letni Martin Miletič is sv. Ane na Podravju prošle jeseni neki dan kasno s paše in, ker je bil iejen, prilegel je k nekemu potoku in se dobro napil vode. Od tistega dne pa do sedanjega predpusts trpol je na strašnih bolečinah v želodcu, a nihče mu ni snal pomagati. Te dni pa je vrgel s pripomočjo rasnih sdravil — iivo šabo is aebe in sedaj je popolnoma sdrav. — Sedaj še-le bodo trdili pijanci, da ni dobro vodo piti, ker po njej .redijo se Šabe v želodcu*.
Samomori me) vojaki. Minolo nedeljo so ae v Budimpešti ustrelili trije vojaki, Jeden je že umrl, druga dva sta smrtno ranjena.
Čudno. V kratkem ae bode vršil na Dunaju shod socijalnih demokratov. Kot odpo-alanoi nemške socijalne demokracije pridejo k temu shodu Bebel, Gerisch in milijonar Singer.
Potovalni agenti V Rusiji. Generalni rnski konsulat v Berolinu je odgovoril na dotično vprašanje, da-li bodo smeli, kakor hitro stopi v veljavo nova rusko-nemška trg. pogodba, potovati agentje rasličnih veroispovedanj po Rusiji, ds krščanaki potovaloi dobe potne liatke aa dobo jeduega leta, iidovaki pa samo sa četrt leta. Ruske oblaati imajo najbrže dobre tsroke za tako previduost.
Loterijske številke. Izžrebane 21. t, m.
V	Pragi	86, 35, 13, 40, 38.
V	Lvova	1, 49, 45, 57, 5.
V	Hermanovem 59, 52, 10, 50, 6.
Najnovejše vesti.
Dunaj 22. C e a a r je danes po starem običaju in v navsočnosti nadvojvod umil noge dvanajatorim starčkam.
Budimpešta 22. Municipalni odbor je sklonil soglasno, da izjavi svoje soialje družini KoŠutovi, da položi veneo na krsto ter da odpoilje deputaoijo v Turin pod vodstvom podžupana v ta namen, da priredi tam pogrebno slavnost. Glavno meato je pri volji prirediti pogreb na lastne stroške, prepeljati truplo Košutovo v Budimpešto, je pokopati v častnem grobu in zgraditi mavzolej. Odbor meščanov, brez razločka stranke, je aklooil nabirati po vsej Ogrski za spomenik Košutu.
London 22. Gladstone je doposlal pismo svojim volilcem, v katerem pravi, da obdrži avoj mandat. On meni, da valed ra/pora mej obema zbornicama bode trebalo pozvati de-šolo, da se isreče. Dosegli bi največje vspehe, ako ZAdobi Ir^ka svoje pravice.
Trgovinski braojavl.
Budimpešta, Pieniu« z* spomlad 7 17 —7*1«, ■» jonen 7 -10 -7'42 Koruga tu maj-juiil 4 90 do 4'92 - — • - Ovo» x» spomlad 7 07 do . 09.
Piani«* nuva ud 77 kil. f. 7'!J5—7*30, od 78 kil. t'. 7-35--7'40, od 79 kil, f. 7 45—750. od 80 kil. 1' 7 60—TftO, od 81 kil. for. 7*60 7 (i5, Iti 5 85-5-70 | ovo« novi 6-95 7-40.
let'm u ii «05—»-a-l; proso 4-10-1-50.
Jako *l«b« ponudb« plenica, povprai'ivanja pomsnjktije. Prodalo •• ja 1h nekuliko ?«g »n»T po mlm'itih cenah. Vrcm<> oblaftno.
Praga. Nt»r«tiu<rrtiii «L»<ikor: brni p >«la. /lS marc
1'i'MO, »pril 16-75 Lx maj l«80. Not« roba »tu-tumber lo80.
Budtapsšta. Špirit, 10.60—17- —
Havrs. Kavu sinnto«	Sfunt^e .-.» mare
103-75, xa juli 100 —, boljp.
Hamburg. Buntoi ^oo l a^sraif« za inarc f. 82 50, maj 851—, Vnptomber 78 3%, mirno.
Dunajska borsa aa. mas
Driarni dol^ t papirju
■ 4 V uriibrtt Avstrijska renta v zlatu .	„v kronah
Kreditna akcij« , . . .
London 10 Lat.....
Napoleoni......
100 mark......
loO italj. lir ... . .
dnue« v^ernj
980"» 9i-05 119-55 97-85 868-25 I24.HO »03V, •092'/, 43*80
9S-35
na-15
119 60 97 95 S67 40 124.65 9 90
60 9J V, 43 30
Zaloga piva
pivovarne brstov
Rolnlnghouo v Stolnfoldu — Gradec
pri
156
A. DEJAKD, junior, t TRSTO
Via dagli Avtlotl it. t, zastopnik to Prlmorako, Dalmacijo In Lavant,
ponuja p. n. postilniflarjam v Trstu in po okolioi Htaroznano ateinfeldako ekaportno (Export), oiujsko (Mftrzen) in uleiano (Lagar) pivo, tako r sodili kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
Konj na prodaj
4 leta star, 153/4 pesti visok, dober za vse, vozi sam in a parom, lepe nošnje in dobre krvi. Barve je kostanjevorujave. Kje? pove uredništvo tega lista. («)
Izginila je
railika mej logatini in ubogimi, odkar ss isdt-lujejo moje ekiportne anovij, ko dobi lahko vsakdo
3 met. 10 cm. Brnske volnene anovty
za celo molku obleka za gld. 4.85 in treba le po. skulati, da se uverile o izborni kakovosti teh inovij. Vsaka snov, ako ne ugaja, vaprejme se topst in ae povrne denar. Pri naročilih treba navesti le barvo, flvitlo ali tomno.	(| )
Bornard Tlcho, Brno
Gostilna „Pri lepem razgledu"
Gregorja Čehovlna pri sv. Alojsiju ae priporoča iDijtopleju slavnemu obfiinstvu. Todi se prav dobro črno vino po 32 in 28 nvC. in belo sladko po 4V nfi.
liter.	(90)
Gostilna „Air antico moro"
v ulioft Solltevlo št. 19,
toči Izvrstna vipavika črna in befa vina is arva^ ikih vinogradov in kratka ii Škrbine. Vipavska pa 92-40 kr., kratki teran po 40 kr, liter, ■
Nadejam se, da me slavno občinstvo, ravnajo) se po iuuku ,Svoji k svojim* počasti v obilem ktsvilu.
4-26	Anton Vodopivae.
O* kp. dvorna lakarna
Ivana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani nuzuanja al. občinstvu, da je previol gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Bsnedetta Vlach-Miniussijn, priporočajoč se uajtopleje in ob-ljubljujoč natančno postrežbo s umerjenimi cenami. Članom .Delniškega pedpornega društva* i>a naznanja Se posebej, da mu je odbor istega .lovolil •tprojumnti recepte od n|ih v slučaju, »ko njim takine društvena zdravnika predpiiieta. Za ilučajuu lekarake potrebe se priporoča
101—80	Ivan Mlaacaii*
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
1'iazza Cnserma h. it. 2, (Kaven fiakarne poleno) toči Oavai,aa I. vrsti iz prvih kletij iz gaiolj in Avberja po 4« nč, liter, kakor tudi iatmko vina sproti in za domačo vporabo, — G r m A k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nuin&ka) po Jako umestnih cennh. — Priporoča se «1. občinstvu (101)	Ant. Brovedani.
DROGERIJA
na debele in drobno
G. B. ANGELI
T IV S T
Corno, Piazzu detle Legnu 1. Odlikovana tovarna iopl6ov.
Velika znlojia oljnatih {br.rv, lastni itdelek. Lak za k»čije t. AnglcSkega, is Francije. Noniči.jo itd. Volika zalogu finih burv (in tubotti) za slikarje, po ugodnih cunah. — Lesk za parkoto in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vn'lcor
kakor tuđi romanjsko žveplo za žve-pljanjo trt. UH-as
Lastnik pulitićno društvo »KJiuobI* — Izdavatelj ia odgovorni urtduik : Maka Cotič. — Tiaka Tiskurra Duleuo v Trstu.